vsak petek izide ■Hi     r <
OKNO
VARNOST
KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽBA
•ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE
DEŽURNI CENTER (04) 20 15 100
DOGOVOR, KI DRŽI!
Gorenjska y Banka
Banka ,i posluhom
NOMINALNE OBRESTNE MERE
»MMGLAS
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 44 - CENA 290 SIT (16 HRK)
Kranj, petek, 6. junija 2003
Foto: Gorazd Kavčič
Dolgčas
"Domala vsi lastniki hotelov Bleda,'Bohinja, Kranjske Gore so obnovili hotele in so pred štirimi zvezdicami, okolje pa v ponudbi hudo zaostaja," je dejal poznavalec turizma v alpskem območju. "Sodobni turist išče vsebino, želi, da se mu na dopustu kaj zgodi, naša animacija pa je borna ali je sploh ni. Turisti preganjajo dolgčas in se večkrat trudijo, kje bi zapravili denar. Znova drži ugotovitev, da za uspešen turizem nista dovolj le postelja in žlica."
Da je gost prišel v Alpe po mir, je le izgovor - v anketah gostje odkritosrčno povedo, da jim je dolgčas. Ni treba užaljeno vihati nosu, češ saj imamo blejske pa kresne noči, Kekčeve dneve in gospodo po gradovih, pletilje in kolesa za izposojo ... Večina prireditev pade v visoko sezono, v "mrtvi" sezoni, ko je tudi treba prodati posteljo, pa je prireditveni mrk. Gost srednjih let dan za dnem zdolgočaseno potuje gor in dol in oh - kako naveličana je šele športno vedno bolj aktivna mladina! Svet gre naprej, naša ponudba pa ni sposobna niti kopirati kakšnega španskega portretiranja ali žongli-ranja na cesti, kaj šele, da bi vsak dan v naše turistične alpske kraje postavila kaj originalno zabavnega.
Gostje, ki prihajajo na Gorenjsko, resda ne pričakujejo hrupnega okolja, a tudi ne zaspanosti. Vsak dan je treba ponuditi nekaj malega, okusnega, užitnega, ne pa poleti odkljukati vso prireditveno animacijo z nekaj mega hrupnimi prireditvami (ki jih mala alpska mesteca tako ali tako ne prenesejo), ki so po vsebini in obliki tako ali tako že odslužile. Manjka nam novih idej in izvirnosti. Ko jih bomo uporabili, bo turizem bolj donosna panoga. Darinka Sedej
Naši vaterpolisti za uvod s Španci
Kranj - S tekmo med evropskimi prvaki, ekipo Srbije in Črne gore1 ter Romunijo, se bo danes natanko ob 13.45 uri v Kranju začel moški del letošnjega evropskega prvenstva v vaterpolu. Slavnostno odprtje bo ob 18.30 uri. Naši vaterpolisti se bodo prvič predstavili danes zvečer ob 20.15 uri, ko se bodo pomerili s svetovnimi prvaki Španci. Jutri bodo naši igrali s Hrvaško, v nedeljo z Italijo, v ponedeljek z Grčijo in v torek z Nemčijo. Sledile bodo tekme četrt-finala, polfinala in v nedeljo, 15. junija, za medalje.
Tudi naša dekleta, ki bodo od jutri do 14. junija tekmovala na Kodeljevem v Ljubljani, premierni nastop čaka prav proti Španiji, s katero bodo igrala jutri ob 17.30 uri. V.S.
Mleko zlivali v greznice
Kranj - Ljubljanske mlekarne zaradi prepolnih skladišč v sredo niso odkupovale mleka. Približno 800 tisoč litrov mleka so morali zato v sredo kmetje ali zliti stran ali razdeliti med ljudi ter tako ostali brez približno 56 milijonov tolarjev prihodka. V Ljubljanskih mlekarnah so se izgovarjali, da odkup ni bil možen, ker je bila praskama v Murski Soboti v okvari, daje prehod svežega mleka na Hrvaško neizvedljiv, v Avstriji pa je potekala stavka. Včeraj so znova začeli odkupovati mleko, saj seje promet v Avstrijo sprostil, Pomurske mlekarne pa so znova prevzele v prašenje tudi mleko slovenskega mlečnega giganta, v katerem zanikajo namigovanja, daje bil sredin ukrep povezan s priključevanjem EU in soočanjem z novimi razmerami na trgu. "Združitev Gorenjske mlekarne z Ljubljanskimi
mlekarnami ima za gorenjske kmete negativne posledice. Vse ostale mlekarne so nemoteno odkupile mleko, le v Ljubljanskih mlekarnah tega niso bili sposobni. Kje so sedaj obljube o postavljanju srednje velike evropske mlekarne?" seje včeraj spraševal Janez Eržen, predsednik Kmetijske zadruge Sloga Kranj, ki je okoli 500 litrov mleka, kolikor ga dnevno pridela, večino razdelil ljudem, približno sto litrov pa je s težkim srcem zlil stran. s-S-> foto: G-K-
Minister But: Bolezen obvladujemo
"Zadovoljen sem s kvalitetnim in strokovnim delom kriznega štaba in strokovnih služb. Posebna zahvala gre županu. Bolezen ima že razsežnosti naravne nesreče," je v torek povedal minister za kmetijstvo Franc But.
Stroške uničenih dreves bo krila država, minister pa bo premiera Toneta Ropa seznanil z nesrečo in predlagal še druga finančna sredstva. Po mnenju
strokovnjakov se je bakterija Erwinia amvlovora v škofjeloške kraje naselila pred dvema letoma, letos pa je zaradi zelo ugodnih klimatskih razmer na-
padla v najbolj neugodnem trenutku. Bakterijo sedaj prenašajo predvsem čebele, prej pa so to delo opravljale ptice selivke. Minister Franc But je zaskrbljen
Severna triglavska stena ni zaščitena
Mojstrana - Agrarna skupnost Dovje je lastnica tudi mogočne severne triglavske stene, ki jo tako kot ostala zemljišča v denacionalizacijskem postopku želi nazaj v svojo last. Ob tem pa se že kar nekaj časa porajajo ugibanja, kaj bo potem: ali bo agrarna skupnost zaprla pot do stene in zaračunavala pristojbine za pristope planincem in obiskovalcem? Govorilo se je, da naj bi bila severna triglavska stena zaščitena kot naravna znamenitost.
Agrarna skupnost je zdaj dobila delno odločbo o vrnitvi enega dela premoženja, še naprej pa si bo prizadevala, da bi dobila vse, kar je zahtevala. Občina Kranjska Gora je kot sedanja lastnica in zavezanka za vračanje menila, daje severna stena
javno dobro in da se ne bi smela vračati v naravi, upravna enota Jesenice, kije izdala odločbo, pa je za mnenje zaprosila kmetijsko ministrstvo.
V Ljubljani menijo, da za vračilo v naravi ni zadržkov in tako bo agrarna skupnost Dovje najbrž kmalu postala lastnica tudi severne triglavske stene, ki pa sploh ni zaščitena. Ko so iskali odlok o zaščiti stene, so ugotovili, da je postopek nekdanja jeseniška občina pred letom 1990 sicer začela, zaključila pa ga ni. Zapletov tudi tedaj, ko bo ena naših največjih sten vrnjena, ne bo konec, kajti ogromno parcelo skalovja bo pred vpisom v zemljiško knjigo treba odmeriti. Stroški odmere v nobenem primeru ne bodo majhni.  Darinka Sedej
tudi nad usodo petih drevesnic pri Sv. Duhu in v Dorfarjah. Odškodnine? "Zagotoviti bomo morali plačilo vsakega drevesa, pri obnovi bodo pomagali naši strokovnjaki. Za oceno celotne škode je še prezgodaj govoriti, vsekakor se bo gibala med 100 in 500 milijoni tolarjev," je še povedal But. Bakterija se po zadnjih podatkih širi tudi v Poljansko in Selško dolino, na drugi strani pa je prisotna tudi v Naklem in se pomika proti sadovnjaku Resje.
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
o	
	
H	
i	
9770352666025
Tisoči bodo na cesti
Predlog novega stanovanjskega zakona naj bi bil v škodo najemnikov neprofitnih stanovanj.
Ljubljana - Besedilo novega stanovanjskega zakona, ki ga je pred dnevi državni zbor sprejel v drugi obravnavi, prinaša številne novosti na tem področju. Po razlagi okoljskega ministrstva naj bi s tem olajšali in racionalizirali upravljanje v večstano-vanjskih hišah ter podprli interes lastnikov za oddajo prostih stanovanjskih površin v najem. Razen tega so republiški stanovanjski sklad in občinski stanovanjski skladi dobili zakonsko podlago za opravljanje dejavnosti pri uresničevanju nacionalnega in občinskih stanovanjskih programov. Precej kritično pa so se na predlog stanovanjskega zakona odzvali v Združenju najemnikov Slovenije, saj naj bi bil v škodo 77 tisoč najemnikov neprofitnih stanovanj.
Med pomembnimi novostmi v predlogu novega zakona je obvezni rezervni sklad, v katerem bodo lastniki dolgoročno zbirali sredstva za vzdrževanje večsta-novanjskih stavb. V sklad bodo sredstva vplačevali mesečno. S tem želijo izboljšati vzdrževanje v teh stavbah, hkrati pa porazdeliti finančna bremena lastnikov na daljše obdobje. "Vplačil bodo oproščeni država, občine, javni stanovanjski skladi in neprofitne stanovanjske organiza-
cije, vendar le, če bodo v ta namen oblikovali lastne rezervne sklade in tudi predložili dokazila o tem," so pojasnili pri ministrstvu za okolje, prostor in energijo. V predlogu zakona še vedno ostaja obvezno imenovanje upravnika, vendar po novem že, Če ima stavba osem stanovanj, in ne deset, kot je veljalo prej. Za njegovo imenovanje, pojasnjujejo pri ministrstvu, še vedno zadostuje soglasje etažnih lastnikov, katerih solastniški deleži
Zahtevajo izredni seji
Radovljica, Tržič - Štirinajst svetnikov občinskega sveta Radovljica s prvim podpisanim Zvonetom Prezljem dajejo pobudo za sklic izredne seje občinskega sveta v sredo, 11. junija, ob 18. uri. Za dnevni red predlagajo edino točko dnevnega reda: uresničevanje sklepov občinskega sveta o trasi avtomobilske ceste Vrba -Peračica. Problem trase že dobiva brado, saj je star že poldrugo desetletje. V javnosti se ustvarja mnenje, daje za zastoj pri gradnji kriva lokalna oblast, kar je deloma res, ne pa v celoti. Ključna vprašanja za Radovljico so še vedno poglobljena jugovzhodna trasa avtoceste, lokacija centralnega priključka za Radovljico in cestninske postaje ter posebnega oskrbnega centra. Na posebni seji naj bi soočili stališča občine na eni in graditeljev ter investitorjev gradnje avtoceste na drugi strani. V Tržiču pa zahteva izredno sejo 8 svetnikov Liberalne demokracije Slovenije. Predlog župana za prestavitev izredne seje o problematiki šolstva in športa, ker občina še nima gradiva, zanje ni sprejemljiva. Če ne bo izredne seje, so zahtevali obravnavo na redni seji 4. junija. J.K.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Mesečna naročnina
V zadnjem času dobivamo vse več vaših pisem, da težko plačujete naročnino. Časi res postajajo težki, vsega je dovolj, le denarja nam primanjkuje.
Pri srcu me zaboli, ko berem pismo zveste bralke, ki pravi, da se boji položnice, ki pride vsake tri mesece. Takrat si ne more privoščiti ničesar. Vendar ji Gorenjski glas krajša čas. Tako rada ga bere in tako je navezana na 'Gorenjca', da se raje odpove nedeljskemu priboljšku. Gorenjski glas je ljudski časopis, zato je med našimi naročnicami in naročniki veliko takšnih, ki težko plačujete naročnino. Zlasti tisti, ki živite sami in najbolj potrebujete prijatelja, ki prihaja v hišo vsak torek in petek. Zato smo se odločili, da uvedemo mesečno naročnino. Naročnina za mesece april, maj in junij je znaša 4.744 tolarjev. Mesečna naročnina bi torej znašala 1.581 tolarjev. Verjetno bi lažje plačali vsak mesec tisočaka in pol kot slabih pet tisočakov na tri mesece. Odločite se sami. Premislite, kaj vam bolj ustreza. Če se boste odločili za mesečno naročnino, vas prosimo, da nam to sporočite. Pokličite naš naročniški oddelek po telefonu številka 04/201-42-41, lahko tudi tajništvo na številko 04/201-42-00. Povedati nam morate seveda vašo naročniško številko, ki je zapisana ob Vašem naslovu na prvi strani. Še bolj bomo veseli, če nam boste pisali. Izpolnite izjavo, izrežite jo iz časopisa in na hrbtni strani bo vaša naročniška številka. Pošljite nam ga na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti večstanovanj-ske hiše. Predlog novega zakona ureja tudi pravno varstvo kupca novozgrajenega stanovanja. "Naložbenik mora namreč takoj po dokončanju gradnje predlagati vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo," so pojasnili pri ministrstvu.
Precej novosti predlog zakona prinaša tudi za najemnike stanovanj. Natančno so določili, za katere posege v stanovanju lastnik najemniku ne more odreči soglasja. Poseg najemnik lahko izvede, če je ta v skladu s sodobnimi tehničnimi zahtevami in je v osebnem interesu najemnika, če gredo stroški na račun najemnika, če sprememba ne ogroža lastnika stanovanja in ostalih lastnikov v stavbi ter če poseg ne povzroči poškodb na skupnih delih večstanovanjske stavbe. Predvideli so tudi nov način oblikovanja neprofitnih najemnin, in sicer naj bi višina najemnine znašala največ 4,68 odstotka vrednosti stanovanja letno. Tak način oblikovanja neprofitnih najemnin naj bi začel veljati čez dve leti, pri združenju najemnikov pa že zdaj opozarjajo, da se bodo neprofitne najemnine za približno 77 tisoč obstoječih najemnikov zvišale tudi za sto do 150 odstotkov. "Za povišanje najemnine ni nobenega utemeljenega razloga,
KDO LAHko £e PoW4a NtoeMNiKfeM %
posledica tega pa bo predvsem to, da velik del najemnikov ne bo več zmogel plačevati neprofitne najemnine. Temu bodo sledile odpovedi najemnih pogodb in prisilne deložacije tisoče najemniških družin," pravijo pri združenju. Da bo prišlo do povišanja najemnin, se zavedajo tudi predlagatelji zakona, zato so predvideli preoblikovanje sistema subvencioniranja najemnin. "Do subvencije je upravičen najemnik, če mu po plačilu najemnine ne bi ostal mini-
malni dohodek, povečan za trideset odstotkov njegovega ugotovljenega dohodka," so razložili pri okoljskem ministrstvu. Pri združenju najemnikov so opozorili še na dejstvo, da se po predlogu novega zakona ukinja trajnost neprofitnih najemnih razmerij, saj bodo morali najemniki neprofitnih stanovanj ves čas trajanja najema izkazovati svoje slabo premoženjsko stanje, drugače mu lastnik najemnino lahko spremeni v profitno. Med hujše nerazumne novo-
sti v predlogu stanovanjskega zakona pa štejejo tudi nov krivdni odpovedni razlog, in sicer, kadar ima najemnik v lasti drugo stanovanje. "Pri tem se ne upošteva, kje se stanovanje nahaja, ali je zasedeno in podobno. Menimo, da gre za očitno poseganje v pravico do pridobivanja in uživanja lastnine in do dedovanja," so še dodali pri združenju.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Nasilje tudi v Sloveniji
Amnestv International je praznoval 42 let, odkar je bila zaradi odmevnega članka odvetnika Petra Benensona o dveh zaprtih portugalskih študentkah, ki sta nazdravili svobodi, ustanovljena prva skupina. Do konca tistega leta je bilo ustanovljenih še dvanajst skupin v dvanajstih državah.
Nataša Posel
Ljubljana -
V Sloveniji je bila skupina Amnestv International kot
prva skupina na območju vzhodne Evrope ustanovljena leta 1988 v Kranju. Leta 1994 je dobila status sekcije, kakršnega ima danes v 56 državah po svetu. Z njim lahko samostojno izvaja poglavitne kampanje, servisira člane in izvaja aktivnosti na vseh ravneh. V slovenski sekciji je več kot 5000 članov in podpornikov, ki delajo na različnih področjih, v svetu pa so skupine v 156 državah.
Amnestv se zavzema za fizično integriteto, spoštovanje življenja, brezpogojno izpustitev zapornikov vesti, svobodo govora, barvo kože, pravico do
lastnega prepričanja, verovanja, spolne usmerjenosti, ter proti mučenju, smrtni kazni, izginotjem. Za njih zahtevajo brezpogojno izpustitev, za nekatere ljudi, ki so jim očitana kazniva dejanja, pa zahtevajo poštena sojenja. Pri svojem delu se vselej sklicujejo na mednarodno pravo človekovih pravic. Slovenske pritožbe o kršitvah človekovih pravic posredujejo na mednarodni sekretariat, pri čemer podatke križno preverijo. Raziskovanje je centralizirano, različne skupine pokrivajo vsa področja sveta. Pri delu želijo ohraniti nepristranskost, objektivnost in medsebojno povezanost, saj je njihovo najmočnejše orodje mednarodni javni pritisk. Če bi se posamezne sekcije ukvarjali s svojimi problemi, bi izgubili moč, ki jo imajo kot svetovno razširjena mreža. Tudi pri obna-
šanju naše vlade vidijo, da veliko bolj zaleže, če pride kritika iz tujine.
Generalna sekretarka Amnestv International Slovenije Nataša Posel pojasnjuje, da je v zadnjem času aktualno predvsem delo na področju policije: "Na eni strani ravnokar komentiramo novelo zakona o policiji, predvsem v delu, ki govori o pritožbenih postopkih. Slovenija ima to področje zelo slabo razrešeno, ker so bili ti senati, ki obravnavajo policijske pritožbe, velika grožnja, da delujejo pristransko, ker je o tem, ali je pritožba na delo policije utemeljena ali ne, vedno odločala policija. Na to temo smo pravkar izdali Poročilo proti mučenju Odboru Združenih narodov, v katerem dokument kritizira obtožbe o slabem ravnanju policije, ki niso korektno raziskane. Slovenija v zakoniku še vedno nima definirane definicije mučenja, ki bi po 4. členu konvencije morala biti utemeljena in tako ni navedena kot kaznivo dejanje. Obenem so opisani tudi različni
primeri nečloveškega in ponižujočega ravnanja slovenske policije, ki so ostali neraziskaniVelikim številom ljudi se obtožbe zavrne z odgovorom, da so neutemeljene. Sekciji Amnestv je za Slovenijo znan samo en primer policijskega nasilja, ko je bil primer zaključen in storilca obtožena, kar pa je zelo malo v primerjavi s pritožbami, ki smo jih dobili in o katerih tudi policija da podatke, da jih je dobila. V večini primerov je disciplinski postopek premalo in storilci morajo biti kaznovani, ker se drugače ustvarja vzdušje, da je tako policijsko ravnanje dopustno. Že lani maja smo pisali pismo Ministrstvu za notranje zadeve, na katero pa še vedno nismo dobili odgovora."
Amnestv meri rezultate svojega dela v posameznikih, ki so izpuščeni ali pa so se jim pogoji izboljšali, ter v sistemskih izvedbah, ki jih lahko dosežejo. Uspešno rešenih je od trideset do štirideset odstotkov različnih vrst kršitev.
Katja Dolenc
Za vas beležimo čas!
GLAS
Prepir zaradi grobov
Ljubljana - Na sredini seji matičnega odbora državnega zbora za zdravstvo, delo, družino, socialne zadeve in invalide niso dosegli soglasja o besedilo predloga zakona o vojnih grobiščih. Predlog zakona je že več let v državnem zboru. Sedaj je pred drugo obravnavo, najbolj sporen pa je napis na grobovih žrtev povojnega nasilja. Vladna koalicija zagovarja napis Umrli kot žrtve vojne in povojnega nasilja ali Žrtvam vojne in povojnih usmrtitev, Koalicija Slovenija pa vztraja na napisu Žrtvam vojne in revolucije. Vladna komisija, ki se ukvarja s to problematiko, pa predlaga naslednje napisa. Na vojaških grobovih naj bi napisali Padel (li) v vojni, Republika Slovenija. Na grobovih žrtvam vojne naj bi pisalo Umrl (li) kot žrtev (ve) vojne, Republika Slovenija, po vojni usmrčenim pa naj bi zapisali Žrtve (žrtve) vojne in povojnih usmrtitev, Republika Slovenija. Komisija meni, da so taki napisi ideološko in politično nevtralni, obenem pa dovolj stvarni in pietetni. Koalicija Slovenija s svojimi predlogi ni uspela, zato je predlog zakona za drugo obravnavo sprejela vladajoča koalicija. Če ne bo zapletov v vladnih strankah, bo lahko za Slovence zelo pomemben zakon sprejet že pred počitnicami. Zanj je skrajni čas, saj ima vsak Človek, ne glede, kje in zakaj je umrl, pravico do groba, imena in dostojanstva. Jože Košnjek
Prostitucija na referendum
Ljubljana - Kaže, da zgodba o dopolnjenem zakonu o prekrških zoper javni red in mir še ni končana. Aleš Prime je s skupino volivcev vložil v državni zbor pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o dopolnjenem zakonu, po katerem prostitucija ni več prekršek, ampak je dekriminizirana. Predlagatelji želijo volivkam in volivcem postaviti vprašanje: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških zoper javni mir, sprejet v državnem zboru 29. maja? Aleš Prime in somišljeniki trdijo, da problem prostitucije ni tako enostaven, da bi ga lahko rešili samo s črtanjem prostitucije s seznama prekrškov. Dopolnjen zakon bi ženske, ki so v težkem gmotnem položaju, še bolj silil v prostitucijo in bi prostitutke in prostitu-ti ponujali svoje usluge celo na cesti, ob šolah, na šolskih poteh in ob otroških igriščih. Zoper tako dopolnjen zakon so tudi podmladki opozicijskih strank in Slovenske ljudske stranke, ki menijo, da pred to odločitvijo ni bilo ustrezne strokovne razprave in da dobivajo moški kot močnejši spol znova dodatno moč in prevlado nad ženskami. Morda pa bo Slovenija razvijala novo vrsto turizma, se sprašuje Nataša Kavaš Puc. Predsednica Nove generacije, podmladka Slovenske ljudske stranke. J.K.
Krajani odločno proti anteni
Krajane Podmežakle v jeseniški občini vpliv sevanja Si.mobilove antene na strehi športne hale še bolj skrbi kot pred dvema mesecema, ko so županu posredovali pobudo za prekinitev pogodbe z mobilnim
operaterjem in zahtevali, da se jo odstrani.
Jesenice - "Občina nima ne ekonomskega ne katerega koli podobnega interesa, da bazna postaja stoji na sedanjem mestu, želi pa biti enako razvita, kot druga slovenska okolja. Če se bo ugotovilo, da občanom nekaj škodi in če bo Krajevna skupnost Podmežakla uspela v zahtevi po odstranitvi antene, potem naj bo tako," je odločen župan Boris Bregant.
Na predstavitvi, ki jo je pripravil Oddelek za prostor jeseniške občine, je Stanko Gaj-šek, ki sodeluje z Inštitutom za telekomunikacije, zatrdil, da so zadnje meritve (naročil jih je Si.mobil zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja) pokazale vrednosti, ki so precej pod tistimi, ki so po merilih mednarodne zdravstvene organizacije po-
tencialno škodljive za zdravje. "Antena seva v horizontalni ravnini, zato razdalja ni mero-dajna. Pomembna je skupna obremenitev na merni točki, ki jo izberemo glede na verjetnost največjih obremenitev."
Ravno v tem se razlikuje prepričanje Karla Lipica iz Zveze ekoloških združenj Slovenije, ki meni, da je potrebno upoštevati meritve v večji oddaljenosti in se pri tem sklicuje na nemške in avstrijske strokovnjake. Tudi ne verjame v neodvisnost slovenskih ustanov, ki so meritve opravile, saj "držijo v rokah škarje in platno".
"Problem se je odprl zadnji dve leti z mnoštvom baznih postaj, pri čemer se je pozabljalo na bližino hiš, vrtcev, šol in podobno. Tudi za bazno postajo
na športni hali bo potrebno neodvisno, s tujimi strokovnjaki preveriti vplive na okolje. Če bodo ugotovljene prekoračitve, naj se antena prestavi," meni Lipič. Tovrstna preverjanja naj bi stala med 150.000 in 200.000 tolarji, kar naj ne bi bil prevelik strošek. "V Sloveniji bomo stroki spet zaupali, ko bo v posameznih primerih ugotovila, da antene na določenih mestih ne morejo stati," še dodaja.
Krajane pri njihovem nasprotovanju vodi predvsem skrb za zdravje, zlasti otrok, neznani dolgoročni učinki precej nove tehnologije, zamerijo pa tudi to, da jih nihče ni vprašal, ali se s postavitvijo antene strinjajo.
Predstavnik Si.mobila Benjamin Jakob zatrjuje, da so pri namestitvi antene povsem sledi-
li vsem predpisom za take posege v prostor. Na vprašanje o postavitvi ene ali več baznih postaj povsem izven območja naselja pa odgovarja: "Verjetno bi bila možna tudi drugačna rešitev."
Po Gajškovih besedah je inštitut pripravljen kadar koli v prisotnosti krajanov meritve sevanj ponoviti, vendar "trenutno ni dokazov, da bi bili trajni škodljivi učinki na zdravje." Staša Čelik Janša, vodja Oddelka za prostor občine, pa zatrjuje, da želijo priti zadevi do dna in nedvomno ugotoviti, ali gre za škodljiva sevanja ali ne. Zgodba še ni končana, ostali bodo v stiku s krajani, strokovna stališča pa bosta verjetno soočila tudi Gajšek in Lipič.
Mendi Kokot
Predosljani za eno izmeno
Predoslje - Z uvedbo obveznega devetletnega programa bo namreč šoli, ki že vrsto let kliče po treh dodatnih specialnih učilnicah za predmetno stopnjo, zmanjkalo učilnic. Po načrtu ministrstva za šolstvo, znanost in šport pride gradnja prizidka na vrsto šele leta 2005 (ministrstvo investicije v "razviti" kranjski občini sofinancira le do desetih odstotkov vrednosti), občina sama pa letos za gradnjo tudi nima denarja.
Tudi zadruga toži Občino Tržič
Kranj - Zadruga nima denarja, da bi občini plačala okrog 219 milijonov SIT, kot ji nalaga sklep sodišča. Predsednik SZG Franc Teran je prek odvetnikov predlagal zavarovanje terjatve z nepremičninami v lasti zadruge, dokler ne bodo rešili vseh medsebojnih sporov. Samo s prvo od petih tožb proti Občini Tržič terjajo za najemnine stanovanj blizu 255 milijonov SIT brez obresti.
Franc Teran
Odvetniška pisarna, ki zastopa Stanovanjsko zadrugo Gorenjske, je 23. maja 2003 poslala Občini Tržič ponudbo v zvezi z obveznostmi zadruge. V njej ugotavlja, da je sodba Višjega sodišča v Ljubljani pravnomočna, zato se zadruga ne more upirati plačilu približno 60 milijonov SIT glavnice in obresti od junija 1997. Obenem predlaga, naj občina počaka z izvršbo do rešitve sporov glede razveljavitve pogodbe o prenosu stanovanj in plačila najemnine za stanovanja iz prenesenega fonda. Občini
ponuja za zavarovanje terjatve nepremičnine, ki so v lasti zadruge. Kot drugo možnost predlaga nadomestno izpolnitev, ki jo nudi zadruga v obliki izročitve stanovanj v občini Kranj in (ali) Jesenice.
"Stanovanjska zadruga Gorenjske deluje še vedno kot neprofitna zadruga. Nima denarja, da bi po dobljeni tožbi Občine Tržič plačala več kot 200 milijonov SIT za posojila pri izgradnji stanovanj na Mlaki pri Tržiču. Dolg lahko poravna samo z nepremičninami. Sama je dala več predlo-
gov za poravnavo že v preteklosti, nazadnje februarja 2002. Takrat smo predlagali razveljavitev pogodbe o prenosu stanovanj in stanovanjskih hiš iz leta 1994 z aneksi ter umik petih tožb proti občini, če bo ona umaknila svojo tožbo. Za dano posojilo 337.532 DEM smo hoteli priznati 30-odstotni delež na objektu z 10 stanovanji, pripravljeni pa smo bili vrniti tudi zemljišče, ki ga je zadruga komunalno opremila. Ker občina tega ni sprejela in tudi sodišče ni sledilo našemu predlogu za združitev zahtev obeh strani, smo se pritožili na višje sodišče. Tam nismo uspeli, zaenkrat pa Občina Tržič tudi ni odgovorila na naš predlog za poravnavo z nepremičninami. Če bo res zahtevala stečaj zadruge, temu ne moremo nasprotovati. To bi pomenilo zaprtje zadruge in izgubo deležev za vseh 23 članov zadruge. Ozadje takih potez ne bom komentiral, vendar trditve župana Ruparja o prodaji premoženja zadruge ne držijo. Prodali smo le 8 starih stanovanj najemnikom. S stanovanjskim skladom RS smo poravnali 266 milijonov SIT kredita z nepremičninami, ki jih je zavaroval s hipoteko. Premoženja zadružnikov iz tržiške občine pa ni moč prepisati zato, ker je Občina Tržič kot upnik aprila letos zahtevala od Okrajnega sodišča v Kranju izdajo predhodne odredbe in vpis plomb v zemljiški
knjigi za vse parcele," je povedal Franc Teran, predsednik SZG.
Vodstvo Stanovanjske zadruge Gorenjske je še vedno prepričano, da ima dovolj premoženja za sporazumno poplačilo terjatve tržiške občine z nepremičninami. Obenem napoveduje, da bo že 20. junija sodišču predstavilo drugo plat zgodbe. Zadruga trdi, da ji Občina Tržič dolguje skoraj 225 milijonov SIT brez obresti za neplačane najemnine stanovanj. Ima tudi druge tožbe, s katerimi zahteva od občine plačilo obratovalnih stroškov in upravljanja stanovanj.     Stojan Saje
Podžupan Štefan Kadoič je na sestanek prišel z županovim zagotovilom, da bo mestna občina Kranj prihodnje leto v proračunu našla denar za gradnjo prizidka. Ta naj bi se začela predvidoma maja, tako da bi naslednjo jesen delo v šoli spet lahko normalno steklo. V letošnjem občinskem proračunu je namenjenih šest milijonov tolarjev za projekte. "Občina ima devet osnovnih šol, za katere vsako leto nameni desetino proračuna, in to brez plač zaposlenim. Razen tega že štiri leta vlaga po 250 milijonov tolarjev v novogradnje in obnove šolskih prostorov."
Občini kljub temu vlaka za de-vetletko ni uspelo povsem ujeti. Letos bo vlagala v dograditev matične šole v Stražišču in obnovo Jenkove podružnice v Goricah. V podobne oziroma še hujše prostorske zagate kot pre-doseljska je na startu devetletke zašla Zagarjeva šola, stisko v najštevilčnejši Jenkovi pa je občina "rešila" z odpovedjo najema ekonomski šoli.
Ogorčeni starši se z občinsko logiko nikakor niso strinjali. Očitali so, da se za uvedbo devetletke ve že več let in da bi občina za šole oziroma otroke morala prednostno poskrbeti, namesto da daje denar za drago skakalnico in letno kopališče. Gnev staršev je razumljiv; predvsem tisti otroci, ki doma ob zaposlenih starših nimajo nikogar, ki bi jih popoldne pospremil v šolo, bodo morali pred poukom v varstvo, kar pomeni, da bodo krepko pol-
Samo odlok ni dovolj
Tržič - Pod Ljubeljem je bila med drugo svetovno vojno podružnica taborišča Mauthausen. Kot edini tak prostor pri nas ga je vlada RS pred štirimi leti zavarovala z odlokom. Žal je to premalo, je med včerajšnjo novinarsko konferenco ugotovil tržiški župan Pavel Rupar. Občina Tržič je vsako leto namenila od 2 do 5 milijonov tolarjev za vzdrževanje kulturnega spomenika in finančno podprla tudi prireditev v spomin na žrtve taborišča. Ker so prepričani, da bi za to morala poskrbeti država, so se obrnili po pomoč na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter na ministrstvo za kulturo. Iz prvega so jim sporočili, da niso pristojni za urejanje teh zadev. Drugo ministrstvo ne more financirati svečanosti, je pa sklenilo pogodbo z Javnim zavodom RS za varstvo kulturne dediščine, kateremu so namenili 5 milijonov SIT za konservatorske in restavratorske posege. V Tržiču pravijo, da od tega denarja niso dobili nič. Zato predlagajo, da bi določili medsebojne obveznosti med državo in upravljavcem s pogodbo, ureditev taborišča pa rešili s projektom. Kljub varčevanju bodo letos še poskrbeli za košnjo trave in pogostitev povabljencev, ker si ne želijo sramote na prireditvi. Žal je prišlo še do nerodnosti pri organizaciji, saj bo 14. junija v neposredni bližini tudi proslava ob 100-letnici tovarne Peko.
Stojan Saje
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let
(V. del)
In vendar je naš predlog odklonila. Izključno z argumentacijo razrahljanega zdravja, ki da je posledično vezano na stalne spore in ostra nasprotovanja "neumnostim", ki jih mora poslušati v zveznih organih. Vedel sem, da je ne bom "premaknil", kajti vsaka njena odločitev je bila vedno tudi dokončno trdno "zabetonirana".
Kot rojakinjo in sošolko sem jo pobaral glede ostalih dveh.
Strinjala se je s predlogom za dr. Aleksandra Bajta, prav tako Pa tudi odsvetovala Sveta Koba-la, češ da ga sicer ceni kot dobrega in praktičnega ekonomista, vendar opozarja na neke medvojne spornosti, ki bi mu, (podo-
bno, kot se je to neprestano dogajalo meni) lahko škodile.
Pogovor, ki je trajal kvečjemu slabo uro, se je tako končal neuspešno in takoj zatem sem (sedaj sam) stopil v EIPF k dr. Aleksandru Bajtu.
Univ. prof. dr. Aleksander Bajt
Kot naš najvidnejši ekonomski teoretik in mislec je bil tako kot Beštrova član domačih in tujih ekonomskih združenj, ustanovitelj in predstojnik povsod cenjenega in upoštevanega EIPF. Kot znanstvenik se je ukvarjal s teorijo vrednosti družbenega premoženja ter razdelitve in inflaci-
je z ekonometričnimi metodami in še zlasti z analizami in napovedovanjem gospodarskih tokov ter s tem v zvezi tudi potrebnimi ukrepi ekonomske politike. Nekaj njegovih publikacij so objavili tudi v tujini. Če torej odšte-jem prvo kvaliteto "pripadnosti stalnemu in preferiranemu jedru", nedvomno osebnost prav istega formata kot Beštrova. Tudi osebno sva bila kar dobra znanca in pri njem sem (tako kot pri Beštrovi) pogosto preverjal "heretična" stališča, ki sem jih tisti-krat plasiral in zagovarjal v našem parlamentu. Menda sva bila sama in njegovi ugovori so bili tako kot Beštrove najprej usmerjeni v kritiko Ribičiča, kar meje
vodilo na misel, da si "tretjega" kandidata predstavljajo kot protikandidata uradnemu Ribičiču. To sem takoj postavil na pravo mesto, češ da bo "tretji" kandidat le enakovreden tretji, nikakor pa ne protikandidat. Tudi njegovi pomisleki so bili trdni. Ni jih sicer utemeljeval z zdravstvenimi razlogi, pač pa s trditvijo, da se za takšno mesto ne čuti niti najmanj primernega in še zlasti, da bi rad nadaljeval znanstveno in strokovno delo v okviru svojega EIPF. Ne da bi mu omenil Sveta Kobala, je takoj razumel, da sem nenadoma popolnoma "bos", pa mije že med poslavlja-njem, med vrati navrgel-: "Pojdi v Zagreb k Horvatu, vesel bo, in tudi sprejel bo takoj."
"Verjamem...," sem mu odgovoril in nato: "Potreben nam je Slovenec ne Hrvat...."
Popoldne
Prepričan, da je moja misija tako propadla, sem se vrnil v
parlament. Na mizi me je čakala skopa Kreftova notica:
"Zelo primeren bi bil tudi Zvonimir Tanko..."
Dipl. ekon., direktor Zvonimir Tanko
Osebno se sicer nisva poznala, srečevala sva se le na raznih "okroglih mizah", ki so bile ti-stikrat v "modi". Znana so mi bila njegova kritična mnenja in številni polemični zapisi, ki jih je objavljal v strokovnem in re-vijalnem tisku. Posebno znan in cenjen je bil v poslovodnih strukturah, saj je kot direktor tovarne ROG rešil to delovno organizacijo pred grozečim propadom.
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00
ovico aktivnega dela dneva prebili v šoli. Res pa je tudi, da so Predosljani, ki so se nekdaj ponašali z vzorčno celodnevno šolo, navajeni le dopoldanskega pouka in zato nenaden korak nazaj še težje sprejemajo. Ravnateljici Ivani Bizjak so zamerili, češ da jih je s poznim obveščanjem o dvoizmenskem pouku zavajala, ta pa seje branila, daje šele marca zvedela, da prizidka do septembra res ne bo. Predlagala je za otroke najmanj boleč pouk v t.i. zamiku. Učenci od drugega do četrtega razreda naj bi leto dni, do izgradnje prizidka, v tedenskih izmenah obiskovali pouk v "normalnem" dopoldanskem času, drugi pa bi začenjali opoldne in odhajali domov najkasneje ob pol petih popoldne, odvisno od števila ur. S poukom v zamiku se ni strinjal niti svet staršev, ki pa je v ponedeljek pod težo argumentov nanj vendarle pristal, hkrati pa od občine zahteval pisno zagotovilo, da bo prihodnjo jesen prizidek s štirimi učilnicami zgrajen. V Predosljah so namreč pretehtali vrsto možnosti, da bi se pouku z zamikom tudi prvo leto devetletke izognili, vendar na koncu ugotovili, da niti gostovanje v župnišču, stari šoli ali kulturnem domu, niti pregraditev šolske telovadnice, večnamenskega prostora ali kuj ižnice ne pridejo v poštev. Starši otrok, ki naj bi septembra prihajali v šolo zjutraj in opoldne, se z metanjem puške v koruzo nikakor niso strinjali. Do srede junija imajo čas, da pretehtajo morebitne nove rešitve, kako bi ohranili enoizmenski pouk, morda tudi z gostovanjem otrok v Čopovi ali Aljaževi.       Helena Jelovčan
MGLAS
Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure. vsak dan od 7. do 16.30 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za drugo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa /CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Knjižnica naj se seli v Tomšičevo
Osrednja knjižnica je zdaj v stavbi v Tavčarjevi 42, ki pa se po denacionalizaciji vrača župnijskemu uradu. Krajevna skupnost Center vidi rešitev v občinskih hišah v Tomšičevi 38 in 40.
Kranj - Primeren nadomestni prostor za Osrednjo knjižnico v mestni občini Kranj bolj ali manj resno iščejo že skoraj desetletje. Zamisel o selitvi v nekdanji dom JLA se je zaradi vprašljive statike hitro izjalovila, v zadnjem času pa je največ slišati o novogradnji knjižnice v sklopu šolskega centra na Zlatem polju. Pretirane vneme pa, kot rečeno, ni, saj rtovi knjižnični prostori za mestno občino nikakor ne bodo poceni.
Svet krajevne skupnosti Center vidi rešitev v stavbah v Tomšičevi 38 in 40 v starem mestnem jedru, ki sta v občinski lasti. Knjižnica opravlja pomemb-
no kulturno poslanstvo, umeščena v mestno jedro je porok za ohranitev njegove živosti, saj poleg starejših bralcev privablja predvsem študentsko in dijaško
Šolarji na Jupitru in Saturnu
Lesce - Leski šolarji so si privoščili 'potovanje' v vesolje. Tudi letos so pripravili zanimiv naravoslovni dan - astronomski večer. Opazovali so planete, Saturnove obroče in sončevi pegi. Večer je bil namenjen učencem osmega razreda, vesolje pa je opazovalo 57 učencev.
mladino. Prav mladi pa so tisti vitalni del življenja, ki mestu vnaša vsebino sodobnega pogleda in veder odnos do starega mestnega jedra. Z izselitvijo knjižnice iz jedra bi temu ostali predvsem Še obiskovalci muzejskih razstav, gledaliških predstav in seveda meščanom nepriljubljenih rockovskih koncertov.
Kulturna dejavnost naj se zgosti v mestnem jedru, pravijo v svetu krajevne skupnosti Center. Knjižnica, ki je ena od pomembnih vej kulture, ne poraja posebnih prometnih težav, obiskovalci vseh generacij pa so v mestu seveda dobrodošli.
Selitev Osrednje v občinski stavbi v Tomšičevi 38 in 40 bi s primerno obnovo, podobno kot na Ptuju, pomenila ne samo obnovo zgradb, pomenila bi tudi svežino in življenje v tem delu mestnega jedra, ki se čuti odrinjen od vsakdanjega utripa. Bistvo je, da se kulturna srenja združuje v t.i. okolju Pavšlarje-ve hiše, gradu Khislstein, osrednje knjižnice, zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, novega mladinskega kulturnega centra in centra za tretje življenjsko obdobje.
Helena Jelovčan
Pripravili bodo več izračunov
Vodice - Občinski svet Vodice je na zadnji seji obravnaval osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Odlok pomeni uskladitev z novim zakonom o graditvi objektov, ki prinaša nekatere novosti in spremembe. Tako zakon pri vrstah stavb in objektov, za katere se odmerja nadomestilo, določa oprostitev nadomestila in sicer objekte gospodarske javne strukture, za zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, kulturo, znanost, šport in javne službe. Bistvena novost v zakonu pa je določitev zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Za zazidano stavbno zemljišče se šteje gradbena parcela. To je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več parcel, na katerem je predvidena gradnja. Če pa gradbena parcela ni določena, se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del, na katerem stoji objekt pomnožen z 1,5. Preostali del zemljišča pa je nezazidan del stavbnega zemljišča. Po starem zakonu se je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča lahko odmerjalo za zemljišča, kjer je bila predvidena gradnja. Z novim zaklonom pa se to območje razširja, saj se na podlagi veljavnega zakona širi tudi na območja, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji. Prve ocene kažejo, da bodo nove odmere pomenile več kot enkrat večje povečanje. Odločili so se, da bodo v občinski upravi za drugo obravnavo pripravili več izračunov, da se bodo potem na seji občinskega sveta laže odločali za čimbolj za občane sprejemljivo rešitev. Sicer pa novi zakon določa, da morajo občine uskladiti odloke z novimi določbami najkasneje v pol leta oziroma še letos. Andrej Zalar
Opozicijski svetniki zapustili sejo
Tržič - Z njo so svetniki ZLSD, LDS in Liste tržiških upokojencev želeli doseči obravnavo šestih zahtev za napredek občine. Propadel je tudi poskus Boruta Sajovica, da bi problematiko za predlagano izredno sejo uvrstili na dnevni red 4. seje. Iz dvorane je protestno odšlo devet svetnikov.
Osmošolci so s teleskopom opazovali tudi sonce1
Dnevni red na vabilu za 4. sejo občinskega sveta Občine Tržič je imel 10 točk, kar je malo glede na stalno prakso. Občinska uprava je "ob sprejemu dnevnega reda predlagala dve dodatni točki, s čimer se je večina strinjala. Pisno gradivo za dodatno točko so na mize
razdelili tudi opozicijski svetniki iz vrst ZLSD, LDS in upokojencev. Kot je dejal Ivan Kapel, so v šest točk strnili zahteve za napredek občine. Prva se nanaša na delo občinskega sveta, kjer pogrešajo zlasti vsebinska vprašanja, kot so ekološki problemi, prazni lokali v mest-
nem jedru, težave z uvajanjem devetletke, vprašanja o športu, prostorski in gospodarski razvoj, cene komunalnih storitev in podobno. Druga terja ustanovitev stalnih delovnih teles občinskega sveta in drugačno sestavo nadzornih teles podjetij in zavodov v večinski lasti občine. Tretja daje pobudo za odlok o Radiu Gorenc in glasilu Tržičan. Četrta predlaga ponovne prenose sej občinskega sveta na Radiu Gorenc. Peta nalaga pripravo predloga, ki bo dal opoziciji vsaj
S pomočjo treh teleskopov so opazovali Sonce, Luno, Venero, Jupiter, Saturn, Uran in objekte 'globokega neba': kroglaste kopice, meglice in galaksije. Osmošoica Jaka Dijak in Jakob Gašperin sta pojasnila, da so računali premike sonca, gledali sončevi pegi ter poslušali multimedijsko predavanje o vesolju, nebesnih telesih, kometih, asteroidih in zvezdnih kopicah. Na video posnetkih so si ogledali Neptun in Pluton, s pomočjo teleskopa so se 'sprehodili' po Jupitru, Luni in Saturnu, kjer so s pomočjo elektronskega teleskopa opazovali tudi Saturnove obroče in jih celo fotografirali. Vrhunec večera pa je bilo po besedah osmošolcev opazovanje z največjim premičnim teleskopom v Sloveniji. Z njim so opazovali zvezdne meglice in prisluhnili predavanju o nastanku zvezd. Astronomsko društvo Nova z Jesenic jim je posodilo največji in drugi najsodobnejši teleskop v Sloveniji s premerom
zrcala 45 centrimetrov. Pri izvedbi astronomskega večera so sodelovali tudi astronomi amaterji in učitelja fizike. Profesorica fizike in matematike in vodja aktiva za naravoslovje Majda Srna je povedala, da so naravoslovni dan v obliki astronomskega večera prvič pripravili lani, zaradi odličnega odziva učencev pa so se letos odločili za ponovitev. "V osmem razredu obravnavamo tudi vesolje, zato se nam je porodila zamisel, da naravoslovni dan spremenimo v astronomski večer. In navdušenje učencev je potrdilo, da smo se prav odločili. Poskrbeli so za fotografije in nekaj posnetkov naredili celo preko teleskopa. Astronomski večer bomo pripravili tudi prihodnje leto, 22 najboljših in najbolj dejavnih učencev na naravoslovnem področju pa smo nagradili z obiskom Hiše eksperimentov v Ljubljani," je dejala Majda Srna.
Renata Skrjanc, foto: Jaka Dijak
Majhne občine so na slabšem
standarde, ne rešuje pa virov financiranja, pri čemer so v Preddvoru izpostavili primer dograditve osnovne šole za potrebe devetletke, ki bo zajela dva letna proračuna. Težav je še več, od predsednika skupnosti občin pa so želeli izvedeti, kaj lahko skupnost stori v korist svojih članic, kot sta tudi omenjeni dve občini. V skupnosti je namreč 117 slovenskih občin, ki zajemajo 1,5 milijona prebivalstva. Boris Sovič je zagotovil, da bo skupnost obravnavala pripombe, ki jih je slišal v Preddvoru, in izpostavila interese majhnih in materialno šibkih občin. Govorili so še o vplivu na oblikovanje zakonodaje, lotili pa so se tudi vprašanja prihodnjih slovenskih pokrajin.
D.Ž.,
foto: Gorazd Kavčič
Preddvor - V sredo je občino Preddvor obiskal Boris Sovič, predsednik Skupnosti slovenskih občin, sicer pa mariborski župan. V pogovoru z župan-
Brezskrbni pod okriljem leva. igenerajj
Generali Zavarovalnica d.d., Ljubljana je del mednarodne zavarovalniške skupine Generali, ki je ena najmočnejših in najuglednejših evropskih
zavarovalniških hiš.
Naši partnerji so ljudje, posamezniki. Vsakemu želimo ponuditi kar je zanj najboljše. Zato širimo lastno prodajno mrežo na področju
Kranja in Kamnika z okolico
Če ste dinamični, vztrajni, urejeni, odgovorni, imate lasten prevoz ter najmanj srednješolsko izobrazbo, vas vabimo, da se nam pridružite kot
zastopnik
Vloge za sodelovanje skupaj z življenjepisom pošljite na naslov:
Generali Zavarovalnica d.d.,
Mlekarska 13, 4000 Kranj, za "Razpis-Gorenjska"
orna občine Preddvor Francem Ekarjem in Jezersko Milanom Kocjanom je slišal za težave, ki pestijo majhne občine. V občinah Preddvor in Jezersko z majhnim Številom prebivalstva in široko geografsko razprostranjenostjo, so pogoji življenja težji kot drugje, občini pa sta izpostavljeni enakim obremenitvam kot vse druge. Skrbeti morajo za več kilometrov poti, ki vodijo do zadnje kmetije, drugačne poglede imajo na lovstvo in ribištvo, javno dobro malih občin se le izčrpava, občine pa v zameno za to ne dobijo nič. Država le predpiše
dve mesti v nadzornem odboru Občine Tržič. Šesta zahteva vključuje imenovanje komisije za statutarna vprašanja in pripravo novega poslovnika občinskega sveta.
Glasovanje je pokazalo, da je roke dvignilo le 9 svetnikov, ki so predlagali to dodatno točko, zato je niso uvrstili na dnevni red. Borut Sajovic iz klopi LDS je glasno opozoril, da je tudi on dvignil roko in bi želel še nekaj predlagati. Župan Pavel Rupar je odvrnil, da njegove roke ni videl, zato ni možnosti za nove predloge. Svetnik LDS Zorko Benedičič je zaman poskušal, da bi glasovanje ponovili, ker je njihova kolegica Bojana Kališ-nik - Sušnik šele prišla. Nato je osem svetnikov LDS protestno zapustilo dvorano. To je storil tudi Ivan Kapel, ko je izrazil svoje nasprotovanje takemu načinu vodenja sej. Potrebo po večji toleranci pri razpravljanju in odločanju je poudaril Peter Belhar iz vrst tržiških upokojencev, ki je ostal v dvorani in rešil zasedanje pred nesklepčnostjo. Na seji so zatem v dobri uri opravili z vsemi 12 točkami, od katerih le ena ni dobila dovolj glasov za potrditev. Kot je pozneje povedal Borut Sajovic, je nameraval predlagati, da bi namesto zahtevane izredne seje razširili 4. sejo. Po njegovem prepričanju bi svetniki morali vedeti kaj več o finančnem stanju občine, ukrepih za hitrejše uvajanje devetletke in problematiki športne dvorane.
Stojan Saje
ILAKOVCI - PODL&SNI&
Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 VSI IZDELKI SO IZ PRANEGA PESKA   SEDAJ TUDI
III
INDUSTRIJSKA CONA STEGNE
(pri šotoru Efaktretohne)
01/511 20 88
C K N E
Jutri srečanje "domovcev"
Preddvor - V gradu sredi Preddvora je bil v povojnih letih prehodni mladinski dom, pozneje vzgojni zavod za osnovnošolsko mladino. Danes je prazen, Vzgojni zavod Kranj, kakor se imenuje naslednik preddvorskega doma, pa ima po Gorenjskem več stanovanjskih enot, v katerih sedaj odraščajo otroci in mladina. Tisti, ki so graščino v Preddvoru začeli naseljevati pred pol stoletja, se bodo srečali ob okrogli obletnici. Jutri, 7. junija, se bodo zbrali na prizorišču svoje mladosti in obudili spomin na prijetne in grenke trenutke, ki so jih
doživeli kot gojenci doma. Organizator srečanja Anton Zorman je izbrskal okoli sto imen vrstnikov in jih povabil na srečanje, tako da se v Preddvoru jutri obeta množično srečanje. Ob snidenju si bodo ogledali svoje nekdanje domovanje, staro osnovno šolo, jezero Črnava in še nekatere točke iz časa, ko so bij i Preddvorčani. D.Ž.
Belvt
Kranj ob.mmhs
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972
Radio &M d.o.i).. Smatjeina 6,4000 Kram
Mozaik za stanovalce z demenco
Škofja Loka - V začetku tedna je Center slepih in slabovidnih oziroma njihov Dom oskrbovancev odprl preurejene prostore za varnejše in kvalitetnejše bivanje stanovalcev z demenco. Mozaik, kot so poimenovali nove prostore, je pomembna pridobitev za stanovalce doma, ki se težje orientirajo v prostoru, se intenzivneje spominjajo preteklosti in le težje prepoznavajo sedanjost.
Gradnji občine in zasebnika
Občina Naklo načrtuje izgradnjo zdravstvene ambulante in lekarne. Podjetnik želi postaviti poslovno stavbo.
Naklo - Na nekdanjem skladišču lesa je možno postaviti poslovni objekt in zunanje skladišče, o postavitvi reklamnega stolpa podjetja ASA pa bodo občinski svetniki še razmislili. Na torkovi seji so potrdili dokument za istovetenje investicijskega projekta zdravstvene ambulante in lekarne. Stavbo, ki bo po prvih ocenah stala 298 milijonov SIT, naj bi odprli septembra 2004.
Velesovsko cesto že dolgo obnavljajo
V Šenčurju že od lanskega novembra obnavljajo Velesovsko cesto. Kdaj bodo dela končana in zakaj se tako
dolgo vlečejo, zanima domačine in okoličane.
Modernejša zdravstvena postaja
Moravče - Direktor Zdravstvenega doma Domžale dr. med. Janez Svoljšak in županja občine Moravče prof. Ljudmila Novak sta se ob odprtju prenovljenih prostorov Zdravstvene postaje Moravče zahvalila zaposlenim na postaji ter drugim za njihovo potrpežljivost in razumevanje ob prenavljanju.
Po oceni stanja je bilo na občini Moravče ugotovljeno, da novogradnja Zdravstvene postaje Moravče s finančnega stališča ni mogoča. Na podlagi potreb se je takratni direktor dr. med. Janez Grošelj s soglasjem župana dr. med. vet. Matjaža Kočarja in kasneje županje Ljudmile Novak, odločila za temeljito adaptacijo sedanje zdravstvene postaje Moravče, kar nam narekujejo vedno nove zahteve in potrebe za izvajaje zdravstvene dejavnosti.
V letih 1997 in 1998 je bilo stanovanje preurejeno v ambulanto za otroke. Do tedaj je bila otroška ambulanta v prostorih splošne ambulante, kar je bilo nesprejemljivo, tako s strokovnega, kot tudi organizacijskega stališča. Leta 1999 in 2000 je občina uredila okolico (asfaltiranje), tako občina kot Zdravstveni dom Domžale pa sta v tem času več vlagala v sodobno medicinsko opremo. Z večjo adaptacijo Zdravstvene postaje Moravče so začeli lani, predračunska vrednost vseh predvidenih del pa je ocenjena na okoli 38 milijonov tolarjev. Prenovili so zobno ambulanto s čakalnico in sanitarijami, diagnostični laboratorij, sobo za patronažni sestri in prostor za nuđenje nujne medicinske pomoči. Letos so z adaptacijo nadaljevali in v celoti prenovili prostore splošne ambulante, stopnišče in delno otroško ambulanto. V letu 2004 pa načrtujejo obnovo kletnih prostorov in v prihodnjih letih še obnovo strehe in fasade.
Alenka Brun
"V vseh slovenskih krajih so domovi za ostarele. Nemalokrat se zgodi, da postanejo zaspan del kraja, mi pa želimo, da bo naš dom središče sveta. Želimo si predvsem to, da bi bilo mogo-
Zazidalni načrt Blagovni terminal Naklo, ki je star že več kot dve desetletji, je Občina Naklo že nekajkrat dopolnila v posameznih delih. Tokrat je podjetnik iz Naklega izrazil namero, da bi na prostoru skladišču lesa med stavbo podjetja Pan Elek-tronik in trgovino Resman zgradil poslovni objekt, zunanje skladišče in reklamni stolp. Kot je na seji občinskega sveta pojasnil projektant Rajmund Premrl, bo imel prvi objekt dve etaži in ravno streho. Večje skladišče bo stalo samostojno, pred njim bo 15 parkirišč. Stolp naj bi bil visok 20 metrov, da bo viden s ceste. Svetniki so imeli precej pomislekov glede ravne strehe in višine stolpa. Vseeno so potrdili tehnični del zazidalnega načrta, ki omogoča izgradnjo poslovne stavbe in skladišča. Za postavitev stolpa se bodo odločali posebej. Identifikacijo investicijskega projekta za zdravstveno ambulanto in lekarno v Naklem so pripravili v Prometnem institutu Ljubljana. Judita Strmšek je povedala, da gre za prvi dokument v pripravah na gradnjo. V načrtu je dvoetažni objekt s skupno površino dobrih tisoč kvadratnih metrov. V njem bosta dve ambulanti, lekarna, knjižnica in skupni prostori. Po prvih
če naše poslanstvo razumeti drugače, da bi naša ustanova postala središče sveta in hkrati topel dom ter priložnost za srečno bivanje tudi tistim, ki včasih bolj včasih manj posrkajo vase
ocenah bo stavba stala 298 milijonov SIT, kar naj bi v večjem delu zagotovila občina. Zaenkrat je v zagotovila 60 milijonov SIT, 10,7 milijona pa naj bi prispevalo ministrstvo za zdravje po potrditvi investicijskega programa. Medicinsko opremo za ambulanto naj bi zagotovil Zdravstveni dom Kranj. Če bo šlo vse po ter-minskem planu, bo ambulanta začela obratovati septembra 2004. Župan Ivan Štular je opozoril, da morajo pri pripravi dokumentacije upoštevati zahtevo občine za skromno in čim cenejšo naložbo. Nato je občinski svet potrdil obravnavani dokument in sprejel sklep o izdelavi investicijskega programa.
Med sejo so sprejeli spremembe statuta občine in poslovnika občinskega sveta. Strinjali so se tudi s predlogom za prodajo občinskega zemljišča v Podbrezjah, vendar nekdanjo pot želijo prodati v celoti. Kot je svetnike seznanil predsednik komisije za občinska priznanja in odlikovanja Dušan Dermota, bodo letos podelili po dve zlati in srebrni plaketi, pet bronastih plaket in spominsko priznanje. Naziv častne občanke bo dobila dr. Frančiška Praprotnik, ki je kot sestra usmiljenka pred 11 leti odšla v Albanijo. Stojan Saje
vsakdanjost. Tudi ljudje z demenco potrebujejo za svoje življenje in bivanje klop, postavljeno pred vrati doma, od koder lahko opazujejo svet in življenje. Potrebujejo dnevne prostore in družabne aktivnosti. In potrebujejo ljubezen," je povedala vodja doma Stanka Vauh.
V preteklosti je Dom oskrbovancev nudil varstvo dementnih oseb na vseh oddelkih. "To je bilo.včasih težko, saj so se stanovalci izgubili. Prav zato smo že pred leti uvedli receptorje," nam je povedala Silva Bizjak, glavna sestra doma. Vključevali so jih v razne aktivnosti, postopoma pa uvedli še varstvo ob sobotah in nedeljah. S časom so potrebe narekovale poseben oddelek, kjer se varovanci počutijo čimbolj varno in svobodno. "Tako je nastal posebno varovan
Šenčur - Domačini imajo sicer prevoznost zagotovljeno, ljudje iz sosednje občine, ki so pogosto uporabljali to cesto, pa morajo v Šenčur po obvozu. Kaj se na Velesovski cesti dogaja že od novembra lani, odkar je zapora, smo povprašali župana občine Šenčur Mira Koželja in zaposlenega na tamkajšnji občinski upravi Aleša Puharja. Povedala sta, da bodo 900 metrov dolg odsek te ceste v celoti obnovili v širini 5,8 metra s poldrugi meter širokim pločnikom, hkrati gradijo meteorno in tekalno kanalizacijo, javno razsvetljavo, ob tem pa bodo poskrbeli še za zaščito drugih komunalnih vodov, ki so na trasi te ceste. Čeprav spočetka ni bilo v načrtu, so se v sodelovanju z upravljavcem vodovoda naknadno odločili še za \ obnovo vodovodnega omrežja z vsemi odcepi. Projekt je po besedah sogovornikov precej zahteven, ker je ob Velesovski ce-
V soboto se je začela matura
Kranj - V soboto se je v slovenskih srednjih šolah začel osrednji del letošnje splošne in poklicne mature. Prvi maturitet-ni preizkus, esej pri slovenščini, so dijaki opravljali že 5. maja, včeraj pa še preostali pisni izpit. Sobota je bila rezervirana za pisanje tujih jezikov, jutri maturantje nadaljujejo z matematiko, prihodnji teden pa s tujimi jeziki in drugimi izbirnimi predmeti. Od 20. do 30. junija bodo ustni izpiti. Koledar za dijake, ki opravljajo splošno maturo (letos se jih je k spomladanskemu roku prijavilo 9572 iz 81 šol) in tiste s poklicno maturo (13.940 dijakov iz 119 srednjih šol), je precej podoben, le da bodo pri slednjih izpiti iz temeljnih strokovno teoretičnih predmetov potekali od 5. do 14. junija, ti dijaki pa morajo v okviru četrtega predmeta opraviti seminarsko nalogo s področja, iz katerega opravljajo poklicno maturo. Dijaki bodo 6 rezultatih poklicne mature izvedeli 8. julija, maturantje s splošno maturo 14. julija. Dijaki, ki opravijo poklicno maturo, lahko študij nadaljujejo na višjih in visokih strokovnih šolah. Če pa želijo na fakulteto, morajo opraviti še dodatni ma-turitetni izpit. Letos se je zanje prijavilo 1054 dijakov, največ na izpit iz matematike, fizike ali tujega jezika. D.Z.
oddelek Mozaik, ki pa bo odprt! V ta namen smo naše osebje usposobili z dodatnim izobraževanjem," nam je še povedala Bizjakova.
Ob tej priložnosti se je direktor Centra slepih in slabovidnih Boris Koprivnikar zahvalil vsem stanovalcem in zaposlenim, saj je bila obnova najtežja prav za njih: "Naš dom je poln, zato zahteva veliko potrpežljivost, a menim, daje bilo vredno počakati." Prenovljeni prostori bodo omogočali druženje v dveh dnevnih prostorih, hkrati pa bo mogoč tudi izhod v sorazmerno varovan park. Mozaik je trenutno le polovično zaseden s stanovalci z demenco, a se po besedah Silve Bizjak ni bati polnega oddelka - 24. ljudi v eno in dvoposteljnih sobah.
Boštjan Bogataj
sti kar pet stranskih krakov, kjer se gradi tudi prej omenjena infrastruktura. Dela so razdelili na tri etape, od katerih so prvo dokončalo že lani pred snegom, drugo končujejo sedaj, pri tretji pa se zatika, ker še iščejo skupni jezik z lastniki zemljišč. Medtem ko tu zaradi še nepri-dobljenih soglasij dela čakajo, pa ta čas urejajo tiste dele ceste, za katere že imajo soglasje.
"V zadnjem delu Velesovske ceste smo imeli nekaj težav zaradi rušitve starega objekta, vendar je to sedaj z lastnikom rešeno. Za nadaljevanje tega dela pa sedaj čakamo na meritve, da sploh vidimo, koliko je na trasi ceste naše lastnine in koliko jo pripada posameznim lastnikom," je dejal župan Miro Koželj. "Po zaključku del bodo narejene odmere zemljišč in sklenjene pogodbe o prodaji po enotni ceni, ki jo je sprejel občinski svet. Domačine in vse, ki uporabljajo Velesovsko cesto, prosimo za razumevanje, ker se gradnja že nekaj časa vleče. Vsaka tovrstna gradnja skozi naselje je zahtevna predvsem zaradi dolgotrajnega dogovarjanja z lastniki. Slednje, ki še razmišljajo o odprodaji dela svojega zemljišča za cesto in pločnik, pa prosimo,
■ ini M 91
naj znova premislijo in se odločijo za prodajo, saj bo obnovljena Velesovska cesta pridobitev za vse, ki živijo ob njej."
Če bo vse teklo tako, kot je treba, bodo junija Velesovsko cesto že končali. V zvezi s kanalizacijo, za katero naj bi tudi do tedaj dobili uporabno dovoljenje, uporabniki iz Srednje vasi in tega dela Šenčurja pa naj bi se priključili jeseni, pa župan Miro Koželj ugotavlja, da z odlokom o zbiranju, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Šenčur niso izbrali najboljše rešitve. Gre za odlok, ki so ga sedanji svetniki podedovali še iz prejšnjega mandata, sprejet pa je bil šele v četrtem poskusu, saj je bilo sporno ravno določilo o plačevanju priključnine. Ljudje morajo po tem odloku namreč plačati priključek od hiše do javne kanalizacije, razen tega pa sami poskrbeti tudi za dela do priključka na javno kanalizaci-
jo. Bolj oddaljeni od primarnega kraka bodo tako plačali precej več kot bližnji, pri tem pa so ravno ljudje, ki živijo dlje, običajno tudi materialno v slabšem položaju. Miro Koželj meni, da bi morali o tem delu odloka svetniki znova razpravljati in se opredeliti za pavšalni znesek, občina in ne uporabniki sami pa naj bi poskrbela tudi za preostanek kanalizacijskega omrežja, ne zgolj za primarni del. Aleš Puhar pa je povedal, da so 178 lastnikom, kolikor jih je ob trasi javne kanalizacije za ta del Šenčurja in Srednje vasi, že poslali dopise z obrazcem vloge za priključitev na javno kanalizacijo, ki naj bi jim občina izdala tudi soglasje za dela do priključka na javno omrežje. Kot pravi sogovornik, se je veliko občanov že odzvalo, vendar bodo na občini sedaj počakali na odločitev občinskega sveta glede morebitne spremembe odloka.
Danica Zavrl Žlebir
Pločnik v Žeja h
Moste pri Komendi - Konec minulega tedna so v Žejah v občini Komenda slovesno odprli nov pločnik od Most do Žej. S 600 metrov dolgim pločnikom pa niso le polepšali tega dela občine, ampak so zagotovili tudi varno pot vsem, ki se na tem delu vključujejo v promet.
Za gradnjo pločnika so se v občini odločili oktobra lani, ko so ugotovili, da nimajo izgledov, da bi DARS uredil pločnik od Most do Žej. Ta odsek namreč ni bil v sporazumu med občino Kamnik, Darsom in DRSC za ureditev odseka Vransko - Vodice v okviru avtocestnega programa. Lani oktobra začeta dela, ki so jih končali minuli mesec, so veljala dobrih 13 milijonov, javna razsvetljava pa skoraj poldrugi milijon. Celotna investicija, ki so jo financirali iz občinskega proračuna, pa znaša skoraj 15 milijonov tolarjev.
Pločnik so pri križišču z znamenjem v Zejah v petek popoldne odprli Tomaž Drolec, župan občine Komenda (na sliki levo), domačin Franc Lužar (v sredini) in Mirko Kepic, podžupan občine Komenda (desno). Za prebivalce Žej, ki so poskrbeli za postrežbo in okrepčilo je bila otvoritev pločnika pravi vaški praznik. Proslavljali so pozno v noč. Andrej Zalar
Rodio Tiiglor®
Prvi 9I0/ Corenj/ke® Prvi ejlo/ek Gorenj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o o., Try Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
TRGOVSKI OBJEKT V KRANJ U
V najem oddamo objekt, namenjen za trgovinsko dejavnost na Koroški cesti 53 c v Kranju. Objekt se nahaja neposredno ob glavni vpadnici v mesto (zahod) s lastnini parkirnimi prostori, popolnoma obnovljen leta 1994. Prostori v skupni velikosti 1.058,65 m2 (klet, pritličje, nadstropje) obsegajo:
• 720,10 m2 prodajnih površin,
• 85,40 m2 skladiščnih površin,
• 52,10 m2 pisarniških prostorov
• 186,45 m2 pomožnih prostorov ter
• 14,60 m2 tehničnih površin.
Prostori bodo vseljivi predvidoma v mesecu septembru 2003.
Vse ostale informacije dobijo interesenti na telefonski številki 04 20 66 500, ob delavnikih od 7.00 do 15.00 ure.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
GORENJKA - GORENJEC MESECA
MAJA 2003
Smučarka in rekorder
SEDMICA
Upor čevljark
Špela Pretnar
Franjo Potočnik
Ves čas je kandidata za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca aprila spremljala majhna razlika v glasovih. Maja Poljanec je do predzadnjega kroga zbrala 213 glasov, Nejc Košnik pa 227. Ker sta po objavi ostala le še dva glasovalna dneva, smo pričakovali izredno tesen izid. Vendar ste nas presenetili. Nejc Košnik je prav nazadnje razliko glede na prva tri glasovanja precej povečal in tako tudi prepričljivo osvojil naslov Gorenjca meseca aprila 2003. Nazadnje je zbral še 47 glasov in skupaj 274, Maja pa 25 in skupaj 238. In tako smo že v novem mesecu. Predstavljamo vam nova kandidata za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca maja 2003
Spela Pretnar, dolgoletna slovenska smučarska reprezentantka z Bleda, se je poslovila od številnih prijateljev smučanja. Svojo prvo zmago je v svetovnem pokalu dosegla 1995 na veleslalomu v Bormiu. Potem je 1999 zmagala v slalomski tekmi v Areju. Njena najboljša sezona je bila leta 2000, koje kar štirikrat stala na najvišji stopnički zmagovalnega odra. Na koncu sezone pa je takrat osvojila še prvo mesto svetovnega pokala v slalomu.
Franjo Potočnik, 68-letnik iz Mojstrane, je triglavski junak. Za njegovih 620 vzponov na Triglav, to številko pa še vedno povečuje, smo ga pri njegovih letih imenovali za rekorderja. Franjo je še vedno večkrat na teden na Kredarici. Začel pa je s pohodi na Triglav zato, da preizkusi zmogljivost in vzdržljivost svojega telesa. Leta 2000 je bil v 278 dneh kar 366-krat pri Aljaževem stolpu. Pravi, da tretjino hrane pojemo zase in svoje telo, dve tretjini pa za zdravnika.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
V izboru sodelujejo v mesecu maju FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Mol-kova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev.
V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Bernarda Jerič, Vogel 6, 4201 Zgornja Besnica. Vrednostna pisma prejmejo: Simon Primožič, Stagne 25, 4290 Tržič, Jelka Marolt, Župančičeva 3, 4260 Bled in Pavla Demšar, Rudno 37, 4228 Železniki. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Filip Sekne, Mlakarjeva ulica 32, 4208 Šenčur; Tončka VVeithauser, Mencingerjeva 3, 4000 Kranj; Marija Vidic, Zgornja Bela 12, Preddvor; Damjan Janežič, Temniška 32, 4202 Naklo; Marjeta Pečnik, Spodnje Bitnje 27, Žabnica in Maruša Ko-čevar, Trboje 2, 4000 Kranj (pri blagajni pokažite le osebni dokument)
Zgarana, razočarana in izigrana, takšna je psihosocialna slika ženske, ki se je vse svoje po-klicno življenje preživljala z lastnimi rokami, nekaj let pred upokojitvijo pa je zaradi - bodisi nesposobnih bodisi pokvarjenih - tranzicijskih menedžer-jev končala na cesti. Samo v trboveljskem Čevljarsko storitvenem podjetju v stečaju je takšnih žensk sto triindvajset. (Plus en električar in en mehanik.) Podobne so tisočem drugih žrtev tranzicijskega gospodarske-
ga modela. Vendar, ne povsem. Trboveljske čevljarke so se za razliko od večine sklenile upreti sistemu, ki jih je kot odvečno delovno silo izločil iz ustvarjalnih družbenih razmerij in jih marginaliziral. Zahtevajo odstop gospodarske ministrice dr. Teje Petrin in Antona Rozmana, panožnega sindikalista usnjarske in usnjarskopredeloval-ne industrije.
Tisto, kar pri vsej zadevi najbolj bode v oči, je, da jih od vseh mogočih in nemogočih sindikatov podpira samo sindikat podjetja Rudnik Trbovlje -Hrastnik. Pa še to le na verbalni ravni. Predstavnik svobodnih sindikatov v Trbovljah Janez Gorjanc, denimo, se je od njih distanciral zato, ker jih podpira Socialdemokratska stranka Slovenije. Povedano drugače, po njegovem mnenju naj bi za "uporom" delavk propadlega hčerinskega podjetja tržiškega Peka stala politika. Kar je v pr-vinskem razumevanju delavske solidarnosti navadna motnja. Da ne rečem preganjavica. Na-
mreč. Pametna opozicija bo eksistencialno stisko mogočih volivcev vedno izrabila v svoj prid. Se več. Na nesreči posameznikov gradi opozicija svojo politično prihodnost ali, če hočete, prevzem oblasti. Na drugi strani pa se na ravni posameznika na točki eksistencialne ogroženosti konča vsakršna politična preračunljivost. Toliko o domnevnih političnih nakanah zgaranih, razočaranih in izigranih trboveljskih čevljark.
Kar pa se Antona Rozmana tiče, igra v zgodbi o ČSP dve antagonistični vlogi. Kot član nadzornega sveta delniške družbe Peko pripada privilegiranemu družbenemu sloju, kot predsednik panožnega sindikata pa je protagonist delavskih pravic. (Pri čemer je kajpada treba upoštevati dejstvo, da nadzorni sveti v tranzicijskem gospodarskem sistemu ne opravljajo svojega primarnega namena.) Ker je Rozman ves čas "in", bo resnega analitika dogajanja težko prepričal, češ da ni vedel, zakaj je nekdanji
direktor Peka Tomaž Lovše leta 2000 takratni trboveljski obrat preoblikoval v samostojni pravni subjekt. In to za drobiž. Za pet milijonov tolarjev. Po eni različici naj bi bile posredi prijateljske vezi. Po drugi naj bi se to zgodilo zato, da bi se matična družba preko (vnaprej predvidenega) stečaja hčerinskega podjetja znebila delavcev trboveljskega obrata. Ne glede na to, katera teorija drži, če sploh katera, pa je za preglednejšo sliko treba vedeti tudi naslednje. Pod vodstvom Mirka Ko-covana je ČSP prvo leto pridelalo devetnajst milijonov izgube. Da bi družba splavala iz rdečih številk jim je gospodarsko ministrstvo za prestrukturiranje podjetja izplačalo štiriintrideset milijonov nepovratnih sredstev. Tega denarja pa niso ČSP nikdar videli, saj gaje Ko-covan takoj posodil matični družbi. Od tam pa je denar neznano kam izginil. Kam, menda niti Rozman ne ve.
Marjeta Smolnikar
Znamke treh pobratenih mest
V Galeriji in kapeli na Škofjeloškem gradu je bila ves konec tedna na ogled filatelistična razstava, ki je v Sloveniji združila navdušene zbiralce znamk iz treh mest: Geilenkirchena iz Nemčije, Maasmechelena iz Belgije in Škofje Loke. V 112 vitrinah na ogled 25 zbirk znamk.
Škofja Loka - Trilaterala Ma-ge-Io Phila 2003, ki jo je v
Sloveniji organiziralo Filateli-stično društvo "Lovro Košir" iz Škofje Loke, je minuli konec tedna pritegnila k ogledu številne ljubitelje znamk, ki so si imeli kaj ogledati. V sto dvanajstih vitrinah so s svojimi zbirkami sodelovali trije filatelisti iz Nemčije, osem iz Belgije in dvanajst iz Slovenije, med njimi pa je bilo tudi devet mladih. Med
številnimi zanimivimi znamkami, ki kljub vse bolj uporabljeni elektronski pošti še vedno na poseben način povezujejo ljudi z državami sveta, so bile nekatere v Sloveniji razstavljene prvič, nekatere pa so prejele tudi najvišja mednarodna priznanja na mednarodnih filatelističnih razstavah v Nemčiji, Belgiji, Sloveniji in drugod po svetu. Do sodelovanja je prišlo pred dvema letoma preko pobude s pobrate-
LEKARNA PLAVŽ
vabi v prijetno delovno okolje mag. farmacije in farmacevtskega tehnika
Lekarna Plavž, C. Cirila Tavčarja 3b, 4270 Jesenice Informacije po tel. št.: 031/61 25 79, e-mail: lekama-plavz@steelplast.si
nim mestom Maasmechelen, ko so se člani Filatelističnega društva "Lovro Košir" pridružili njihovi filatelistični razstavi. S pridruženim mestom Geilen-kirchen iz Nemčije je leta 2001 razstava postala mednarodna in tradicionalna.
Petkove otvoritvene slovesnosti so se udeležili predstavniki in filatelisti vseh treh mest. V slavnostnem govoru jih je pozdravil župan Škofje Loke Igor Draks-ler, ki je med drugim izrazil tudi željo, da bi bila tudi znamenitemu loškemu mostu posvečena serija slovenskih znamk, navzoče pa so pozdravili tudi pred-
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-krani.si
stavniki gostujočih mest. Za Fi-latelistično društvo "Lovro Kosir" in mesto Škofja Loka pomeni razstava predvsem vključevanje v mednarodne tokove in promocijo mesta v Belgiji in Nemčiji, je povedal predsednik društva Srečko Berčič in dejal: "Mislim, da smo že posamezniki, ki smo nastopili na teh razstavah, napravili bistvene korake. V prihodnje načrtujemo, da se bo Trilaterala srečevala vsaki dve leti, preko Maasmechelena pa smo se včlanili tudi v mednarodno združenje filatelističnih društev in klubov Evropske unije "Europhila", ki združuje štirinajst društev devetih evropskih držav, s sedežem v Luxemburgu. Prihodnje leto, ko bo naše društvo praznovalo 200. obletnico rojstva Lovrenca Koširja, bomo organizatorji dveh filatelističnih razstav." Katja Dolenc
Piše Milena Miklavčič
Usode
Ženske so vsega krive
Miran je na hitrico popil pivo in odhitel domov. Že v vezi je začel vpiti, zakaj so ga nategnili, da so svinje, ker so ga najprej odgnali od doma, potem pa še ociganili pri dediščini.
"Na vratih seje pojavil svak in se postavil predme, češ da se me tako nihče nič ne boji, da jim je zame kot za lanski sneg, da naj kar spokam, od koder sem prišel, da oni tudi ne bodo lazili za menoj, ko bom po teti in stricu poverbal njuno hišo. Tega občutka, ko sem se počutil kot tujec, kot kakšen cigan v rodni hiši, pri materi, ki me je rodila, raje ne povem. Enostavno ne morem in ne znam in če se še danes spomnim na tisti večer, me zagrabi tuga, v duši me hoče vse raztrgati. Odrinil sem svaka na stran, da je kar zletel po tleh, potem pa sem stopil pred mamo, kije sedela za pečjo in gledala v tla. A tako mama, sem ji rekel, prvič si me zavrgla, ko si me kot teleta dala stran od sebe, drugič me zavržeš kot psa. A je kaj človeka v tebi ali ni nič? Priznam, da sem kričal nanjo in bi jo tudi zagrabil za vrat in stisnil, če me ne bi še dva druga prijela in me odvlekla stran od nje. Ko se je počutila varno, je vstala in mi zagrozila, naj ji izginem izpred oči, da me noče nikoli več videti, da sem pokvarjen in ostuden. Pa sem šel. Kljub temu da so me vsi imeli za nekakšnega tepčka, mije bilo tako hudo, da bi najraje umrl. Nisem in nisem se
mogel sprijazniti s tem; da me nihče nima rad. To
je bilo kot živa rana....."
Miran se je useknil v robec, si obrisal solze in potem nekaj časa ni ničesar več rekel. Sploh ne vem, kaj mi je da ti pripovedujem vse *te neumnosti, je potem dejal in brcnil v stol, da se je prevrnil po tleh.
Miranove zgodbe ni še bilo konec. Le nadaljevanje je bilo bolj žalostno, saj je vedno pogosteje iskal razočaranje v pijači. Dokler je bilo kaj denarja pri hiši, sta s stricem redkokdaj šla trezna spat. Nikogar ni bilo, ki jima bi kuhal in pral, zato ni bilo nič nenavadnega, ko je stric umrl, pozabljen od vseh, vendar dva dneva nihče ni vedel, kaj se je zgodilo, ker je Miran blodil naokoli in ga sploh ni bilo doma. Potem ko je bil sam, s hišo, ki so mu jo bili vsi doma nevoščljivi, z. velikim vrtom in še z malo njivice na zadnji strani, je bil Miran še bolj osamljen kot kdajkoli prej. Še zmeraj ni nikomur pripadal, še najmanj sebi. Kot je sam povedal, se je celo sovraf.il. Vendar le v redkih trenutkih, ko se je toliko streznil, da se je sploh zavedel, kje je. Ker ni imel denarja za najnujnejše, je najprej prodal njivo. Pod ceno, samo da je kapnilo nekaj denarja za pijačo, brez katere ni mogel biti. Pri dobrih tridesetih letih je imel komaj kaj delovne dobe, življenje pa tako kot kakšen star možakar, naveličan vsega.
Potem so ga nekoč našli, menda je bilo prvič, na cesti, v nezavesti. Že več dni ni nič jedel, le pil je in ko se je odpravljal po nove zaloge, je nesrečno padel in se udaril v glavo.
"Takrat mi je zdravnik zabičal, da ne smem več piti. Da me bo pobralo, če se bom še nacejal, kaj-
ti dobil sem težji pretres možganov, kar pa ni bilo kar tako. V bolnišnici so me, proti moji volji, obdržali še teden dni dlje, toliko, da sem se malo opomogel. Potem ko sem se malo streznil, sem se zgrozil, ko sem se pogledal v ogledalo. Sama kost in koža me je bila! Res sem izgledal kot kakšen starec, zanemarjen in neobrit. Tisto noč sem v glavnem prebedel in razmišljal o svojem zavoženem življenju. V meni je bilo preveč jeze, da- bi se razsodno obnašal. Za vse, kar sem bil, sem krivil mamo in teto. Onidve sta me pahnili v tako žalost nihče drug! To sem naslednji dan povedal tudi zdravniku, ki me je potem enkrat dopoldan prišel vprašat, če bi se hotel pogovoriti z eno strokovno osebo. Ni rekel, s psihiatrom, ker bi nikoli ne pristal, hehehe."
In potem mi Miran razloži vse, kar je vedel in znal o tej "strokovni osebi". Daje bila kot kakšna šolarka, da je ves čas nekaj zapisovala in ga mučila z. neumnimi vprašanji. Potem pa, ko je zaprla mapo in ko je od njega izvedela vse, še to, kakšno številko čevljev nosi, sta se začela pogovarjati in nazadnje je Miran ugotovil, daje kar prijetna poslušalka. Zaupal ji je svojo "strokovno" sodbo o tem, zakaj je tak, kot je.
"Na žalost sem moral konec tedna domov, tako da z najino debato nisva končala, " je Miranu še zmeraj žal in potem še doda, da bi mu še kakšen teden "pranja možganov" dobro naredil. Kljub temu ni več pil, ko seje vrnil domov. Ali vsaj toliko ne kot prej. Dobil je tudi službo v neki vrtnariji, ki je skrbela za lepši izgled mesta. Tako je od pomladi do pozne jeseni skrbel za gredice, plel in odganjal pse, ki so se hoteli podelati med rože.
"Kljub temu da psi ne sodijo v moj življenjepis, napiši, da bodo naše mesto uničili s svojimi iztrebki. Namesto da policaji lovijo tiste, ki prehitro vozijo, bi lahko več zaslužili, če bi kasirali pri psih, ki se pokukajo na mestnih zelenicah!"
Pri svojem delu je spoznal Katarino, s katero je potem živel več kot dve leti. Imela je dva otroka, kar ga sicer ne bi motilo, če se njihov oče ne bi občasno vračal domov in uveljavljal svoje zakonske dolžnosti. Takrat je moral Miran oditi spat v dnevno sobo, na kavč, dokler se možakar ni naveličal svoje nekdanje žene, jo dobro pretepel in spet izginil neznano kam.
"Nekaj časa sem že prenašal, potem pa se mije vse skupaj zdelo trapasto. Marinka je bila pripravljena žrtvovati vse, samo da bi tistega klinca dobila nazaj. Ko bi vsaj lepo delal z. otroki! Niti tega ne! Meni so se smilili, zlasti najmlajši se je kar navezal name. Še sedaj me redno obiskuje, ko gre iz šole, se ustavi še pri meni, da kakšno rečeva. Marinka je bila še bolj izgubljena kot jaz. Potem sva se začela zaradi tistega njenega cigota prepirati, pa sem raje spokat, kot da bi mi ženska pila kri."
In od takrat naprej živi sam, kakor ve in zna-Včasih "pozabi" iti v službo, zaklene se v hišo in nikogar ne spusti blizu. Niti sosede ne, čeprav potem nerad prizna, da bi jo začel pogrešati, če se ne bi trudila in ga hotela imeti ves čas na očeh.
"Se bom že sam pobral, saj sem še mlad, " reče še zmeraj z dolenjskim naglasom. Ti pa še kaj pridi naokoli, ti bom drugič še ostalo povedal, mi zabiča ob odhodu. Da potem razmišljam, kaj vse je še ostalo prikrito.....
33. mednarodni festival komorne glasbe Groblje 2003
Groblje letos v kulturnem domu
Štirje izvrstni koncertni dogodki v spomin na lani umrlega pianista Acija Bertonclja.
Domžale - V kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah letos zaključujejo peto sezono delovanja, v kateri si je 163 prireditev ogledalo več kot 20.000 obiskovalcev. Sezono bodo sklenili s 33. festivalom Grobne, ki letos žal ne bo v cerkvi v Grobljah, ampak v Tomčevi dvorani kulturnega doma. Na štirih koncertih bomo slišali Slovenski kvintet trobil, Vrhunske nemške soliste, Trio Glinka in komorna zasedba Camerata Slovenica.
"Letos se lahko pohvalimo z uspešno peto samostojno sezono, čeprav smo jo začeli in jo končujemo z dvema žalostnima dogodkoma," je na novinarski konferenci povedal direktor zavoda Kulturni dom Franca Bernika, Milan Marinič. Lani septembra je umrl eden vodilnih slovenskih pianistov 20. stoletja, domžalski rojak, Aci Berton-celj, konec sezone pa te dni zaznamuje selitev Festivala Groblje iz tamkajšnje cerkve v dvorano kulturnega doma. S tem bo festival sicer izgubil na svoji žlahtnosti, izjemno okolje* sožitje fresk Franca Jelovška,
akustičnega prostora in komorne glasbe, je pač neponovljivo. Seveda pa festival kot tak tudi letos ne bo prikrajšan pri kvalitetnih izvajalcih. Začeli in končali ga bosta slovenski zasedbi.
V četrtek, 12. junija, ob 20.30 uri bo na prvem koncertu nastopil Slovenski kvintet trobil, ki se bo predstavil s skladbami J.S. Bacha, T. Albinonija, G. Bizeta, G. Gershwina, E. Crespa, L. Bernsteina in Lojzeta Krajnča-na. Festival bo 1. julija zaključila komorna zasedba Camerata Slovenica v mednarodni postavi E. Sebestven (violina), G. Lie-ner (violina), M. Kosi (viola) ter
Letošnji festival je posvečen Aeiju Bertonclju (1939 - 2002), pianistu in sooblikovalcu festivalskega programa.
C. in I. Škerjanec (violončelo). Igrali bodo skladbe Tartinija, Boccherinija in F. Schuberta. Vmes bomo slišali še Vrhunske nemške soliste: Markus Becker (klavir), Kolja Blancher (violina) in Štefan Dohr (rog), ki bodo izvajali Beethovena F.
in R. Straussa, Regerja in Brahmsa, ter Trio Glinka iz St. Petersburga. Dela Beethovna, Brucha in Glinke bodo igrali Boris Karaev (klarinet), Ljubov Efremova (violončelo) in Tama-ra Bassok (klavir). Vsa ta leta je program sooblikoval tudi pia-
Vse do komisarja Perka
Ljubljana - Pri Cankarjevi založbi so te dni predstavili sveženj novih knjig izvirnega domačega leposlovja. Kocbekovemu dnevniku iz leta 1952 in Verčevi kriminalki Pogrebna maškarada se pridružujejo še štiri pesniške zbirke, Cvetke Lipuš, Andraža Poliča, Vena Tauferja in Andreja Rozmana Roze.
Knjiga Dnevnik 1952 je naslednja iz serije knjig, dnevnikov Edvarda Kocbeka, ki pri Cankarjevi založbi izhajajo od leta 1991 naprej. V letu 1952, vsaj kar se javno političnega delovanja tiče, zagotovo najbolj prelomnem letu v Kocbekovem življenju, je tedanja oblast od njega izsilila odstop s funkcij in upokojitev pri 48 letih. Leto se je začelo z vrhuncem politične gonje zoper njegovo zbirko novel Strah in pogum, leto pa se je nadaljevalo z uvajanjem samoupravljanja, partija uprizarja procese proti duhovščini, "dela red" v prosveti, Kocbek pa v dnevniku veliko razmišlja tudi o stanju v takratni kulturni politiki, o sebi, o umetnosti, to je bil čas, ko se je vračal k poeziji ... Dnevnik je objavljen tako rekoč v celoti, brez izpustov, navedena pa so tudi vsa imena. Prihodnje leto ob stoletnici njegovega rojstva bo izšel izbor Kocbekovih dnevnikov iz kasnejših let.
Eden prevajalcev Kocbekovih pesmi v angleščino je pisatelj in pesnik Veno Taufer, ki se to-
krat predstavlja z novo pesniško zbirko Rotitve, Drugi sonetje v podnaslovu, njegova prva knjiga sonetov je namreč izšla že leta 1979. V njej je 54 sonetov, od tega tretjino novih, nekaj jih je iz drugih zbirk. Za Tauferja je sonet idealna pesniška oblika, ki omogoča ohranjanje zgodb, misli, občutkov, ob tem pa dodaja, da so uvodni soneti rezultat sodelovanja z Gregorjem Strnišo in njunih različnih pogledov na poezijo. Sicer pa gre za rotitve za ta svet, naj nam ostane naklonjen. Taufer zbirki dodaja še esej Sonetna svoboda soneta. Spregatev milosti je naslov pesniške zbirke zamejske Slovenke Cvetke Lipuš, ki zadnja leta živi v ZDA. Kljub temu da jo redko vidimo v središču javne pozornosti, vzdržuje visoko estetsko raven sodobne slovenske poezije. Kot zanimivost je potrebno zapisati, da v svoji poeziji uporablja tudi besedje, ki v Sloveniji mogoče zveni nekoliko arhaično, hkrati pa je njeno pisanje na izredno visoki ravni. Bogata in avtorsko komu-
nikativna je poezija Aljaža Poliča, ki se tokrat predstavlja z zbirko Srečevanja. Kljub temu da se Polič s pesništvom ukvarja že več kot deset let, je širši publiki mogoče manj znan in je vsekakor novo ime in obet v slovenski poeziji. Če se v prvem delu zbirke navezuje na občutenja do Lorce in preko njega v arabsko in cigansko čutenje, pri tem vzpostavlja povezavo z živimi ali mrtvimi prijatelji, so različni cikli drugega dela namenjeni domači mitologiji, prednikom in zemlji, ki jo je zaznamovala 2. svetovna vojna. Velik del njegove poezije ima v sebi močan erotični naboj.
Multimedijski ustvarjalec, igralec, režiser, pisatelj Andrej Rozman Roza je tokrat pobrskal po računalniku, kot je povedal, poiskal stare pesmi, dodal tiste, ki jih uporablja na svojih nastopih in izdal zbirko Raz-migajmo se v križu. Gre za izredno raznorodne tekste, od kratkih haikujev, do prepesnitev poglavitnih tem slovenske zavesti, kot so Martin Krpan, Hlapec Jernej, Krsti pri Savici ... Rozo-vo poezijo odlikuje pretanjen humor, izredna jezikovna natančnost, spretno premetavanje besed, pravi besedni artizem. Če prvi del obsega predvsem
kratke pesmi, ki "vrtajo" po svetu, v katerem živi, se v osrednjem delu ukvarja s prepesnitvami, tretji del pa je namenjen Linhartovem ciklu pesmi Blumen aus Kranj ... Za vizualno podobo je z inovativno obliko in ilustracijami opremil Radovan Jenko. Roza seveda ostaja eden najbolj branih slovenskih pesnikov.
Tokratni sveženj zaključuje nov roman, izvirna slovenska kriminalka Pogrebna Maškarada še enega multimedijskega ustvarjalca Sergeja Verča. Tržaški policijski komisar Beno Perko, ki ga je Verč uvedel v svojem prvem romanu Rolan-dov steber (1991), z njim nadaljeval v knjigi Skrivnost turkizne meduze (1998), se tokrat spusti v neobičajno preiskavo, ko se mora zaradi čudnih-okoliščin umora v luksuznem tržaškem stanovanju nasloniti predvsem na lastne detektivske sposobnosti. Preiskava ga vodi tudi na slovenski Kras, v državo, ki je bila še včeraj odporna na kriminal z vzhoda ... Ob globalnosti svetovnega kriminala nas Verč popelje v mikrokozmos slovenskega Krasa, tudi z narečno govorico.
Igor Kavčič
nist Aci Bertoncelj, kateremu v spomin je posvečen tokratni festival. Zadnji koncert bo letos posnel tudi Radio Slovenija.
Po petih letih Kulturni dom Franca Bernika vse bolj postaja institucija, sinonim za kulturna dogajanja v domžalskem koncu. V letošnji sezoni so izdali 10 publikacij Ure kulture (po eno na mesec), v katerih poleg kulturnih prireditev, kijih sami pripravljajo, občane vse bolj informirajo tudi o drugih kulturnih dogodkih v Domžalah in okolici. Še vedno sta najbolj prepoznavna in priljubljena oba abonmaja, gledališki in glasbeni, v katera je bilo v iztekajoči se sezoni vpisanih več kot 600 abo-
nentov, sicer pa se bodo ob zaključku sezone podpisali pod 163 različnih kulturnih prireditev, od gledaliških predstav, koncertov in glasbenih prireditev do lutkovnih predstav, literarnih večerov, predavanj in likovnih razstav v Galeriji Domžale. Kot je sezono strnil Marinič, so v teh letih zagotovo spremenili marsikatero življenjsko navado občanov Domžal in okolice, h kulturi pa jih bodo vabili še naprej. Pa ne z več programa, saj je ta bogat in pester, predvsem bodo še naprej delovali v smeri čim višje kvalitete in različnosti hkrati.
Igor Kavčič, foto: T. Pinter
V svet z erotično fotografijo
Jesenice - V torek so v Kosovi graščini odprli pregledno razstavo fotograf"ij Jeseničana Janeza Pipana z naslovom Usode duš.
V štirih desetletjih je mojster v fotografski objektiv ujel na stotine motivov zelo različnih žanrov. Začel je z reklamno fotografijo v loški tovarni LTH, vendar gaje potreba po ustvarjalnosti in ne zgolj tehnični dovršenosti pripeljala do dokumentarne ter portretne fotografije. Naključje ali ne je hotelo, daje konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja ob fotografiranju tovorne baze Lufthanse v Frankfurtu za strokovno revijo Skladiščna manipulacija naletel na ameriško revijo Gallerv, ki je objavljala erotične portrete. Želja in kmalu odločitev, da postane fotograf lepih, kasneje znanih deklet (med njimi so portreti Simone Weiss, Jasmine Kuperščak, Helene Blagne, Mojce Blažej Cirej, . Metke Centrih Vogelnik) ga je pripeljala do erotičnih fotografij
in objav v slovenskih revijah (Anteni, Stopu, Mladini, Jani, 7d, Kaju), jugoslovanskih (Start, Duga, Erotika), ameriški Gallerv, pa tudi pri Playboyu so jih dobro ocenili. In če so erotične in portretne fotografije objavljale revije in časopisi, se je na samostojnih in kolektivnih razstavah predstavljal kot dokumentarni in reportažni fotograf, je v zloženko na pot razstavi med drugim zapisal Tone Konobelj, dokumentalist Gornjesavskega muzeja Jesenice. V zadnjem desetletju se avtor bolj osredotoča na otroške like. Sam pravi, da mu je najljubša fotografija deklice na gu-galnici z marjeticami v rokah (nagrajena 1995), na katero je uspel povsem ujeti spontani trenutek, v katerem je nastala. Fotografije bodo na ogled do konca julija. Mendi Kokot
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih_IsBžJ
Urban VVurtzer, goreči kaplan
Zadnjič smo videli, da tudi nekateri loški katoliški duhovniki sprva niso prav nič odločno nastopali proti pojavom protestantizma - kar sta od njih zahtevala papež, v Rimu in jezuitsko naravnani škof Ernest v Freisingu. Izjema je bil kaplan Urban Wurtz.er. O tem piše tudi dr. Blaznik. "Drugačnega kova je bil kaplan pri beneficiju sv. Trojice v Loki Urban Wurtzer, ki je bil eden najgorečnejših pomočnikov verskih komisij. Tako ni slučaj, da je Wurtzer prišel 1584 v hud spor s. protestantsko usmerjenim mestnim sodnikom Jurijem Kunstlom, kateremu je očital, da vodi v mesto luteranske pre-dikante in jim daje, ne glede na freisinške prepovedi, prenočišče. Ob nekem sporu je nastal javen škandal, koje mestni sodnik poslal k Wurtzerju bi-riče, in ga je hotel, ne glede na duhovniški stan, vkleniti. Prišlo je do hudega prepira, v katerem je luteranski meščan Matevž Grošič kaplanu s silo Vrgal s pasu nož. Posredovanju nekaterih drugih
meščanov se je Wurt-zerjmel zahvaliti, da je uspel priti domov. Drugega dne se je šel skupno z župnikom Haumannom pritožit na grad k oskrbniku, medtem ko je Kunstl vztrajal, da predstavlja on kot mestni sodnik prvo instanco, ki se ji mora tudi kaplan pokoriti. Dogodek je vsekakor značilen za vzdušje, kije tedaj vladalo v Loki."
Versko gorečega kaplana to seveda ni zaustavilo, kvečjemu še bolj podžgalo. "Kaplana Wurtz.erja označuje tudi pripetljaj v
naslednjem letu 1585. Ko se je predikant Jernej Knafel vračal z obiska pri Hansu Jakobu Sieges-dorferju nazaj na Brdo, sta se srečala z Wurtzer-jem, ki je Knafla že v Loki napadel; prišlo je do zmerjanja in dejanskega obračunavanja, da si je Knafel komaj rešil življenje. Podobnega sprejema je bil deležen pred Puštalom poleti 1585 tudi Jurij
Baročna cerkev sv. Ane v Tunjicah.
Dalmatin, ki so ga verski nasprotniki vpričo protestantskih somišljenikov zmerjali s tatom in hudobnežem in mu grozili, da ga bodo zadavili, če se bo še kdaj pojavil na Sorskem polju. "
Zdi se, da sta se freisinški komisiji v letih 1573 in 1585 dela lotili pri glavi. Po njunih posegih se je namreč izboljšalo stanje med vodilnimi funkcionarji, ne pa tudi med meščani, ki so se v razmeroma velikem številu nagnili k protestantizmu in se niso hoteli pokoriti. "V ostalem so komisarji kot 1573 tudi 1585 polagali posebno pozornost na loške vodilne osebe tako v cerkveni kot v posvetni službi. Ponovno so poklicali predse vse župnike in kaplane s celotnega ozemlja loškega gospostva in jih opozarjali na njih dolžnosti. V poročilu so vso duhovščino označili kot dobre katoličane. Zlasti so pohvalili loškega župnika Haumanna, ki ga je sicer njegov ordinarij svoj čas trdo kaznoval, ker je živel z Ženo, vendar bi bilo po mnenju komisarjev v Loki prav malo katoličanov, če bi se župnik ne držal tako trdno katoliške vere; pri zasliševanju je bil
komisarjem stalno ob strani kot tolmač... " Omenili smo že, da je vpliv protestantizma segel predvsem v loško mesto in med mogočnejše kmete na Sorskem polju, prebivalstva obeh dolin pa se je komaj dotaknil. Brez nadlog pa tudi tu ni šlo. Avgusta 1584 se je med podeželskim prebivalstvom pojavilo štiftarstvo, ljudska različica "protestantizma". Verovalo je, da iščejo svetniki, ki prihajajo iz nebes na zemljo, stanovanje v nekaterih drevesih. "V decembru 1584 je pisal loški oskrbnik Filip Si-egesdorfer kranjskim odbornikom, da se štiftarji, ki se branijo plačevati davke, navzlic grožnjam še vedno drže v hribovju v smeri tolminskega in logaškega sodišča in da so tod zgradili nove kapele. Pojav štiftarjev na loških tleh je vsekakor povezan s širjenjem te sekte po ostalem slovenskem ozemlju; prav okrog 1584 je bilo tod gibanje štiftarjev, ki so hoteli živeti v svobodnih verskih občinah, tako močno, da so se deželne oblasti bale novega kmet-skega upora. Deželni knez. je štiftarje kmalu zatrl, toda ob prihodu komisarjev na loška tla se je tod ponovno pojavila sekta, ki spominja po ceremonijah na prekrščevalce, in to v Selški dolini, kjer naj bi v nekaterih drevesih stanovala sv. Katarina. Komisarji so dali drevje posekati, enega izmed štiftarjev pa so poslali po škofovem navodilu v Ljubljano na zaslišanje. Spričo složnega nastopa katoliške in protestantske oblasti o štiftarskem gibanju kasneje na loških tleh ni več slišati. "
GORENJSKI GLAS • 8. STRAN
ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si
Petek, 6. junija 2003
Poletje že močno trka na naša vrata. Že veste, kako ga boste preživeli?
Konec študija, konec
Vsak ponedeljc na OTV ob 20.30
Ne prezrite...
Klub študentov Kranj
Folklorna skupina Sava organizira jutri, v soboto, 7. junija 2003, gala letni koncert. Vabljeni v Prešernovo gledališče v Kranju ob 20.30 uri.
Klub radovljiških študentov
Vabi dekleta na enodnevno plesno delavnico trebušnih plesov, ki bo v soboto, 7. junija 2003, v zgornjih prostorih Blejskega Mladinskega centra. Vse prijave se zbirajo na sedežu kluba do vključno 6. junija 2003.
Predavanje ministra za evropske zadeve
Minister za evropske zadeve in doktor ekonomskih znanosti dr. Janez Potočnik bo 11. junija 2003 ob 13. uri, predaval o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Predavanje bo potekalo v sejni dvorani Tekstilne šole v Kranju. Kontaktna oseba je gospa Lidija Grmek Zupane, na telefonski številki 04/20-10-622. VABLJENI!!
Kranjska noč 2003
Da bodo tudi letos najboljše počitnice v Kranju, bo nedvomno ponovno poskrbela letošnja Kranjska noč, ki bo potekala od 30. julija do 3. avgusta 2003. Kot obljub-
lja organizator prireditve Zavod Mladinska Mreža, se
obeta gorenjski regiji edinstven dogodek, ki bo z 11 aktivnimi prizorišči ter več kot 70 nastopajočimi skupinami v vročih (upamo) poletnih dnevih spravil na noge staro in mlado.
Glede na lansko predstavo, ki je bila prav tako pod okriljem Zavoda Mladinska Mreža, o tem niti ne dvomimo, saj so bili odzivi množice več kot zadovoljivi.
Več informacij dobite na spletni strani: http: //www. kranjskanoc.com
Kranj - gostitelj evropskega prvenstva v vaterpolu
Z otvoritvijo na današnji dan in vse do 15. junija bo
Slovenija gostila najboljše evropske vaterpolske ekipe. Moški del prvenstva se bo odvijal v Kranju, ženski del pa v Ljubljani.
Mesec junij bo tako povsem v znamenju največjega letošnjega športnega dogodka pri nas, sicer že 26. EVROPSKEGA PRVENSTVA V VATERPOLU. Reprezentanca Slovenije bo v prvem delu v skupini B skupaj z Italijo, Španijo, Hrvaško, Grčijo in Nemčijo.
Več informacij dobite na spletni strani: http: // www. eurowaterpolo2003.com
Zgodilo se je...
Novosti pri študentskem delu
Obveščamo vas, da znaša neobdavčeni znesek na napotnico za študentsko delo v mesecu juniju 138.096,00 SIT. V mesecu juliju 2003 pa začne veljati tudi nov pravilnik o posredovanju del študentom in dijakom, ki zahteva za izdajo napotnice za študentsko delo tudi vpisno številko študenta.
31. maj - svetovni dan brez tobaka
V Sloveniji se delež mladih kadilcev veča. Na Gorenjskem je bil leta 1999 po podatkih raziskave ESPAD Gorenjska 1999 tobak druga najpogostejša droga med mladimi, saj je imelo izkušnje s cigaretami v starosti od 15 do 16 let že 62 odstotkov gorenjskih dijakov. Več kot 40-krat je v življenju tobak kadilo 23 odstotkov dijakov, kar pomeni, da so ga že vgradili v svoj življenjski slog. Svetovnim dan brez tobaka, 31. majem, je Svetovna zdravstvena organizacija letos zaznamovala z geslom Moda in film brez tobaka. Akcija!
Infrastruktura ni prilagojena invalidom
V okviru vseevropskega leta invalidov so se na ŠOLI Maribor odločili za izvedbo raziskave o dostopnosti univerzitetne infrastrukture za invalide. Na univerzi v Mariboru je deset evidentiranih študentov invalidov, društvo v Ljubljani pa šteje kar 120 članov. Rezultati raziskave, ki so jo izvedli v sodelovanju z društvom Študentov invalidov in društvom študentov raziskovalnega dela so pokazali, da niti ena od fakultet na mariborski univerzi ne omogoča prostega gibanja invalidov v prostorih.
'Poletni dan, ki v školjko je ujet, ki ujet je - V SRCE, ...", le kdo še ne pozna melodije, ki nas že več kot desetletje po-zibava v vročih poletnih dnevih. Vsakodnevna brezskrbnost, dolgi večerni sprehodi v dvoje, žuranje vse do jutra, sem ter tja kakšna vroča poletna romanca, predajanje soncu na prelepi morski plaži ob družbi hladne pijače ter prijetne družbe, ipd. Vse to je le en del misli, ki asociirajo vsakega povprečnega študenta ob besedi "POLETJE". Ali pač?
Sto ljudi - sto čudi oz. ljudje smo si res zelo različni. Nekateri se čisto prepustijo spontanemu toku dogajanj in jim je vsako planiranje časa hkrati tudi njegova največja izguba. Spet drugi hočejo izkoristiti vsako prosto minuto in ničesar ne prepuščajo naključju. Da je temu tako, poskrbimo predvsem mladi. Kot najosnovnejša celica današnje družbe smo dolžni spremljati dogajanja okoli sebe in prispevati svoj delež. Ena odmevnejših reakcij mladih je bila pred kratkim, ko je Stranka mladih Slovenije podala v Državni zbor RS pobudo, da se mesec maj uradno proglasi kot mesec mladih oz. 25. maj za dan mladih. No, odzivi javnosti so bili različni, ušesa velikih mož pa so ostala nema. Tudi to je podatek, ampak to so že druga področja, nas pa bolj zanima, kako mladi preživljamo poletje.
Minilo je kakšnih pol desetletja, odkar sem zapustil (seveda uspešno) srednješolske klopi. In beseda, ki se mi je daleč najbolj vtisnila v spomin, je bila MA-
njih šolah ter fakultetah pa je vsako leto večji. Aha, sedaj smo pa tam, kjer ni muh. Primer: Zelo vesten in priden dijak postane študent. Na predavanja se mora voziti vsaki dan v več kot 50 kilometrov oddaljeni kraj, ker se je letos mati država odločila, da zaradi velikega povpraševanja (ali pa prerazporeditve sredstev za bolj pomembne projekte, npr. nakup vladnega letala) striktno zviša potrebni cenzus za sprejem v študentski dom. Izgubil je kadrovsko štipendijo, ker mu dosedanje podjetje zaradi slabših poslovnih rezultatov ne more več zagotoviti delovnega mesta. Doma živi v dvosobnem stanovanjskem bloku skupaj še s dvema šoloobveznima bratoma ter bolno staro mamo. Mama je brezposelna, oče pa prejema sicer redne dohodke, vendar znotraj najnižjega plačilnega razreda. Kadar ima prosti čas, se odpravi na študentski servis, vendar z zelo grenkim občutkom, saj mu že kar nekaj delodajalcev ni izplačalo zasluženega denarja, kolikor ga je
Verjetno bo tale oglasna deska najbolj obiskana - nekaterim na srečo, drugim na žalost
Vrata predavalnic na fakultetah so se ze zaprla. Čakajo le se na izpitne roke
sploh še ostalo zaradi nove obdavčitve študentskega dela. Njegova osnovna naloga je študij, ki bo tudi njegov največji (in edini) naložbeni kapital. Sam izročim Nobelovo nagrado tistemu, ki je v takšni situaciji sposoben plačati stroške prehrane, prevoza, drage študijske literature in se udeleževati študentskih žurov do jutra, zimskih in poletnih počitnic, ipd. Z veseljem se rokujem tudi z vsakim, ki še ni delal preko katerega izmed študentskih servisov in mu osnovno znanje iz stroškovne bilance ob koncu meseca kaže pozitivno stanje. Mogoče je to zgolj eden skrajnih primerov, mogoče le preveč karikiram, ali pa se zelo motim - o tem presodite vi. Več kot očitno pa je, da je v zadnjih letih število takšnih in podobnih primerov zelo naraslo. Mogoče pa imate bogate starše, ki bodo lahko zagotovili dobro eksistenco vam in vašim otrokom, vendar ne gre pozabiti, da se z vstopom Slovenije v Evropsko unijo odpira povsem nova pot, hkrati z njo pa tudi novo breme za mlade bodoče intelektualce.
TURA. Ni ga bilo profesorja, ki ne bi v eni samcati šolski uri izustil omenjene besede vsaj desetkrat. Seveda v značilnem de-motivacijsko zastrašujočem slogu: "Pazite se!" ali pa "Večina vas bo padla, ker itak nič ne znate!" Seveda nas je velika večina opravila t.i. zrelostni izpit, saj ni predstavljal niti polovico teže izrečenega. In zakaj vam sploh pišem o tem,?
Ker je prav te dni čas, ko se 9.572 gimnazijcev iz 81 šol ter 13.940 dijakov iz 162 različnih srednjih šol poti v šolskih klopeh, se spogleduje z maturo in prepričan sem, da so kriteriji iz leta v leto strožji. Dejstvo je, da je večina današnjih srednješolcev, da ne omenim celo osnovnošolcev, preveč obremenjena z vsemi točkovanji, pogoji, kriteriji, ipd. Iz tega lahko sklepamo, da si svojo poklicno pot lahko zabeležite že v osnovni šoli, ko morate zbrati dovolj točk za sprejem v želeno srednjo šolo, da o vpisu na želeno fakulteto ne izgubljam besed. Odklon med povpraševanjem ter razpisanimi prostimi mesti na sred-
in kako bodo preživeli letošnje poletje naši sogovorniki?
Igor Jelene,
študent:
"Letos bodo moje počitnice bolj delovne. Najprej si bom poiskal kakšno delo preko študentskega servisa za dva meseca, da bomo lahko šli avgusta s prijatelji na potovanje po Bolgariji. Glede študija pa je zadeva kar O.K."
vaškem. Kakšen izpit pa bo verjetno ostal še za jeseni!"
Uroš Židanek, študent: "Je treba delat, ... pravi Adi Smolar. Letos poleti me čaka še kar nekaj izpitov, prosti čas pa bom izkoristil za hranjenje mojega šparov-čka. Ampak za žur si bom pa tudi vzel čas!"
Petra Torkar in Ksenija Pozderec, študentki: «
"Vsako leto imava ogromno planov, ampak se vsakič ustavi pri denarju. Zato bova kakšen mesec delali preko študentskega servisa in močno upali, da ♦se srečamo kje v Grčiji in na Hr-
Tamil Lauko in Rok Pavlin,
študenta:
"Nama ni nikoli dolgčas, saj ga bova žurala, naredila kakšen izpit in nazdravila za vsako dobro oceno, ...!"
Za razliko od državnih institucij imamo na srečo še vedno kar nekaj študentskih klubov, študentskih organizacij ter ostalih oblik interesnih združenj, ki pomagajo mladim z različnimi popusti, svetovanji, izobraževanji ter ostalimi aktivnostmi, na nas pa je, kako jih bomo izkoristili.
Skratka, poletje je čas, ki ga lahko doživljamo na več načinov, bodisi bolj delavno, ali pa bolj zabavno. Najbolj pomembno od vsega pa je, da se zavedamo svojih dejanj in spremljamo svet z odprtimi očmi in širokim srcem. In nikar ne dopustite, da bi zgornjo pesem preglasila nekaterim bolj poznana z refrenom: "Poletja ne bo, poletja ne bo - izginilo bo, ...!"
Peter Wolf ml.
Tekoči izzivi
Vaterpolist, koristna žival za vsako družino. Koristen je tudi za vse Kranjce, ki si bodo poletno vročino lajšali na bazenu. Nov bazen brez intervencije Evropskega prvenstva nikoli ne bi dočakal prenovitve tako bliskovito, če ne bi dali obljube, da smo sposobni organizirati takšno tekmovanje. V sili vrag še muhe je oziroma v angleščini: "Last night I fuck my wife!". Naslednje leto bodo prenovili še gostinski kompleks z garderobami in toaletnimi prostori. Ledeniki se lahko kar topijo, saj med Gorenjci ne bo neplavalcev. Najodmevnejši športni dogodek ne bo ostal opazen tako doma kot v tujini. Opazili ga bodo tudi naključni turisti, saj jim bodo hotelirji lahko razložili, da si niso izbrali pravi čas za obisk naše domovine, ker so posteljne kapacitete zasedene. Tako bodo gostinski in turistični delavci vsaj enkrat lahko videli, kako bi izgledalo, če bi bila gorenjska turistična Meka. Ampak nikoli ne veš. Seja mestnega sveta bo za spremembo ta mesec v četrtek in ne v sredo. Baje je občinska uprava najela astrologe, kdaj so najugodnejše zvezde, da so mestni svetniki najbolj pomirjeni. Tako med nami, koncert Rollingov v Mu-nehnu je bil odličen. Pa adijo, Gorenjska.      Beno Fekonja
Krvodajalstvo množična solidarnost
Sredi tedna smo praznovali zlati jubilej slovenskega krvodajalstva. Začelo se je v Zagorju, kjer je bila v sredo tudi osrednja slovesnost ob 50-letnici krvodajalstva.
Kranj - Leta 1953 je bilo na pobudo občine Zagorje, Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, Rdečega križa Zagorje in sindikatov organizirana prva krvodajalska akcija, ki so se je udeležili rudarji. Od tedaj je glavni organizator krvodajalskih akcij pojavnem pooblastilu Rdeči križ Slovenije, ki je od leta 1953 na krvodajalskih akcijah zabeležil že 4,3 milijona prijavljenih krvodajalcev, ki so darovali skupaj blizu 1,6 milijona litrov krvi. Ob jubileju slovenskega krvodajalstva je Območno združenje Rdečega križa Kranj pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so sogovorniki približali statistični in tudi povsem človeški pogled na to dejavnost. Po zaslugi sto tisoč krvodajalcev letno, ki z lastno življenjsko tekočino rešujejo zdravje in tudi življenja soljudi, v Sloveniji ohranjamo samozadostnost preskrbe z zdravo krvjo. S solidarnostjo in požrtvovalnostjo skupaj s prostovoljci, krvodajalci, mentorji in delavci Rdečega križa širimo ideje, na
katerih temelji svetovna zgodovina gibanja Rdečega križa, meni Boštjan Novak, strokovni sodelavec Rdečega križa Slovenije. Povedal je tudi, daje v petih mesecih letos darovalo kri že 39 tisoč ljudi, krvodajalske akcije potekajo ves čas, ravno v času novinarske konference tudi v Skofji Loki. Statistično namreč v Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri in da zadostimo potrebam zdravstva po krvi, je potrebnih 400 krvodajalcev dnevno. Slovenija po številu krvodajalcev sodi med deseterico evropskih držav, saj kri daruje 51 ljudi na tisoč prebivalcev.
Mag. Dragoslav Donianovič z Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani je kot zanimivost povedal, da imamo Slovenci pomembno vlogo pri Land-steinerjevem odkritju krvnih skupin leta 1900 na Dunaju. Pri poskusu mešanja krvi sta namreč sodelovala tudi dva Slovenca, eden od njiju je bil brat znanega arhitekta Jožefa Plečnika. V pol stoletja organizirane-
Posadili so drevo miru
Bled - Na Bledu so konec tedna priredili srečanje mednarodnih klubov Soroptimist iz Ljubljane in Maribora, ki praznujeta 10.-letni-co svoje ustanovitve. To združenje povezuje žene različnih poklicev, ki se zavzemajo za razvijanje etičnih standardov, človeških pravic, prijateljstva, miru in razumevanja med narodi, za medsebojno pomoč in varovanje okolja in kulturne dediščine, veliko so naredili tudi za pomoč žrtvam vojne iz nekdanje Jugoslavije, štipendirali in pomagali učencem šol s prilagojenimi programi. Na slovesnosti ob 10-letnici klubov, ki so se ga poleg članic udeležili tudi gostje iz tujine, so v parku Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem na Bledu posadili drevo miru in mednarodnega prijateljstva (na sliki). Klubi Soroptimist so pri nas nemara manj znani, v svetu pa delujejo že od leta 1992. Sedaj delujejo že v 110 državah in štejejo prek sto tisoč članic. Foto: Iztok Oražem
Karitas pomaga šolarjem
Kranj - Slovenska karitas je minuli teden začela akcijo z naslovom Ko bom velik. Njen namen je pomagati otrokom, ki potrebujejo šolske potrebščine. Z zbranim denarjem bodo že avgusta pomagali otrokom s šolskimi potrebščinami, preostanek pa bodo namenili plačilu toplega obroka v šoli. Lani je pomoč prek Karitas prejelo 3800 otrok po vsej Sloveniji. Od razdeljenih 21 milijonov tolarjev je 12 milijonov prispevala Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, preostalo pa so prispevali darovalci v posameznih akcijah. Karitas se že sedaj zahvaljuje vsem, ki po svojih močeh pomagajo, da bo prihodnost otrok čim lepša. Kdor želi podpreti akcijo Ko bom velik, lahko vsak dan med 8. in 15. uro pokliče na telefonsko številko 01/3005960 ali pogleda na spletno stran www.karitas.si.
Prodali izdelke varovancev
Jezersko - Lions klub Kranj, kije letos sprejel pokroviteljstvo nad dogodkom Ustvarjamo, torej smo Varstveno delovnega centra Kranj in centra Sonček Kranj na Brdu, je na pomladnem pikniku prodal izdelke s tamkajšnjih ustvarjalnih delavnic. Varovanci z motnjami v duševnem razvoju marsikaj znajo, njihovi likovni in drugi izdelki so navdušili člane LC Kranj in na svojem pikniku so priredili avkcijo, na kateri so za izdelke iztržili 55 tisoč tolarjev. Izkupiček je znova namenjen ustvarjanju v delavnicah. Mira Grm iz LC Kranj sporoča, daje letos klub" izpeljal več pomembnih akcij, med njimi so tudi donacije za nakup računalnika za Luko Pavlina, za novi center Korak v Kranju, ki se bo ukvarjal z otroki in mladostniki po poškodbi glave, za projekt Veveriček gre v šolo Osnovne šole Orehek in za VDC Kranj.' DZ'
ga krvodajalstva smo v Sloveniji doživljali nihanja v darovanju krvi. Sedemdeseta leta so bila dobra, saj je kri darovalo kar pet odstotkov prebivalstva, torej 100 tisoč odvzemov krvi. Lani se je denimo h krvodajalstvu prijavilo blizu 99 tisoč ljudi, odvzeli pa sojo nekaj manj kot 90 tisočim. Največ krvodajalcev da polno kri (89 odstotkov), ostali pa trombocite in plazmo. Nove družbene, ekonomske in socialne okoliščine so spremenile miselnost ljudi, s tem pa se spreminjajo tudi motivacijski dejavniki, ki vplivajo na opredelitev posameznikov za darovanje krvi. To zahteva nove pristope k pridobivanju krvodajalcev. Kako se tega lotevajo v krajevnih organizacijah Rdečega križa, je povedal Vid Močnik, ki vodi eno od teh organizacij v občini Cerklje. Zgolj formalno vabilo na krvodajalsko akcijo ni dovolj, ljudje se odzivajo le na osebno povabilo s strani prostovoljcev RK. Polovica krvodajalcev (največ med njimi je stalnih) se akcij udeleži v vsakem primeru, ostale je treba spodbuditi z izletom ali kosilom. Krvodajalstvo je namreč za mnoge tudi družabni dogodek. Vinko Meserko, krvodajalec rekorder
Humanejši odnosi do invalidov
Planina pod Golico - V počastitev letošnjega Evropskega leta invalidov je Medobčinsko društvo invalidov Jesenice v sodelovanju z Društvom upokojencev Jesenice in Javornik Koroška Bela na Planini pod Golico pripravilo majsko srečanje. Zbrane sta pozdravila predsednica društva Maiina Kalan in predsednik Zveze društev delovnih invalidov Slovenije Miran Krajne, ki sta oba poudarila humanejše odnose do invalidov na delovnih mestih in tudi sicer. O prizadevanjih za boljše delo in življenje ter reševanje težav invalidov pa je govoril tudi župan občine Jesenice Boris Bregant. Na srečanju so podelili tudi priznanja in pokale športnikom invalidom in upokojencem, ki so tekmovali v balinanju. Janko Rabič
Invalidom prijazni občini?
Radovljica, Škofja Loka - V
Evropi je 37 milijonov invalidov, v Sloveniji več kot 160 tisoč. Kakšne možnosti izobraževanja in zaposlovanja imajo, kakšen je njihov socialni položaj, kako je s pomočjo na domu, kako so invalidom in drugim starejšim občanom dostopni objekti različnih javnih institucij? Na ta in še vrsto drugih vprašanj zeli odgovoriti okrogla miza z naslovom Invalidom prijazna občina, ki jo pripravlja Društvo invalidov Radovljica in Bled v sredo, 11. junija, ob 15. uri v Srednji gostinski šoli v Radovljici. Istega dne dopoldne pa bo tudi Občina Škofja Loka v sodelovanju z Društvom paraplegikov Gorenjske in drugimi združenji ljudi s posebnimi potrebami pripravili akcijo pod naslovom Po opravkih - življenje brez arhitekturnih ovir. Na sprehodu skozi mesto bodo skušali dognati, kako so zgradbe javnega pomena dostopne za invalide. D.Z.
Vinko Meserko se ne sprašuje o motivih za svoje krvodajalstvo, pač pa preprosto daruje kri.
iz Kranja, pa je kri daroval že 150-krat. Prvikrat seje to zgodilo, ko je bil v vojski, nato pa se je navadil in ker ni škodilo njegovemu zdravju, je nadaljeval. Gorenjska je v krvodajalstvu
nad slovenskim povprečjem, smo slišali od sogovornikov. Lani je največje število krvodajalcev zagotovilo škofjeloško območje (2969), kjer tudi sicer daruje kri sedem odstotkov ljudi. V Tržiču je lani 528 ljudi dalo kri, Radovljici 1295, na Jesenicah 702 in v Kranju 2965. Kot je povedala predsednica kranjskega območnega združenja Rdečega križa Nada Šifrer, toliko krvodajalcev zagotovijo v 12 odvzemnih dneh. Čeprav število krvodajalcev niha, so zadovoljni, ker je med njimi vse več mladih. Afera v vrhu Rdečega križa pa po njenih besedah ni občutno vplivala na odziv krvodajalcev. Večji vpliv imajo gospodarske in socialne razmere. Nenaklonjenost delodajalcev, ki niso bili pripravljeni dati prostega dneva svojim zaposlenim za krvodajalsko akcijo, sedaj rešuje novi zakon o delovnih razmerjih, saj omogoča, da dobi delodajalec nadomestilo za dan
delavčeve odsotnosti. Država skuša h krvodajalstvu spodbujati različne kategorije ljudi, denimo vojake, ob največjem pomanjkanju krvi pa so bili v Zavodu za transfuzijsko medicino veseli odziva policistov, šoferjev in drugih, ki so prišli na izredne krvodajalske akcije. Pri nas Še vedno velja načelo prostovoljnega in anonimnega krvodajalstva, medtem ko v nekaterih drugih državah samooskrbo s krvjo urejajo tudi na druge načine. Eden od njih je družinsko krvodajalstvo, ko mora pacient, preden gre denimo na operacijo, sam zagotoviti več krvodajalcev, ki bodo darovali toliko krvi, kot jo je potrebno za njegov poseg. Ob tem se lahko zavemo, kakšna vrednota je prostovoljno krvodajalstvo, kakršno negujemo pri nas, kjer gre po besedah Boštjana Novaka za najbolj množično solidarnostno akcijo državljanov Slovenije.
Danica Zavrl Žlebir
Tehnični pripomočki za samostojnost slepih
Prvi teden v juniju je slovenski teden slepih. Ob tej priložnosti okrogla miza o tehničnih pripomočkih za slepe.
Ljubljana - Leto 2003 je Evropsko leto invalidov, Slovenija pa se je pridružila skupini držav, ki si bodo v tem letu prizadevale za seznanjanje javnosti s problematiko invalidov, o enakih pravicah in možnostih invalidov za ustvarjanje družbe za vse brez ovir, za spoštovanje različnosti in za neodvisno življenje invalidov. Prvi teden junija pa je slovenski Teden slepih. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je nosilec dejavnosti ob tem tednu, ko je ena od dejavnosti tudi državno tekmovanje v branju in pisanju Braillove pisave, hkrati pa bodo predstavili tudi sodobno elektronsko opremo, ki slepim in slabovidnim omogoča neodvisno komuniciranje. Danes, 6. junija, pripravljajo tudi okroglo mizo, ki bo predstavila probleme slepih in slabovidnih, povezanih s tehničnimi pripomočki,
pregledala bo pravico do medicinsko tehničnih pripomočkov v Sloveniji in jih primerjala s pravicami evropskih držav. Praktično bodo prikazali in utemeljili potrebe slepih in slabovidnih po sodobnih pripomočkih, ki tem ljudem pomagajo pri odpravi komunikacijskih ovir in jim po-
Igrače za otroke v Zambiji
Bled - Otroci iz vrtca na Bledu so maja zbirali igrače za otroke v sirotišnici v Zambiji. V skupini z imenom Vrabčki je eden od otrok povedal, da gre njegova stara mama v Afriko na obisk k sinu misijonarju in bo ob tej priložnosti obiskala tudi sirotišnico. V njej živijo otroci, ki so starše izgubili zaradi aidsa. Blejski Vrabčki so sami predlagali, da bi otrokom v zambijski sirotišnici poslali igrače. Zbrali so veliko število didaktičnih igrač, družabnih iger, sestavljank, gradnikov in barvic, vse to pa je z risbicami in dobrimi željami Darinka Ristič odnesla v Afriko. Po njenem pripovedovanju imajo ti otroci precej plišastih igrač, drugačnih pa ne, zato so se igrač z Bleda zelo razveselili in se z njimi ves čas igrali. Otrokom z Bleda so poslali pismo z zahvalo. Na sliki: Darinka Ristič med otroci v zambijski sirotišnici.
magajo, da se lahko čim bolj neodvisno vključijo v vsakdanje življenje in tako tudi učinkovito rehabilitirajo. Na okrogli mizi bodo sodelovali minister za zdravje prof. dr. Dušan Keber, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Borut Miklavčič in sodelavci, Stanislav BrenČič, predsednik odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko v Državnem zboru, in Stanka Tutta, podsekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Sodobne tehnične pripomočke za slepe in slabovidne pa smo videli tudi na razstavi na Okroglem, kjer je minulo soboto Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Gorenjske slavilo svojo 55-letnico. Razstavljavec je bil Dušan JankoviČ iz podjetja Diopta. Ob tej priložnosti smo tudi slišali, da si Lions klubi po Sloveniji prizadevajo, da bi slepim in slabovidnim omogočili kar največ tehničnih pripomočkov, saj jim zdravstveno zavarovanje za sedaj ne omogoča denimo elektronskih optičnih povečeval ali računalnikov z Braillovo vrstico. Ljubljanski lionsi so si zastavili za cilj vsako leto opremiti s tehničnimi pripomočki vse slepe in slabovidne otroke, ki začenjajo hoditi v prvi razred osnovne šole. Na sliki: optično povečevalo slabovidnim pomaga brati.
Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
VSEENO, ČE NI VSAK DAN POTICA
Ko zadiši bezeg
Za vas izbira Danica Dolenc
Od cveta do ploda in do zadnjega vlakna je bezeg tako zdravilen, da bi se mu morali odkriti, pišejo o njem stari zdravilci. Že bezgovi listi in mladi poganjki spomladi, sploh pa cvetje, pomaga pri odvajanju strupenih snovi iz telesa. Če so kakorkoli prizadete led-
vice in se nam kopičijo tekočine v telesu, nam jih bo bezgov čaj pomagal odvajati. Listi in poganjki vsebujejo snov, ki lajša tudi sladkorno bolezen. Zato ne sme čaj iz bezgovih listov, ki čisti kri, nikoli manjkati v čajnih mešanicah iz zdravilnih rastlin, poudarja stari, dobri
Willfort. In že samo srednje topel čaj iz cvetov nas bo tako prepotil, da bomo mimogrede pregnali še težji prehlad. Zdravilna sta tudi lubje in korenina: pomagata prav tako pri izločanju seča, pri vodenici, zaprtju, kot tudi pri sklepni in mišični revmi. In bezgove jagode! Polne so vitamina B1 in vsestransko zdravilne. Pa o njih drugič, tokrat je na vrsti bezgovo cvetje, ki prav zdaj tako omamno diši, posebno ob večerih. Iz bezgovega cvetja pripravljamo odlično aromatično sladico, ki jo moramo vključiti v naš tedenski jedilnik, in okusne osvežilne pijače, šabese in sokove.
Ocvrti bezgovi cvetovi
20 bezgovih cvetov; testo: 2 dl mleka, ca 15 do 20 dag moke, 3 rumenjaki, sol, sneg iz treh beljakov, žlica ruma, olje za cvrtje.
Bezgove cvete operemo pod tekočo vodo in jih dobro odce-dimo. Nato razžvrkljamo mleko, rumenjake, sol in moko. Testu, ki naj bo bolj gosto, kot za palačinke, dodamo še sneg iz beljakov in žlico ruma. V to testo pomakamo bezgove cvetove in jih ocvremo na vročem olju.
Tedenski jedilnik
Nedelja: Kosilo: špargljeva juha, piščanec na žaru, solata z redkvicami in rukolo, pecivo. Večerja: narezek s pusto šunko, siri in z zelenjavo. Ponedeljek: Kosilo: fižolova juha z rezanci, hrenovke, solata s krompirjem.Večerja: češnjevi cmoki iz skutnega testa, kompot. Torek: Kosilo: Postrvi na žaru, solata z lečo, drobnjakom, mlado čebulo in majonezo, jagode s smetano. Večerja: zrnati kruh s skutnim zeliščnim namazom, bela kava.
Sreda: Kosilo: blitva s krompirjem po dalmatinsko, goveji zrezki, na hitro opečeni, zelena solata
z redkvicami, sladoled. Večerja: prosena kaša z grahom in zelišči, bela kava. Četrtek: Kosilo: puran v zeliščni omaki, krompirjevi cmoki s parmezanom, zelena solata z rukolo in dišavnicami, češnjev biskvit. Večerja: ocvrti bezgovi cvetovi, kompot. Petek: Kosilo: lignji na žaru, mlad krompirček z maslom in peteršiljem, zelena solata, domač bananin sladoled s češnjami. Večerja: por z jajci, zrnat kruh, bela kava.
Sobota: Kosilo: zelenjavna juha, teletina na hitro, mlad pečen krompirček, zelena solata, jagodna rulada . Večerja: špinačna solata z jajci, rezine pršuta, kruh, šabesa iz bezgovih cvetov.
MERKUR,
Kranj-Prirr MERKUR,
MERKUf
Loka, tel,
Od zdaj naprej verjetno pomivalni stroj. V Merkurju boste zagotovo našli pravega za svojo kuhinjo, dragoceni čas pa prihranili za bolj zabavna opravila! Na oddelkih z belo tehniko vas pričakujemo s celovito ponudbo blagovnih znamk.
pri nakupu samostojnega ali vgradnega pomivalnega stroja blagovnih znamk Bosch, Candy, Electrolux, Gorenje, VVhirlpool in Zanussi vam od 2. do 21. junija priznamo 10 % popust! Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve v akcije.
Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Ocvrte polagamo na papirne krpe, da se dobro odcedijo, nato jih zložimo na krožnik in posujemo s sladkorjem.
Teletina na hitro
Za 4 osebe potrebujemo: 40 dag teletine (brez kosti), žlico drobtin, malo vode ali kostne juhe, sol, malo kumine in ma-jarona, 1 žlico surovega masla ali olja, žlico smetane, pol žličke sesekljanega peteršilja, žličko naribanega sira.
Meso narežemo na majhne kocke, pražimo ga brez maščobe, v lastnem soku, dokler ta ne izpari. Nato dodamo še žlico
drobtin, malce popražimo, nato pa jed zalijemo, osolimo, začinimo, pokrijemo in dušimo 10 minut. Nazadnje dodamo maščobo, smetano, peteršilj in sir.
Šabesa
iz bezgovega cvetja
5 litrov vode, 15 cvetov bezga, 1 narezana limona z lupino vred, 1 kozarec vinskega kisa, 500 g sladkorja.
Vse sestavine damo v veliko posodo (najboljši je steklen kozarec), pokrijemo in pustimo stati 3 dni. Čez dan mešanico večkrat pomešamo s kuhalnico, po treh dneh pa to bezgovo pija-
čo precedimo in natočimo v steklenice. Steklenice dobro zamašimo (gumijaste zamaške z vrvico privežemo na steklenice), postavimo v hladno klet in čez teden dni bo pijača gotova.
Bezgov sirup
24 do 30 cvetov namočimo za 24 ur v 3 1 vode, naslednji dan precedimo skozi gazo, v prece-jeno tekočino vmešamo 2 kg sladkorja in 6 dag citronske kisline. Dobro premešamo, pustimo še nekaj ur, da se sladkor povsem stopi, nato sirup vlijemo v steklenice, zamašimo in spravimo na hladno.
Leča pospešuje prebavo
Drobna zelena leča je izredno hvaležna stročnica. V primerjavi ^~'\,1
s fižolom je veliko lažje prebavljiva in ne povzroča toliko vetrov. * Deluje proti rakastim celicam, v možgane pa dolgo časa dovaja    , / glukozo za zbranost.
Leča se hitro skuha, z njo pa lahko pripravimo izvrstne enolončnice. Poznamo navadno zeleno, oranžno in rjavo lečo, katerih zdravilne snovi se zaradi barv nekoliko razlikujejo, v svojem "bistvu" pa ostaja leča izvrstna zdravilna hrana.
Vsebuje veliko rudnin, med katerimi je največ fosforja in železa ter nekoliko manj kalcija in bakra, ima vitamine B-skupine, veliko beljakovin in ogljikovih hidratov. Fitinska kislina, zaviralci proteaz in lektini, zaradi
katerih so surova zrna nekoliko strupena, so kuhani odlično orožje proti rakastim tvorbam, ker zaustavljajo razmnoževanje celic. Leča nevtralizira tudi mlečno kislino v mišicah, je dobra za kri, v njej znižuje holesterol in trigliceride, ima pomembno vlogo pri gradnji telesnih tkiv, organov in še posebej žlez. Zelo vpliva na prebavo, saj jo spreva upočasni, kar vpliva na enakomernejši prenos glukoze v celice, ki jo potrebujemo za kontinuirano pozornost in me-
ufa
talno zbranost, potem pa jo še pospešuje in spodbuja, saj skupaj z mikroorganizmi na svoji poti skozi črevesje izloči tudi ostanke neprebavljene hrane. Še kaj več o leči si lahko preberete v knjigi Zelenjava, slovenskega robinzonskega kuharja Daria Cortese.
Katja Dolenc
Malo vesoljska, malo zemeljska
Moda nima meja ... Takole se je "pridušal" modni oblikovalec Andre Courreges, ki je v svojih kreacijah že pred nekaj leti mislil na prihodnost človeka, povezanim z vesoljem. Za moške in ženske je oblikoval nekaj "vesoljskih" oblek, ki bi jih z veseljem sprejeli kostumo-grafi znanstveno fantastičnih filmov. Čeprav nevsakdanja, zanimiva in za vsakdanjo uporabo nefunkcionalna obleka, pa skriva v sebi značilnosti, kot so čiste geometrične linije ter čiste, svetleče, prozorne in zvezdnate barve, ki so dobra osnova tudi bolj "zemeljskim" modelom, ne le "Barbarellam "prihodnosti.
To je očitno razvidno na drugi modni kombinaciji, ki jo sestavljata črtasti topek, udobne hlače pod popkom ter nenavad-
no velika in kvadratasta očala, ki dajejo v bistvu posebnost pravzaprav zelo preprostim kosom oblačil.      Katja Dolenc
Financiranje nakupa, gradnje ali prenove vašega doma
Nakup stanovanja ali gradnja hiše je gotovo eden najzahtevnejših projektov v življenju. Nemalokrat terja ta obsežna investicija sodelovanje in pomoč več generacij, kljub temu pa ponavadi ne gre brez kredita. Visoki vložki zahtevajo tehten premislek, kje si sredstva sposoditi in kako jih razporediti. V banki Karntner Sparkasse poleg konkurenčnih kreditov za gradnjo in bivanje ponujajo tudi strokovno pomoč.
Za gradnjo, nakup ali prenovo
Krediti za gradnjo in bivanje banke Karntner Sparkasse so namenjeni fizičnim osebam. Gre za tolarske kredite z devizno klavzulo, ki jih je moč najeti za dobo odplačevanja do15 let, izjemoma tudi do 20 let. Omenjeni kredit stranke najpogosteje najamejo za gradnjo hiše, za nakup stanovanja, hiše ali gradbene parcele. Kredit za gradnjo in bivanje pa je moč pridobiti tudi za večja popravljalna dela in adaptacijo hiše, za gradnjo prizidka ali za prenovo stanovanja kot tudi za izplači-
lo dedičev. Stranke se lahko pred najemom kredita odločijo za stanovanjsko varčevanje, kar jim nato prinaša dodatne ugodnosti.
Strokovna pomoč strankam
Finančni svetovalci banke Karntner Sparkasse se s stranko pogovorijo o načrtovanem projektu, željah in dejanskih zmožnostih za pridobitev sredstev. Nato izračunajo stroške investicije za posamezno gospodinjstvo in na podlagi tega predlagajo najustreznejši način financiranja. To pomeni, da se obrestna mera, čas in način odplačevanja ter drugi pogoji prilagajajo posamezni stranki. Poleg tega strankam svetujejo tudi pri urejanju zemljiškoknjižne dokumentacije.
Banka brez bančnih okenc
Poslovanje banke Karntner Sparkasse je v slovenskem okolju nekaj posebnega. Finančni svetovalci namreč interesentom in strankam svetujejo na domu ali v podjetju. Banka ima območne pisarne v vseh večjih slovenskih mestih, kar omogoča nemoteno poslovanje v vseh regijah. Stro-
Aleš Konjar
Svetovalec za občane Telefon 04/251 94 83 info@sparkasse.si
kovno znanje in podpora informacijske tehnologije pa sta poleg ugodnih konkurenčnih paketov financiranja temelj dobrega sodelovanja s strankami. Banka Karntner Sparkasse je del skupine Sparkasse, največje bančne skupine v Evropi, ki ji zaupa že več kot 10 milijonov Evropejcev.
SPARKASSE S
Moderna evropska banka
Več o produktih in storitvah banke si lahko preberete na spletni strani www.sparkasse.si.
Čakanje na okulista nočna mora
Na Gorenjskem en okulist na 45.700 prebivalcev. Slovenija potrebuje novo mrežo. Pregledi za očala povzročajo gnečo. Pomanjkanje okulistov.
Kranj, Škofja Loka - Ponedeljek. Nekaj minut čez 14. uro. Okulistična ambulanta v škofjeloškem zdravstvenem domu je bila nabito polna. Čakajoči niso varčevali s kritiko čez zdravstveni sistem in dolge čakalne dobe. Pri okulistih so še posebej nemogoče. In ponedeljkov prizor ni bil izjema. Je pravilo. V eni ambulanti se dnevno zvrsti tudi 45 pacientov, gorenjski okulist pa letno opravi več kot 6000 pregledov. Nečloveško, saj je delo podobno tekočemu traku.
Ljudje se jezijo na okuliste, kajti čakalne dobe so zelo dolge in ko že pridejo do vrat okulis-tične ambulante, jih ponavadi čaka še večurno čakanje. Okulisti pravijo, da za nemogoče stanje niso sami krivi, saj delajo prek vseh zmožnosti in gorje, če kdo zboli ali je na dopustu. Takrat vlada obsedeno stanje. Gorenjska v tem primeru izstopa. Po nenormalno dolgih čakalnih dobah. Zavarovalnica na Gorenjskem plača 4,2 okulista, potrebovali bi vsaj še dva. Takoj.
Okulisti opozarjajo tudi na mrežo okulističnih ambulant po Sloveniji, ki je stara že več kot deset let in je bila narejena na zatečenem stanju. V teh letih so se stvari zelo spremenile. Obisk pri okulistih se je povečal, zaradi mreže pa njihovo število ostaja nespremenjeno. V Kranju delata okulistki - oftalmologinji, Darinka Hodnik, dr. med. in Majda Volčini Krumpester, dr. med., slednja občasno dela tudi v Škof j i Loki, kjer je tudi zasebna okulistična ambulanta
oftalmologinje Marije Oman, dr. med., na Jesenicah pa s skrajšanim programom dela Margareta Koman - Juvanec, dr. med.. Na Gorenjskem so okulistične ambulante v jeseniški bolnišnici ter v kr»anjskem, blejskem, radovljiškem, trži-škem in škofjeloškem zdravstvenem domu, kjer je tudi zasebna ambulanta. Gorenjski okulisti presegajo predpisani program. En okulist pride na 45.700 prebivalcev, v Sloveniji na 32.000 prebivalcev. Okulistom v Evropi gre precej bolje, saj je na enega okulista 20.000 prebivalcev.
Specialistka oftalmologinja Marija Oman, dr. med., je povedala, da v eni ambulanti pregleda vsaj 45 pacientov in da ambulanto skoraj vedno konča uro pozneje od predvidenega
Vsakdanji prizor iz okulistične ambulante. Gneča in čakanje.
Kongres letalske medicine
Bled - Inštitut za fiziologijo Medicinske fakultete, Uprava za civilno letalstvo RS in Slovensko zdravniško društvo so minuli teden v blejskem hotelu Toplice pripravili 8. kongres letalske medicine dežel Alpe Adria. Udeležilo se ga je 60 zdravnikov iz Slovenije, ZDA, Anglije, Nemčije, Avstrge, Moldavije, z Nizozemske in s Hrvaške.
Na kongresu so govorili o letalski fiziologiji in psihologiji, o novostih vesoljske medicine, o potovalni medicini, zakonski urejenosti letalske medicine ter predstavili najnovejše podatke o sarsu - smrtonosni atipični pljučnici. Vodja letalskih zdravnikov v Sloveniji, predsednik organizacijskega odbora in kirurg Branko Brodnik, dr. med., je povedal, da letalski zdravnik skrbi za preglede pilotov in padalcev ter sodeluje pri nesrečah, za pridobitev licence pa mora opraviti podiplomski študij. Po-
memben podatek je, da ima Slovenija od marca mednarodno priznana spričevala, kar pomeni, da spričevala slovenskih letalskih zdravnikov veljajo tudi v tujini. V Sloveniji se z omenjenim področjem ukvarja 30 zdravnikov, od tega jih ima 10 letalsko licenco. Brodnik in predstojnik Inštituta za fiziologijo prof. dr. Vito Stare, dr. med., sta pojasnila, da slovenski letalski zdravniki letno opravijo okoli 2000 zdravniških pregledov za pilote, jadralne pilote in padalce ter poudarila, da namen
letalske medicine ni v omejevanju letenja, ampak v tem, da bi ljudje lahko varno leteli. "Na kongresu govorimo o medicini in tehniki v letalstvu ter o načinih in metodah spremljanja umske obremenitve človeka med letom, njegov namen pa je tudi v izobraževanju zdravnikov. Kongres prinaša nova znanja in izvirne sodobne preiskave. Slovenski zdravniki smo zelo ponosni na dejstvo, da so naša spričevala mednarodno priznana," sta pojasnila Brodnik in Stare. Udeleženci kongresa so si ogledali tudi klasično in helikoptersko reševanje ponesrečenca iz stene ter pohvalili odlično delo gorskih reševalcev, slovenske vojske in policije.
Renata Škrjanc
delovnega časa. "Pritisk Loča-nov še ni tako velik, hujši je pritisk iz Kranja in Zgornje Gorenjske. V moji ambulanti je čakalna doba štiri mesece. Kurati-vo bi še obvladovali, huje pa je z refrakcijami, pregledi za očala, ki jih je toliko, da jih sproti ne moremo opraviti. Mesečno opravimo okoli 100 takih pregledov, dnevno pa jih vpišemo pet. Paciente naročam na 15 minut. Danes (minuli ponedeljek, op.p.) jih je naročenih 42, na pregled jih čaka še vsaj 1300," je povedala Omanova. Pojasnila je, da ima Evropa veliko boljši sistem, saj refrakcije opravljalo optometristi, ki jih pri nas ni, niti šole zanje. Ce v Sloveniji omenjeni pregled opravite pri okulistu, ga plača zavarovalnica, pri optiku pa je pregled sa-moplačniški. In dejstvo je, da se Gorenjci za slednjega redkeje odločajo. Včasih je rešitev tudi v samoplačniški - zasebni ambulanti, kjer je povprečna čakalna doba 14 dni, pregled za očala pa stane od 4000 do 5000 tolarjev. "Če ni dovolj denarja, naj država pravice ljudi uskladi s finančnimi možnostmi," je še dodala Omanova.
DRUŽINSKI NASVETI
Pomlad ima skrbi (3)
Damjana Šmid
"Pozabimo in odpustimo rane." (Miguel de Cervantes)
Pa pride dan, ko se potrudim in samo poslušam. Konec koncev mi je Bog dal dva ušesa prav zato, da bi bolj poslušala kot govorila. To je še kako težko zame, ker rada govorim, ni pa nemogoče. Kaj torej slišim in me spravlja v skrbi? O krivicah je tekla beseda in o tem, kako je svet nepravičen in kako so ljudje hudobni. Se vam zdi, daje tako? Tudi meni se včasih zdi. Pa vendarle se mi zdi še bolj kot to pomembno dejstvo, da verjamem v tisto boljšo polovico človeštva in v dobroto tega sveta. Da se ne valjam v blatu samopomilovanja, kadar se mi zgodi krivica in da pogledam, kaj lahko spremenim. In če ne morem spremeniti, da se skušam sprijazniti. In če se ne morem sprijazniti, da skušam odpustiti. Nimam namena soditi, ker sem ravno tako vključena v učne lekcije življenja kot vi, ki to berete. Zatorej ne kažem s prstom, ampak skušam spremeniti nekaj, kar so ujela moja ušesa. To je način razmišljanja v tej naši mali deželici. Tako malo kot nas je, pa toliko zavisti, medsebojnega tekmovanja, sosedskih prepirov. In tooooooliko krivic. Kje poteka tista meja in kdo pred kom postavlja ograje in kako je kdo kupil avto in zakaj je bolezen napadla naše jablane in zakaj ne vaše? Kdo lahko zaspi s temi mislimi? Kdo lahko začne dan z včerajšnjo krivico? Se utaplja v lanskoletni izgubi česarkoli že? Če je moj želodec lačen, mu dam hrano. Nikoli me ne sprašuje, kdo je kriv, da sem pozabila na zajtrk. Samo lačen je. Iskanje krivca mu prav nič ne pomaga. In še bolj bi bil smešen, če bi mi pri naslednjem zajtrku očital pozabljeni zajtrk prejšnjega meseca. K sreči notranji organi ne govorijo. Čeprav to še ne pomeni, da nam ne pošiljajo sporočil. Odkod toliko bolezni? Rana na želodcu pomeni, da zremo sami sebe. Prav tako grizenje nohtov in glavobol. Ne mislim, da bomo umrli od bakterij. Prepričana sem, da bomo prezgodaj umirali od nikoli odpuščenih zamer, kot žrtve "žrtvitisa" in "krivditisa". Če k temu dodamo še "jeznoritis", potem z lahkoto razumem srce, da noče več delati, tako kot bi moralo. Prav tako mi je jasen boj telesa proti svojim lastnim celicam, saj je človek samemu sebi največji sovražnik Zelo mi je ljuba zgodba o bolhah, ki so visoko skakale, vse dokler jim niso nad glavo postavili pokrova. Ko so se bolhe zaletavale v pokrov so zaradi boleče izkušnje skakale nižje. Pokrov so čez nekaj časa odstranili in bolhe so še vedno skakale nizko. Nikoli vec niso skočile visoko. Ljudje smo včasih kot bolhe. Predsodki in ovire v glavi nam preprečujejo visoke poskoke. Pa skočimo visoko v tole Pomlad, ki spominja že na poletje.
Donacija za porodnišnico
Kranj - Včeraj dopoldne je bila Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj deležna nove donacije. Podjetje Sava Tires je prispevalo 1 milijon tolarjev za nakup nove porodne postelje.
Včerajšnja donacija je že druga donacija omenjenega podjetja, saj je porodnišnici pred petimi leti že prispevalo denar za nakup aparata za merjenje gostote kosti. Kranjska porodnišnica letno z donaci-jami zbere okoli 8 milijonov tolarjev, kar še vedno ni dovolj za načrtovane investicije, zato so po besedah direktorja prof. dr. Marka Lavriča, dr. med., veseli vsakega prostovoljnega prispevka. Nova porodna postelja bo stala 3,5 milijona tolarjev, kupili jo bodo še letos, njen nakup pa pomeni začetek prenove glavne porodne sobe. V novi porodni sobi bodo štiri porodne postelje, ki bodo med sabo ločene in bodo ženskam med porodom zagotavljale več zasebnosti. "Trenutno načrtujemo štiri porodne postelje, med njimi bo tudi postelja, ki jo bomo kupili še letos, prvi denar zanjo pa je prispevala Sava Tires. Če pa bi se število porodov povečalo, bi poskrbeli še za peto posteljo, s katero bi premostili težave ob večjih valovih porodov. Prenova velike porodne sobe je nujna, začetek del pa je seveda odvisen od denarja, ki ga bomo uspeli zbrati, saj lastna sredstva za tako obsežna dela ne zadoščajo," je dejal Lavrič. V kranjski porodnišnici je bilo letos 479 porodov, v prvih štirih mesecih jih je bilo manj kot lani, nekoliko bolje pa je bilo maja.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Gorenjska ne izstopa le po dolgih čakalnih dobah, ampak je posebna tudi zato, ker nima operative. Gorenjci morajo operativne posege opraviti drugje. V Ljubljani, Novem mestu, Celju,... Zavod za zdravstveno varstvo se izgovarja na ministrstvo za zdravje, ki ne pripravi nove mreže okulističnih programov, ki bi bila odsev sedanjega stanja, ministrstvo pa na parlament in pomanjkanje okulistov v Sloveniji. Odgovor ministrstva je zelo kratek, splošen, predvsem pa brez nakazanih možnosti za odpravo nemogočih čakalnih dob. V svojem odgovoru so zapisali, da na Gorenjskem delajo štirje okulisti, potrebovali pa bi še dva. "Dejstvo je, da v Sloveniji, če bi želeli doseči evropsko povprečje, manjka 44 okulistov. Trenutno je problem nerešljiv
zaradi pomanjkanja okulistov. Kako torej reševati problem približevanja evropskim normativom; ali s pomočjo obstoječih kadrov, njihovo drugačno razporeditvijo, ali z novimi sredstvi," so svoj odgovor zaključili na ministrstvu. Gorenjski okulisti dosegajo in celo presegajo predpisani program. "V enem letu je za enega okulista predvidenih 52.222 točk. Mreža je določena in naš zavod ne more plačati več okulistov od predpisanih. Lahko si pomagamo le prerazporeditvijo, da bi na primer ob upokojitvi okulista v Murski Soboti, ta program, če tam ne bi bilo pomanjkanja, prenesli na Gorenjsko. Nova mreža je nujna. Z njo bi ministrstvo ugotovilo, koliko okulistov manjka v Sloveniji. Trenutne možnosti pa sta poleg prerazporeditve še odobritev novih sredstev in več odločitev za samoplačniški pregled," je povedala vodja plansko analitskega oddelka kranjske enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Zdenka Šink. Slab obet za vse, ki potrebujejo okulista. Se bo ministrstvo končno zganilo in pripravilo novo mrežo, ki naj bi Gorenjski prinesla nove programe? So nujni! Pa ne od včeraj. Že dolgo časa. In čakalne dobe so vse daljše, okulistični pregled pa zaradi njih za marsikoga nočna mora.
Renata Škrjanc, foto: R.Š.
Za čiste in zdrave zobe
Kranj - Zaključna prireditev letošnje preventivne akcije v kranjski regiji Za čiste zobe ob zdravi prehrani je bila v začetku tedna v Kinu Center, otroke pa je zabaval čarodej Toni Mežan s skupino Jaba-daba-du. V akciji je sodelovalo 3320 osnovnošolcev iz 31 osnovnih šol v Kranju, Šenčurju, Cerkljah, Preddvoru, Naklem in na Jezerskem ter 978 otrok iz vrtcev.
Otroke iz vrtcev je minuli torek na zaključni prireditvi zabaval čarodej, njihovo skrb za čiste zobe pa so nagradili s simboličnimi nagradami.
Vrednostni ček za 1 milijon tolarjev je direktorju kranjske porodnišnice prof. dr. Marku Lavriču (na sliki desno), dr. med., izročil predsednik uprave Save Tires Richard A. Johnson, ogledala pa sta si tudi porodno sobo.
Poudarek letošnjega tekmovanja je bilo čiščenje zob doma, kajti kontrole čistosti zob, ki jih preventivne sestre opravijo enkrat mesečno s testnimi tabletkami, so namreč pokazale, da otroci prihajajo v šolo s precej zanemarjenimi zobmi, kar kaže na opuščanje večernega in jutranjega čiščenja zob. Na nekaterih šolah imajo zelo slabe pogoje za preventivo. Specialistka pedon-tologinja Irena Vidic, dr. med., je ob zaključku akcije poudarila, da sta šola in vrtec le vzgo-jno-učni ustanovi, ki ob sodelovanju učiteljic, vzgojiteljic, preventivnih sester in zobozdravnikov skušata otroke motivirati za redno umivanje zob, vendar pa je najpomembnejše dogajanje vseeno v domači kopalnici.
"Otroci se pomena zdravih zob še ne zavedajo. Do tega pride šele kasneje, ko je lahko žal že prepozno. Zato jim v zgodnjem obdobju prek zdrave tekmovalnosti z vrstniki in simboličnih nagrad skušamo vcepiti
skrb za lastno zdravje," je dejala Vidičeva. Akciji za zdrave zobe so poleg sponzorjev finančno pomagale tudi vse občine z območja bivše kranjske občine. Najboljšim so na zaključni prireditvi podelili pohvale in nagrade, najboljši razredi pa bodo deležni še vožnje s kočijo okoli Blejskega jezera in s plet-no na Blejski otok ter ogleda Kekčeve dežele. Med prvimi razredi devetletke so bili najboljši učenci nakelske šole, med prvošolci podružnična šola Besnica, med drugošolci učenci šole Orehek in podružnične šole Podblica, med tretji mi razredi so najbolje skrbeli za zobe učenci šol Orehek, Gorice in Podblica, med četrtošolci pa so bili  najboljši učenci osnovne šole s Primskovega. Na temo letošnje akcije je bil razpisan tudi likovni natečaj. Najboljši plakat bodo natisnili in z njim polepšali zobne kotičke po šolah.   Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Deset dni vaterpolskih užitkov
Od danes do naslednje nedelje bo v Kranju in Ljubljani potekalo evropsko prvenstvo v vaterpolu, na katerem bosta naslov prvakov skušali pri moških obraniti ekipa Srbije in Črne gore, pri ženskah pa reprezentanca Italije.
Kranj - Naša vaterpolska reprezentanca bo na evropskem prvenstvu nastopila drugič, prvič so namreč pod slovensko zastavo vaterpolisti na evropskem prvenstvu nastopali leta 1999 v Firencah v Italiji ter osvojili 11. mesto. Letošnji cilji naših so seveda višji, spodbuda pa jim je predvsem domače okolje, prenovljen letni bazen in domači navijači, ki naj bi napolnili prav za to priložnost postavljene tribune, ki bodo skupaj sprejele več kot tri tisoč navijačev, gostov in novinarjev.
Selektor naše reprezentance Igor Stirn je že med tednom določil ekipo, ki bo Slovenijo zastopala na moškem delu prvenstva v Kranju. To so: vratarja Igor Belofastov (AVK Triglav Živila) in Jernej Lovše (Branik), centri Teo Galič (CN Marseille), Primož Troppan (AVK Triglav Živila), Matjaž Ul (Branik), branilci Tadej Pe-ranovič, Matej Nastran, San-di Mertelj (vsi AVK Triglav Živila) ter napadalci: Erik Bukovac, Žiga Balderman, (AVK Triglav Živila), Boban Antonijevič (Classic Niš), Jure Nastran, Krištof Štro-majer (Oba ANK Triglav Živila). Alan Medic (Branik) in Vladimir Pajič (Crvena Zvezda).
Naši vaterpolisti bodo prvo tekmo odigrali danes ob 20.15 uri proti reprezentanci Španije, jutri ob 19. uri se bodo pomerili z reprezentanco Hrvaške, v nedeljo ob 20.15 uri z ekipo Italije, v ponedeljek ob 20.15
center
Naši reprezentantje pred domačimi navijači obljubljajo borbeno igro.
uri z reprezentanco Grčije in v torek ob 20.15 uri z reprezentanco Nemčije. V sredo bo na prvenstvu prost dan, tekmovanje pa se bo nadaljevalo v četrtek, petek, soboto in nedeljo, ko bosta na sporedu tekmi za 3. in 1. mesto. "Tik pred prvenstvom lahko povem, da smo se nanj res dobro pripravili. Upamo le, da nas bo spremljala športna sreča in da bomo imeli tudi podporo glasnih navijačev," je pred prvenstvom poudaril trener Igor Stirn, ki se-
veda še kako spoštuje reprezentance nasprotnikov, ki večina že dolga leta krojijo evropski vrh, kljub temu pa s fanti skupaj načrtuje uvrstitev v četrtfi-nale. Manj tekmovalnih ambicij imajo naše vaterpolistke, ki bodo na evropskem prvenstvu tokrat igrale prvič, jutri pa se bodo na Kodeljevem v Ljubljani ob 17.30 uri najprej pomerile s Špankami. V nedeljo ob 15. uri naše čaka tekma z Madžar-kami, v ponedeljek ob 17.30 uri pa z Nizozemsko. Po tekmah za
Triglav zadnjič doma
Po "klavrnem" jesenskem delu prvenstva v 2. slovenski ligi so nogometaši Triglava pomladi'zaigrali kot prerojeni in na koncu zanesljivo ostali med drugoligaši -To nedeljo se bodo poslovili od domačih navijačev.
Kranj - Slovenska nogometna reprezentanca se v Antalvi v Turčiji pripravlja za jutrišnji nastop proti ekipi Izraela v boju za nastop na evropskem prvenstvu, ljubitelji nogometa pa si bodo lahko tekmo ogledali tudi na velikem platnu na Centralnem stadionu v Ljubljani, kjer Sklad za izgradnjo stadiona v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana pripravlja prireditev "Na stadionu - za stadion". Na jutrišnji pri-, redit vi, ki se bo začela ob 12. uri bo nastopilo več kot 30 glasbenih skupin, na stadionu pa bo potekala tudi ekshibicijska tekma med SLOPOP ROČK tea-mom in slovenskimi športnimi zvezdami. Izkupiček iz prireditve bo namenjen za izgradnjo novega stadiona.
Ljubitelji nogometa, ki vam bo od jutrišnjega večera ostalo še kaj moči, pa si boste v nedeljo lahko v Kranju ogledali tudi zadnjo tekmo nogometašev Triglava v tej sezoni na domačem igrišču. Kranjsko moštvo bo namreč v predzadnjem krogu v 2. slovenski nogometni ligi (zadnji bo na sporedu 15. junija, ko Triglav gostuje pri Zagorju) gostilo
ekipo Železničarja iz Maribora, tekma na stadionu v Kranju pa se bo začela ob 17. uri. Že dva kroga pred koncem tekmovanja pa so v kranjskem klubu zadovoljni z zaključkom letošnje sezone, ki se ni začela prav nič obetavno in celo z grožnjo po izpadu, ekipa pa je dva kroga pred koncem sedaj na 8. mestu in strahu pred izpadom iz lige že nekaj časa ni več. "Razmere v klubu so se uredile v taki meri, da na ekipo niso vplivale negativno. Fantje so se borili in igra je bila podrejena rezultatu," ob koncu sezone poudarja trener Robert Mišja, zadovoljstvo pa se vrača tudi med vodilne v klubu. "Znova je zmagala gorenjska trma. Klub je sicer v mnogo čem prepuščen sam sebi, vendar vztrajamo in se pogovarjamo z novimi pokrovitelji. Prihodnja sezona bo priložnost, da za Triglav zaigrajo tisti igralci, ki so bili v njem vzgojeni in so sedaj
KEGLJANJE
že bolj izkušeni," pravi v.d. direktorja kluba Miran Šubic.
Danes, jutri in v nedeljo pa so na sporedu tudi tekme v 3.SNL
- center. Ekipa Šenčur Pro-tectGL bo že danes ob 20. uri gostila moštvo Britofa, ekipa Slaščičarne Šmon pa se bo jutri ob 16. uri na Bledu pomerila z ekipo Svobode iz Ljubljane. Ekipa Zarice danes ob 20.30 uri gostuje pri Avto Debevcu Dob, Alpina Žiri pa v nedeljo ob 18. uri pri Elanu 1922 v Novem mestu.
Zadnji krog tekmovanja pa danes, 6. junija, ob 18.30 uri, čaka članske ekipe v /. in 2. gorenjski nogometni ligi. Pari so: Lo-čan - Naklo, Visoko - Lesce, Bitnje - Velesovo, Železniki -Domel - Jesenice, Polet - Sava (že ob 16.15 uri), Podbrezje -Preddvor, Kranjska Gora - Trbo-je, Kondor - Podgorje in Hrastje
- Bohinj.
Vilma Stanovnik
6
Slovenski avto leta 2003 Vabljeni
na predstavitev in testne vožnje
AVTO MOČNIK, d.o.o., Kranj Britof 162, tel.: 2041 696
Mladi kegljači v Kranju
Kranj - Ob zaključku letošnje sezone v kegljanju se bo v nedeljo, 8. junija, ob 10. uri na novem 8-steznem kegljišču v Kranju začelo državno prvenstvo dečkov in deklic v dvojicaj. Pomerili se bodo mladi kegljači 11 slovenskih klubov, gorenjski predstavniki pa bodo Jeseničani in kegljači tržiškega Ljubelja.
Prejšnji konec tedna pa je bil na celjskem kegljišču finale državnega prvenstva za kadete in kadetinje. Med 23 tekmovalkami so se gorenjske predstavnice uvrstile v drugo polovico. Kadetinji kranjskega Triglava Nina Blaž in Lea Kasunič sta se uvrstili na 14. in 16. mesto, Jescničanka Anja Jeršin je bila 21., Tržičanki Irena Mejač in Neža Meglic pa 18. in 22. Uspešnejši so bili gorenjski kadeti. Jeseničan Matjaž Vovk je bil drugi, njegov klubski tekmec Mario Čulibruk pa šesti. Najboljši med kadeti kranjskega Triglava je bil na 8. mestu Jure Juvančič, med Tržičani pa Domen Halar, kije osvojil 15. mesto. B.J.
uvrstitve ter četrtfinalnih in polfinalnih tekmah bosta tekmi za 3. in 1. mesto v soboto, 14. junija.
"Favoritke na prvenstvu so Italijanke, Grkinje, Madžarke, Rusinje ... naša dekleta pa po napornih pripravah igrajo vse bolje. Z borbeno igro bodo zagotovo hotela dokazati, da zasluženo igrajo na evropskem prvenstvu," je povedal trener naše ženske reprezentance Vojko Podvršček. Slovenijo bodo na evropskem prvenstvu zastopale Špela Potočnik, Eva Potočnik, Petra Grahovec, Neža Rebolj, Saša Skubic, Sanda Mladenovič, Tjaša Breznik, Selma Cerič, Dunja Likozar, Petra Ogrizek, Nina Hajdi-njak (vse Kranj 90), Mojca Bosina (Celje), Tinka Pint-arič, Anja Malusa in Mateja Glavina (Koper).
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
ATLETIKA
Kampičeva druga v Mariboru
Kranj - Minulo soboto je bilo v Mariboru državno prvenstvo v mnogoboju v vseh kategorijah. Za Atletski klub Triglav je odlično nastopila Saša Kampič, kije v pionirski kategoriji osvojila srebrno medaljo s 1848 točkami. Grega Kavčič je bil med mlajšimi mladinci šesti.
V.S.
ODBOJKA
Mladim Blejkam četrto mesto
Bled - Odbojkarski klub Bled je minuli konec tedna v telovadnici OŠ dr. Josipa Plemlja na Bledu pripravil finalni turnir za državno prvenstvo v mali odbojki za mlajše deklice. Med štirimi najboljšimi slovenskimi ekipami so se najbolje odrezale odbojkarice OK Luka Koper, drugo mesto so osvojila dekleta OK Galeja Vega Branik, tretje OK Prevalje, četrte pa so bile mlade Blejke.
Ta konec tedna bo v Žužemberku potekala še finalni turnir za dečke, ki se ga bodo udeležili tudi mladi igralci OK Merkur Lip Bled. y.S.
Gama mm
najbolj Športna frekvenca
HOKEJ__
Slovenija za elito na Poljskem
Kranj - Na rednem kongresu IIHF v španski Marbelli so za prireditelja dveh skupin divizije I, oziroma svetovnih prvenstev B skupine v hokeju na ledu, izbrali Gdansk na Poljskem in Oslo na Norveškem. Tako se bo naša reprezentanca za ponovni nastop na elitnem svetovnem prvenstvu potegovala na Poljskem skupaj z ekipami Estonije, Italije, Romunije, Koreje in Poljske, na Norveškem pa bodo tekmovale reprezentance Belorusije, Madžarske, Nizozemske, Velike Britanije, Belgije in Norveške.
V elitno skupino se bosta uvrstili le zmagovalni ekipi iz vsakega prvenstva.
Sicer pa bo drugo leto svetovno člansko prvenstvo skupine A na Češkem, slovenska mlada reprezentanca do 20 let bo igrala na SP divizije I v Berlinu v Nemčiji, reprezentanca do 18 let pa v Anstet-tnu v Avstriji. ,
Letošnji kongres IIHF v Španiji je bil tudi volilni, za predsednika pa je bil tretjič zapored izbran Švicar Rene Fasel. Predsednik Hokejske zveze Slovenije Nestl Aljančič je bil izbran za člana sveta IIHF. V.S.
PADALSTVO__
Med padalci še močnejša konkurenca
Lesce - Minuli konec tedna seje z odprtim prvenstvom Avstrije začela letošnja sezona za padalce. V skokih na cilj so se naši predstavniki dobro odrezali, tako da ekipa Flavcom ALC (Roman Ka-run, Uroš Ban, Senad Salkič, Domen Vodišek, Borut Erjavec, Matjaž Pristavec) tudi letos upravičeno meri na sam evropski vrh.
Najhujši konkurenti našim padalcem bodo zagotovo Italijani, Nemci, Avstrijci, Poljaki, Čehi in Madžari, pa tudi Francozi, tako da naše od danes naprej, ko se bo v Lochnu začela prva tekma evropskega pokala, čaka težko delo.
Tudi druga slovenska ekipa Elan ALC, v kateri sta poleg fantov tudi najboljši slovenski padalki Irena Avbelj in Maja Sajovic, si želi dobrih rezultatov, poleg obeh leskih ekip pa bodo v evropskem pokalu z dvema ekipa nastopili tudi ptujski padalci.
Sicer pa bo vrhunec letošnje sezone za padalce meseca septembra, ko bo svetovno prvenstvo v francoskem Gapu.
Z.R.
ALPINIZEM _
Humar v najvišjo steno
Kranj - Kamniški alpinist Tomaž Humar, ki je leta 1999 osupnil svet z drznim vzponom v južni steni Daulagirija, je po nesreči doma okreval inje pripravljen za nov plezalski podvig. V ponedeljek, 16. junija, odhaja v južni Pakistan. Tam se bo vzpel na Nanga Parbat, ki je z 8126 metri deveta najvišja gora na svetu. Načrtuje prvenstveni vzpon v skoraj 5000-metrski Rupalski steni.
Plezal bo približno dva tedna, v steno pa se bo podal verjetno 10. julija 2003. V smeri bo nepretrgano več dni in bo moral za vrnitev doseči tudi vrh. Sestopiti namerava po Kinssoferjevi smeri na drugi strani gore ali Messnerjevi smeri na južni strani. Tomaž se zaveda, da bo tveganje veliko. Nanga Parbat je med alpinisti poznana kot "Ubijalska gora", saj je doslej zahteva mnoge žrtve.
Stojan Saje
Vabila, prireditve
Z rolerji okoli Blejskega jezera - V okviru letošnje Roces turneje bo jutri, v soboto, spet na vrsti priljubljeno tekmovanje z rolerji okoli Blejskega jezera. Start bo ob 16. uri, vabljeni pa so bolj in manj izkušeni rekreativci in rekreativke vseh starosti ter seveda družine (vsaj en otrok in eden od staršev). Prijave že zbirajo v trgovini ASA Naklo, jutri pa se bo med 12. in 15. uro moč prijaviti tudi na startu pod hotelom Park na Bledu. Dodatne informacije po telefonu 27 70 800 ali na spletni strani www.asa.si.
Telovadni nastop Športnega društva Kranj - Športno društvo Kranj bo ob zaključku sezone tudi letos pripravilo telovadni nastop vseh otroških in mladinskih vadbenih skupin. Nastop bo danes, v petek, z začetkom ob 19. uri v športni dvorani na Planini, vstop pa je prost.
Medicinski duatlon - Triatlon klub Triglav Kranj, Triatlonska zveza Slovenije in Športno društvo Medicus bodo jutri, v soboto, organizatorji IX. Mednarodnega medicinskega duatlona in I. poletnega medicinskega teka. Prireditev bo na Brdu pri Kranju, start pa bo ob 10. uri.
23. tek na Mohor - Športno društvo Bela peč - Podblica bo jutri, 7 junija, organizator tradicionalnega 23. teka na Mohor. Start bo ob 16. uri izpred gostilne na Razpokah v Ncmiljah, cilj pa na vrhu Mohorja. Prijave bodo sprejemali uro pred startom. Dolžina proge je 7,5 kilometra, za otroke pa 3 kilometre.
Turnir ulične košarke v Kamniku - Študentski klub Kamnik, Športni klub Megaron in Radyoyo bodo danes, z začetkom ob 14. uri, organizatorji tekmovanja v ulični košarki. Turnir Mega3ce bo potekal na igrišču poleg Šolskega centra Rudolfa Maistra, kamor bodo za uvod prijadrali padalci, gledalce pa bodo poleg 24 košarkarskih ekip zabavali glasbeniki in navijaške skupine. Zvečer bo "after party".
Nočni turnir četvork v malem nogometu - V športnem centru Protenex v Šenčurju bo naslednjo soboto, 14. junija, nočni turnir četvork v malem nogometu. Prijave do 13. junija sprejemajo po telefonu 041 945 399.
12 ur košarke v Stražišču - Košarkarski klub Sava prireja jutri, 7. junija, 12 ur košarke. Prireditev bo potekala pred Športnim domom Stražišče v Kranju od 8. do 20. ure. Po prireditvi bo pred gostilno Sonce v Stražišču potekala veselica.
Balinarski spored - V super ligi bo jutri na sporedu 6. krog. Ekipa Bistrice bo gostila Jesenice, Center Pekarna Vrhnika Skalo Casino K Bar, Huje gostujejo pri Jadranu HK, Lokateks Trata pa pri Slogi. V 1. ligi bo ekipa Primskovega gostovala pri Jadranu Izola, Planina pa bo gostila Hrast. Vse tekme se začnejo ob 16. uri. V 2. državni ligi -vzhod bo ekipa Partizana Mengeš ob 10. uri gostila Tržič, Radovljica Alpetour pa bo ob 16. uri gostovala pri Mirni. V.S.
Bohinc in Virant segla v roke
Notranji minister Rado Bohinc je umaknil predlog o imenovanju sedanjega načelnika upravne enote Jesenice Vitomirja Pretnarja za direktorja urada za usmerjanje
upravnih enot. Z 28. junijem bodo ukinjena funkcionarska delovna mesta.
Ljubljana - Slovensko javno upravo čaka najpomembnejše obdobje reform, ki bodo docela izpeljane le ob enotnosti znotraj ministrstva za notranje zadeve in tudi v vladi, je dejal notranji minister Rado Bohinc na novinarski konferenci, na kateri je predstavil obširen sveženj podzakonskih aktov, ki obetajo velike spremembe predvsem pri zaposlovanju v javni upravi. V tem smislu je mogoče gledati tudi na miroljubno rešitev spora med ministrom in državnim sekretarjem Gregorjem Virantom zaradi predloga o imenovanju sedanjega načelnika Upravne enote Jesenice Vitomirja Pretnarja za direktorja novoustanovljenega urada za usmerjanje upravnih enot. Minister je predlog umaknil, s tem pa državni sekretar tudi svojo napoved o odstopu.
"Kuhinje" ne bo
"Vitomir Pretnar ne bo imenovan za direktorja urada za usmerjanje upravnih enot, po pogovoru z ministrom Radom Bohincem pa sem ocenil, da bo nadaljnje profesionalno sodelovanje možno. Stvari za nazaj so pozabljene, naš pogled je usmerjen vnaprej in v nove projekte. Ta zgodba je sedaj končana," je državni sekretar Gregor Virant obrazložil, zakaj ne bo odstopil, kakor je pred časom napovedal, če bodo Pretnarja imenovali za direktorja. Po njegovem bi šlo v primeru Pretnarjevega imenovanja za "klasičen primer kadrovske kuhinje".
Minister Bohinc je še vedno prepričan, daje načelnik jeseniške upravne enote sposoben člo-
vek, vseh potrebnih kakovosti glede izobrazbe in izkušenj. "Vendar če je njegov predpostavljeni mnenja, da sodelovanje z njim ne bo mogoče, nima nikakršnega smisla, da gremo na silo v takšno sodelovanje. Ta predlog je zato zaenkrat odložen oziroma ne gre v proceduro," je pojasnil minister, ki je takšno odločitev sprejel po dveh pogovorih z državnim sekretarjem.
Čas velike preizkušnje
Vsa pričakovanja so tako sedaj uprta v izvedbo reform, saj se po ministrovem mnenju bliža čas preizkušnje, ko bo treba pokazati, ali država misli resno z reformo. Šestnajst podzakon-
skih aktov, ki še niso docela usklajeni, bo potrebno sprejeti samo za uresničitev zakonov o javnih uslužbencih in o državni upravi.
Precejšnje spremembe prinaša predvsem zakon o javnih uslužbencih, ki prinaša spremembe položaja današnjih funkcionarjev v uradnike na položaju. Funkcionarje v vladnih uradih bodo od 28. junija naprej zamenjali uradniki, direktorje organov v sestavi ministrstev pa upravni menedžerji. Vladna kadrovska služba zato pripravlja niz sklepov, ki bodo ministrstvom naložila vzpostavitev organizacijskih pogojev za uresničitev tega prehoda in čimprejšnjo pripravo vsega potrebnega za izpeljavo javnih natečajev, na podlagi katerih bodo izbrani predstojniki državnih organov in vladnih služb. Ti bodo po novem izbrani zgolj na podlagi strokovnosti in neodvisno od mandata politike.
Nova plačna razmerja
Virant je ob tem pojasnil, da že pripravljajo uredbo, s katero predlagajo spremembo razmerij plač med direktorji organov v
Ropi, izsiljevanja, grožnje, pretepi
Natakar ob izkupiček, pa še tepen
Roparje iz enega od kranjskih gostinskih lokalov, ki so natakarja in zadnjega gosta tudi surovo pretepli, so policisti že prijeli.
Kranj - Ta teden so iz Policijske uprave Kranj poročali kar o treh primerih ropov. Prvi se je sicer zgodil že 18. maja okrog enih zjutraj, kriminalisti pa so zanj ovadili štiri osumljence: 21-letnega D. B., 25-letnega S. S., 20-Ietnega Ž. R. in 20-letnega G. J. Vsi so Kranjčani.
Četverica mladeničev je v družbi treh deklet v lokalu vztrajala do enih zjutraj. Takrat so vsi gostje, razen enega, že odšli. Eden od njih naj bi od natakarja oziroma najemnika lokala zahteval denar. Ta mu kajpak ni ustregel, zato ga je osumljenec večkrat udaril v obraz." Drugi trije iz čudne druščine so medtem pretepli gosta, ki je sedel za točilnim pultom, da je obležal na tleh.
Kot poročajo kriminalisti, naj bi roparji zatem izza pulta potegnili nahrbtnik z nekajdnevnim izkupičkom, skupaj okrog hi milijone tolarjev, ob odhodu iz lokala pa natakarju še zagrozili, da mora molčati. Oropani in pretepeni 35-letnik je dogodek seveda prijavil policiji, zaradi poškodb pa sta oba z gostom poiskala tudi zdravniško pomoč.
Na podlagi prijave so policisti 20. maja pridržali prvega osumljenca, 21-letnega D.B., ter ga naslednji dan privedli na zaslišanje k preiskovalnemu
sodniku, ki je odredil ukrep prepovedi približevanja lokalu in obema žrtvama ropa> 29. maja pa so prijeli še preostale tri osumljence.
Drugega ropa je osumljen kranjski šestnajstlctnik, njegovega leto starejšega prijatelja bodo policisti ovadili kaznivega dejanja odvzema motornega vozila, oba sta osumljena še izsiljevanja, pri čemer naj bi sodeloval tudi tretji, star komaj štirinajst let.
Vsi trije naj bi 31. maja v bližini ene od kranjskih osnovnih šol obstopili šestnajstletnika in od njega zahtevali moped. Naj-starejši od trojice naj bi večkrat sedel na njegov moped in se peljal naokrog, čeprav mu lastnik tega ni dovolil. Med prerekanjem o mopedu naj bi ga tudi tepli in brcali, mu vzeli okrog sto tolarjev, slednjič pa zahtevali, naj jim v zameno za njihov pokvarjeni moped naslednji dan pripelje novega. Do takrat pa da bodo njegovega kar obdržali. Prestrašen zaradi gro-
V potoku Stražnica poginilo vse živo
Tenetiše - Gospodar kranjske ribiške družine je v sredo, 4. junija, zjutraj v gojitvenem potoku Stražnica v Tenetišah opazil poginjene ribe.
O tem je takoj obvestil gasilce, policiste in člane ribiške družine, ki so mrtve ribe pobrali iz potoka. Policisti in kriminalisti so ob ogledu ugotovili, daje v onesnaženi vodi, ki je bila bele barve, na dolžini približno pol kilometra do regionalne ceste Golnik - Kranj Poginilo okrog 1500 rib. Kot je povedal Jože Sitar iz ribiške družine Kranj so razen potočnih postrvi poginile tudi nekatere zaščitene vrste'vodneea življa, kot piškurji, kaplji in potočne mrene. Škodo ocenjuje na blizu milijon tolarjev. Kdo in kaj je povzročilo onesnaženje potoka Stražnica in pogin vsega živega v njem, se ne v'edo. V bližnjem kanalizacijskem sistemu niso opazili strupenih ^novi. Pptok si je ogledala tudi inšpektorica za okolje, kaj vec pa bo zanesljivo znano po analizi odvzetih vzorcev. H.J.
ženj in udarcev je šestnajstlet-nik obljubil vse, nato pa o nasilnem dejanju obvestil policijo.
O ropu poročajo tudi radovljiški policisti. V bližini srednje gostinske šole v Radovljici je v torek, 3. junija, okrog enajstih dopodne k trem dijakom pristopil neznan mlajši moški. Petnajstletniku, doma iz okolice Kranja, je velel, naj gre z njim. Ta je "povabilo" odklonil, neznanec ga je udaril v obraz in prijel za roko in tako sta šla.
Ustavila naj bi se na zožanem stopniščnem prehodu pri enem od stanovanjskih blokov, kjer naj bi neznanec od dijaka zahteval, da mu izroči ročno uro fossil, vredno okrog 20.000 tolarjev. Zahtevo naj bi podkrepil z zložljivim nožem, ki naj bi potegnil iz žepa in mu ga prislonil na vrat. Pod takšno grožnjo mu je dijak uro dal, neznanec pa naj bi še zabičal, naj o dogodku nikomur ne govori.
Ropar naj bi bil star približno osemnajst let, suh, visok med 185 in 190 centimetrov, kratkih temnih las, oblečen v sivo majico s kratkimi rokavi in prav tako sive hlače z dvema črnima črtama ob straneh.
Helena Jelovčan
NESREČE
Padel z nadstreška
Kranj - Med delom na gradbišču nakupovalnega centra na Primskovem se je v ponedeljek, 2. junija, dopoldne huje poškodoval 22-letni delavec iz Maribora. Na betonskem nadstsre-šku je izgubil ravnotežje in z višine štirih metrov padel na aluminijasto cev prezračevalne naprave. Odpeljali so ga v Klinični center H.J.
Minister Rado Bohinc (desno) in državni sekretar Gregor Virant sta ocenila, da lahko kljub sporu zaradi Vitomirja Pretnarja dobro sodelujeta.
sestavi in javnih služb. "Upoštevali bomo kriterij števila zaposlenih ter pomembnost organa. Ti posegi bodo odpravili nekatera neskladja med plačami, bodo pa terjali nekaj krvi, saj se bo nekaterim status poslabšal, zato lahko pričakujemo precejšnje upore," razmišlja Virant. Z 28. junijem bodo začele veljati tudi določbe o nezdružljivosti
opravljanja upravniškega dela s kakršnokoli drugo dejavnostjo, ki bi lahko vplivala na nepristranskost in objektivnost urad-nikovega dela, v veljavo vstopajo stroge sankcije v primeru zaposlovanja ljudi, ki ne izpolnjujejo formalnih pogojev.
Temeljna naloga je tudi racionalizacija javne uprave, vendar ne preko odpuščanja, ampak z
omejevanjem zaposlovanja v ministrstvih. Racionalizacija ho doletela tudi upravne enote, ki jih sicer ne bodo ukinjali, bodo pa povezali njihov strokovni del v regionalni center. Na ta način in z ukinitvijo nekaterih vladnih uradov in organov v sestavi bodo zmanjšali število porabnikov državnega proračuna za 60 do 70. Simon Šubic
Izmenjava izkušenj iz varstvoslovja
Bled - Včeraj so se v organizaciji Visoke policijsko-varnostne šole na Bledu začeli Dnevi varstvoslovja. Četrto leto zapored, po besedah dekana prof. dr. Milana Pagona že tradicionalno, je to priložnost za izmenjavo izkušenj, pogledov, mnenj in vizij strokovnjakov različnih fakultet, ministrstev za notranje zadeve, obrambo, pravosodje, policije, državne uprave, zasebnih varnostnih služb, detektivskih agencij in gospodarskih družb z udeleženci, ki se poklicno ukvarjajo z zagotavljanjem varnosti. Spodbudno je tudi, da se s številom strokovnih prispevkov povečuje število udeležencev, letos jih je 330.
"Referate lahko prebere vsak sam, druženja in vzpostavljanja trajnih osebnih stikov pa brez srečanja ni moč nadomestiti. Spletanje poklicnih vezi postaja vse bolj pomembna sestavina našega dela, prav tako je tu možnost, da si povemo, kaj je v enem letu stroka naredila novega in kaj se je dogajalo v praksi," je uvodoma povzel namen Dnevov varstvoslovja profesor Pagon.
Do sobote se bo zvrstilo okoli 115 referatov več kot 90 strokovnjakov (nekaj tudi tujih), na okrogli mizi se bodo pogovarjali o mirovnih operacijah, na dveh delavnicah pa o policijskih postopkih in okoljski kriminaliteti. Prvi dan srečanja so podelili diplome 67 letošnjim diplomantom, ki so zaključili triletni visokošolski študij in si pridobili naziv diplomirani varstvoslovec. Prav tako so po več kot treh desetletjih opozarjanja o potrebnosti stanovskega društva ustanovili Društvo kriminalistov Slovenije. Pobudnik dr. Anton Dvoršek pravi, da bo v ospredju spodbujanje in razvijanje strokovnosti kriminalističnega dela ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin.
Mendi Kokot
KRIMINAL
Tihotapil naboje in smodnik
Ljubelj - K sodniku za prekrške bo zaradi kršitve zakona o nadzoru državne meje moral 50-letni Ljubljančan L.F. Pri pregledu osebnega avta, s katerim seje pripeljal na mejni prehod Ljubelj, so policisti našli strelivo, ki ga ni prijavil in za katerega tudi ni imel nabavnega dovoljenja. Gre za 60 nabojev Remington in 450 gramov brezdimnega smodnika rottvveil.
Vlomi in tatvine
Kranj - Na nezavarovanem gradbišču nakupovalnega centra na Primskovem je nekdo s stroja za ometanje fasad TFT G4 super odvil električni motor. S krajo je podjretje oškodoval za približno 350.000 tolarjev.
Lesce - Radovljiški policisti so "obljubili" kazensko ovadbo 20-letnemu M.Ž. in 19-letnemu M.B., ki sta bila 30. maja popoldne zalotena pri poskusu tatvine iz župnijskega urada v Lescah, kjer sta brskala po predalih pisalne mize. Fanta sta sicer pobegnila, a so ju policisti izsledili in pridržali.
Tržič - V Bistrici pri Tržiču je nekdo vlomil v lokal Sadje-zelen-java in iz blagajne ukradel približno 20.000 tolarjev. Med odhodom je mimogrede nabral še za nekaj vrečk sadja in zelenjave.
Škofja Loka - Tatvine zaradi "trenutne odsotnosti" trgovk in trgovcev se vrstijo še naprej. Tokrat sta nepozornost prodajalke, ki je bila v sosednjem prostoru, izkoristila ženska in moški tridesetih let, ki sta si "ogledovala" izdelke za otroke. Iz nezaklenjenega predala sta neopazno zmaknila okrog 70.000 tolarjev.
Bled - Neznani vlomilec je v torek iz stanovanjske hiše na Bledu odnesel za približno milijon tolarjev denarja in zlatnine, zamikali pa sta ga tudi uri.
Smokuč - Lopov, ki je vlomil v hišo v Smokuču, pa je s seboj odnesel za okrog 150.000 tolarjev gotovine v različnih tujih valutah, z vlomom skozi okno pa je povzročil še 50.000 tolarjev dodatne škode.
Ukradena mopeda
Kranj - Izpred srednje elektro in strojne šole na Zlatem polju je v torek izginil moped piaggio, čeprav je bil zaklenjen v kolesarnici. Moped z registrsko tablico KR J2-652 je oranžne barve in vreden okrog 300.000 tolarjev.
Na Primskovem pa si je v sredo dopoldne nekdo privoščil moped aprilia, ki je bil zaklenjen parkiran pred kavarno Randez-vous. Črn moped ima registrsko oznako KR F2-342, vreden pa je približno 450.000 tolarjev. H.J.
NESREČE
Kolesarja spodneslo na bankini
Kokrica - 61-letni Kranjčan V.P. je v sredo, 4. junija, nekaj po deseti uri zvečer kolesaril po cesti od Zgornje Bele proti Kokrici. V blagem levem ovinku gaje iz še neznanega razloga zaneslo v desno na peščeno bankino, ko je nameraval zaviti nazaj na asfalt, pa je izgubil oblast nad krmilom in padel. Nezavesten je obležal na cesti. Reševalci so ga odpeljali v Klinični center.
Viktor Gerkman, klinični psiholog
Izborno izobraževanje je le za elito
Slovenski vzgojnoizobraževalni sistem še vedno obvladuje kontinuiteta, ki je učiteljskemu poklicu v preteklosti odvzela elitizem, ki mu gre. Kar se je zgodilo načrtno in sistematično.
Tako vsaj meni naš sogovornik.
Na neki način je nekdanji komunistični sistem temeljil ali, Če hočete, gradil, na vzgoji in izobraževanju mladih generacij. Je bila to komunistična posebnost ali se šolstva polastijo vsi politični sistemi?
"Vsaka politika se meša v sistem vzgoje in izobraževanja in najbrž je tako od "pamtiveka". Ne le, da se meša, ampak sistem sploh opredeljuje; načine vzgoje, vzgojne koncepte, pa tudi samo izvedbo. Na neki način si skuša oblast vzgojiti ljudi in posredovati izobrazbo na način, da lahko z njimi opravlja. Oblast ima pač svoje interese, človek pa svoje. Posameznik je razvojno bitje, ki od nekod prihaja in nekam gre ter skuša v času enega življenja zase dobiti čim več. Medtem ko vladarji, razen v redkih primerih, programirajo človekov um za to, da lahko z njim upravljajo; da lahko z njim čim bolj manipulirajo. Dvanajst let po spremembi sistema se v Sloveniji na tem področju ni veliko spremenilo. Če sploh kaj. Sam pač menim, da so pri nas na oblasti ljudje kontinuitete in temu primeren je tudi model vzgoje in izobraževanja. Pogledati je treba samo doktorat našega prosvetnega ministra, stališča, ki jih zagovarja ter profil njegove osebnosti, pa ugotovite, da se stvari niso bistveno spremenile."
So tudi elitne zasebne šole v rokah politike?
"V smislu omejevanja človekovega uma, ne. Nasprotno. Vsaka država se zaveda, da bo v primerjalni tekmi z drugimi gospodarskimi, tehnološkimi, univerzitetnimi sistemi brez vsestransko izobražene elite nazadovala. Za posebej nadarjene učence so posebni izobraževalni režimi, v katerih je pedagoški proces oblikovan glede na otrokove potrebe, interese in dojemljivost. Te režime poznajo tako v ZDA kot tudi v Franciji, Rusiji, Koreji, na Japonskem in še marsikje drugje. Sistem je prilagojen tistim, ki imajo inteligenčni kvocient od 140 navzgor. Nad temi ljudmi bedi režim že od najzgodnejših otroških let naprej. Deležni so posebne šole. Zanje je dobro le najboljše. Natančno vedo, kako s temi ljudmi ravnati, da bodo nekoč vrhunski znanstveniki, glasbeniki, umetniki, generali, politiki ali vohuni. Kar koli pač potrebujejo. V tem sistemu je učitelj pravzaprav samo otrokov asistent za posredovanje gradiva."
Kaj imajo skupnega usmerjeno izobraževanje, celodnevna šola in devetletka, ki bo v prihodnjem šolskem letu obvezna za vse slovenske osnovne šole? Na katerem skupnem imenovalcu temeljijo vsi trije modeli?
"Pri vseh treh izobrazbenih pristopih je vzgoja nekako padla skozi. Funkcija izobraževanja je oblikovanje človekovega predstavnega sveta. Vzgoja pa
je namenjena kulturi srca. Nekim produktivnim, da ne rečem plemenitim medčloveškim odnosom, čeprav se to morda sliši nekoliko romantično. In to vzgojo vsi trije izobraževalni modeli zanemarjajo. Žal je slovenska šola po drugi svetovni vojni samo zgubljala. Čeprav moram priznati, da je moja generacija v primerjavi s sedanjo dobila še zelo veliko vzgojnega momenta. Res nekoliko kastri-ranega, parcialnega, pa-vendar."
"Cagave" punce
Del izobraževalnega sistema je tudi pedagoška fakulteta. Bi morali predhodno na neki način preveriti sposobnost ter vrednote in moralno raven študentov, ki se odločijo za učiteljski poklic. Navsezadnje ni vseeno, če spustiš v razred recimo psihično neuravnovešeno osebo. Da o pedofilih niti ne govorim.
"Nedvomno drži, da za delo z ljudmi vsak ravno ni poklican. Pri določenih poklicih neke minimalne profesionalne selekcije sicer so, a to ni dovolj. Pri nas je merilo izključno šolski uspeh. To pomeni intelektualni kvocient, visok reiting na skalah srednješolskih uspehov, test znanja. Vendar. Po vseh teh pokazateljih je lahko nekdo bri-ljanten, pa bo imel neverjetno čuden, neprimeren stik z ljudmi. Vzemiva medicino. Prav zaradi premalo pozornosti človeškemu
Prihodnost se izplača
Ob 10. obletnici vam zavarovalniška hiša SLOVENICA pri sklenitvi Fondpolice podari 10 % dodatne zavarovalne vsote, za dobo 10 let. Fondpolica je oblika življenjskega zavarovanja za primer doživetja in smrti, vezanega na posebne vzajemne sklade Galileo, Rastko in KD Bond.
S sklenitvijo Fondpolice hkrati dosežete dva cilja - zavarovalno zaščito in plemenitenje vrednosti vašega premoženja. 080 30 30 www.slovenica.si
P
FONDPOLICA
Življenjsko zavarovanje z varčevanjem v vzajemnih skladih KD
SLOVENICA
Viktor Gerkman
dejavniku je medicina iztirila v partikularno-tehnicistično smer. Nekako je zgubila človeka. Pri vzgoji je to seveda zelo podobno. Prva in največja topogled-na napaka je, da ne gre v reprodukcijsko verigo tisto, kar je najboljše.
Po drugi svetovni vojni se je pri nas učiteljskemu kadru vzelo neki elitizem. Kar se je po mojem mnenju zgodilo sistemsko in zavestno. Pedagoški poklic je bil degradiran. Nekdanja Pedagoška akademija je postala zatočišče študentov, ki na drugih študijih niso uspeli. Torej, njihovo veselje ni bilo postati učitelj. Brez zamere, moje izkušnje so pač takšne, da hočejo biti zelo "cagave" punce ali učiteljice ali natakarice. Učiteljica pa ne more biti punca, ki je ne-komunikativna in nesproščena. Za delo z ljudmi moraš biti sproščen. Lahkoten. Komunikacija mora biti čim bolj celovita in integralna. Ker seje v učiteljskem poklicu nabirala takšna srenja, je poklic zgubil ves kredit. In se je reklo, učiteljica ni poklic, ampak simptom."
Slovenski šolski sistem je usmerjen v kopičenje znanja, k razvoju intelekta, rokodelske poklice pa zanemarja. Bi lahko rekli, da je ta usmerjenost neke vrste kompleks? Bodisi naroda bodisi posameznika, ki teži k visokošolski izobrazbi.
"Narodi, ki jim manjka samozavesti, so v resnici nagnjeni k intelektualiziranju. In v tem smislu imamo Slovenci zagotovo neki manko. Bojim se, da na slovenskih fakultetah ali na zavodu za šolstvo vlogo intelekta razumejo le redki. Intelekt je orodje uma, ta pa je v funkciji zavarovanja pred življenjem, ne pa sprejemanje življenja kot takšnega. Na neki način je intelekt čista "sabotaža" odprtejše-ga, srčnejšega odnosa do življenja. Kar je jasno vidno pri neki zelo strupeni intelektualni emi-nenci. Tak človek je čustveno povsem sploščen, neodziven in prestrašen. V čustvene interakcije niti ne stopa. Za takšnega človeka je značilna uporaba pre-
tanjenega, zapletenega, težko razumljivega in visokopotezne-ga strokovnega izrazoslovja, ki se življenja praktično sploh ne dotika. Na neki način je to svet zase. V Ameriki, denimo, je polovica študija namenjena praksi. Nasprotno je študij na slovenskih fakultetah zelo intelektualen, verbalen in nepraktičen. Posledica je armada "kvazi strokovnjakov", za katere je značilno eno samo pleteničenje. Zato je treba izobraževalni sistem - od osnovne šole do fakultete - zastaviti celoviteje. Tako, da bo dal praktična in uporabna znanja. Vsekakor smo Slovenci preveč intelektualni, pred življenjem kot zelo praktičnim pojavom pa nas je strah."
Odstavni tir
Kaj pa sama struktura poučevanja predmetov? Je znanje, ki ga človek pridobi v našem izobraževalnem procesu v praksi sploh uporabno?
"Kar se tega tiče, je še vedno tako, kot je bilo pred dvajsetimi leti, ko sem na vzgojiteljski šoli poučeval psihologijo. Takrat sem nameraval napisati učbenik, ki ga potem zaradi drugačnega razpleta dogodkov nisem napisal. Iz učbenikov za srednje šole pride človek do zaključka, da je psihologija za razumevanje celo težja kot filozofija. Kar, seveda, ni res. Pristop, kakršen je, bi bilo treba ukiniti, saj ne da nobenih rezultatov. Profesor psihologije bi moral stopiti v razred in dijake naučiti videti na otroku ali na človeku njegovo počutje, kaj skriva in kaj odkriva in kako z njim delati. Ne pa, da se na pamet učijo neke stavke in definicije. To nima najmanjšega praktičnega pomena. To je ilustracija izredno odtujenega pristopa. Tako preprosto ne more biti. Do neke mere je šolski sistem naravnan tako, da ne reproducira preveč sposobnih, samostojnih, bi rekel suverenih državljanov, ampak podredljive. Skratka takšne, katerim z lahkoto soliš pamet in oblikuješ njihovo mentaliteto.
Za takšne pa ne potrebuješ kakovostne šole. Finska je primer vsestransko uspešne evropske države, ki je iz podpovprečja zlezla na sam vrh. Prepričan sem, da med drugim tudi zato, ker je izobrazbeni sistem uredila tako, daje demokratičen, člo-večen, torej human in da ima urejene edukativne didaktične procese tako, da otrok ne trpa z nepotrebno kazoistiko, ampak jih uči iskanja informacij in logičnega razmišljanja."
Kakšna osebnost bi po vašem mnenju moral biti prosvetni minister oziroma ministrica?
"Zagotovo ne takšna, kot je Slavko Gaber. Nihče, ki Gabra pozna, vam ne bo rekel, da je demokratičen značaj; da se zanima za to, kaj ljudje mislijo; da ljudi posluša in se z njimi posvetuje. Nihče vam tega ne bo rekel. Na vrh šolskega sistema sodi človek, ki se zaveda tega, kar je v človeškem smislu res najboljše. Imeti mora to sposobnost, da takšne ljudi prepozna in jih pritegne. Nedvomno je tudi v našem šolskem sistemu nekaj kakovostnega kadra. Vendar, kdo je šel na zavod za šolstvo? Tisti, ki niso bili z veseljem v šoli. Na žalost je to odstavni tir za neustvarjalne kadre. Takšni pridejo na zavod za šolstvo, kjer potem drugim glavo likajo.
Ni nujno, daje prosvetni minister v prvi vrsti politik. Za področje vzgoje in izobraževanja to prej škodi kot koristi. Za politika na vrhu je namreč značilno, da ima velik kompleks neveljave in moči, kar je resna kontraindikacija. Sam si na tem mestu želim nekoga, ki ga vzgoja in izobraževanje v dno duše zanimata kot fenomen, pri tem pa ne sanja o tem, da bo nekoč vladni predsednik. Skratka, da ga politika ne zanima kot lestvica do vrhovnega povzpetništva in strukture moči. Šolskega ministra mora javno dobro v resnici zanimati. Niti po naključju pa ni Gaber takšne vrste človek. Vsaj sam menim tako. Do njega je bilo vedno težko priti. Celo za ravnatelje je bil nedostopen. Čeprav je sedanji ministrski mandat "fazono" nesporno zamenjal in se vede drugače, kot se je v svojem prejšnjem mandatu. Trudi se biti nekoliko koopera-tivnejši in manj aroganten. Perverznosti pa se ni znebil."
V čem je problem "Gabrove" šole?
"Problem, ki se vleče, je po mojem mnenju ta, da se v slovenskih šolah zanemarja vzgojna funkcija. Kar ni dobro. Se pravi, da šola skuša zadnjih petindvajset let breme vzgoje preložiti na starše. Češ otrok te vrednote po starših veliko bolje sprejema, oni so zanje model, mi pa nismo. Ampak, to ni res. Številni starši zaradi lastnega manjka ne znajo vzgajati. Šola pa je državni sistem, je ustanova, ki ima vsa sredstva za to, da lahko opravlja tudi vzgojno funkcijo. Zato je popolnoma neresno in neodgovorno, da skuša ministrstvo za šolstvo to funkcijo, sicer z nekoliko nelagodja, pa vendar marginalizirati in jo nadomestiti s prevelikim poudarkom pameti. Neke kognitivne strukture, zaradi katere postanejo ljudje čustveni in socialni invalidi. Teh ljudi znanje ne more rešiti.
Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič
Marmor s Hotavelj med graditelji cerkve Sveti Sava v Beogradu
Našo cerkev smejo graditi le najboljši
Konec preteklega tedna je Marmor na Hotavljah obiskal minister za vere v srbski vladi prof. dr. Vojislav Milovanović, ki vodi gradnjo novega hrama Svetega Save v Beogradu, ki je eden največjih projektov v pravoslavnem svetu in največji v Srbiji. Ker smejo našo cerkev graditi le najboljši, smo izbrali tudi Marmor s Hotavelj, je povedal v posebnem
pogovoru za Gorenjski glas minister prof. dr. Vojislav Milovanović.
Gospod minister, kaj je bilo odločilno pri izboru Marmorja s Hotavelj za izvajalca kamnoseških del na fasadi nove cerkve Sveti Sava v Beogradu ?
"Gradnja hrama Svetega Save je eden največjih projektov v pravoslavnem svetu in tudi ena največjih naložb v Srbiji. Cerkev s spremljajočimi objekti bo največja pravoslavna cerkev na svetu in ena od treh ključnih krščanskih cerkva v Evropi. Prva je cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi. Druga bo naša nova cerkev, ki bo stala na meji z islamom, tretja, ključni mejnik krščanstva, pa je bazilika svetega Petra v Vatikanu, ki meji na zahod, od koder silijo v krščanski svet najrazličnejše kvazi religije. Ne verjamem, da se bodo po zgraditvi naše cerkve Svetega Save na svetu še gradile tako velike cerkve. Cerkve menjajo koncepte delovanja in organizacije in dajejo večji poudarek gradnji manjših cerkva. Sprašujete me, zakaj smo za izvajalca izbrali tudi Marmor s Hotavelj. Moje zasebno gradbeno podjetje je prevzelo vodenje projekta gradnje verskega hrama že leta 1985, čeprav je bil projekt izbran že mnogo prej, v tridesetih letih pred drugo svetovno vojno. Njegovo uresničevanje traja torej že kar dolgo. Sam sem čustveno vezan na projekt in vztrajam, da morajo našo cerkev graditi le najboljši. Moja želja je bila, da bi bil med izvajalci tudi Marmor. Razpis, na katerega se je prijavil Marmor, je moja pričakovanja potrdil."
Sklepam, da ste pred odločitvijo preverili Marmorjeve kvalitete in sposobnosti.
"Dve sestrski cerkvi, mislim na katoliško in pravoslavno, veliko bolje sodelujeta, kot se zdi na prvi pogled in kar lahko vidijo laiki. Obema cerkvama je dobro znano, kakšne reference irna kdo in kaj lahko naredi. Mislim, da smo bili o Marmor-jevih sposobnostih zelo dobro obveščeni."
Povedali ste, da je gradnja hrama Svetega Save ena največjih naložb v Srbiji. Kako jo financirate?
"Hram je sestavljen iz bogo-služnega dela in podzemne etaže, ki bo 7 metrov globoko in bo imela 1800 kvadratnih metrov Površine. V podzemni etaži bo ludi kripta, kjer bodo pokopani najvišji cerkveni dostojanstveniki, patriarhi. V večnamenskem Prostoru pa bodo cerkveni muzej, zakladnice in prostor za najrazličnejše prireditve. Cerkev Svetega Save bo nekaj posebnega, saj bo dolga 91 in široka 81 metrov. Zaseda površino, primerno za nogometni stadion. V
šolski predmet v vseh razredih osnovne šole in v štirih razredih srednjih šol."
V Evropi in tudi v Sloveniji je aktualna razprava o dveh problemih: o pomenu krščanstva za preteklo, sedanjo in prihodnjo Evropo in o dilemi, ali krščansko izročilo zapisati v prihodnjo evropsko ustavo,
in o padcu števila državljank in državljanov Slovenije, ki so se izrekli za katoličane. Se v Srbiji srečujete z enakimi problemi?
"Med pravoslavno in katoliško vero je razlika v odnosu do vere. Katoliška cerkev daje velik poudarek sodelovanju pri obredih in zunanjemu manifestiranju
Hram Svetega Save v Beogradu.
stavbo bo vgrajenega veliko kamna. Površine s kamnom dosegajo več tisoč kvadratnih metrov, količine pa gredo v stotine kubikov. Nekaj posebnega bo mozaik, ki ga bo izdelal center Alleto v Vatikanu, ki ga vodi Slovenec, oče Marko Rupnik, trenutno najbolj slaven izdelovalec mozaikov. Oče Marko je zaslovel zaradi mozaika v eni od papeževih kapel v Vatikanu. Posebnost hrama bo velik, kar 7 hektarov obsegajoč park. Beograjčani so navdušeni nad njim, saj bo nekaj posebnega. V parku in na trgu pred cerkvijo potekajo zaključna dela. Hram Svetega Save ima povezovalni pomen, saj bo katedralna cerkev vseh Srbov, ne glede, kje živijo. Gradimo s pomočjo prostovoljnih prispevkov vernikov. Vendar, kar je posebnost, ne želimo in ne zahtevamo velikih prispevkov, zaradi katerih bi se morda kdo trkal po prsih, da je hram njegov. Za mnoge sem neumen, ker nočem sprejemati velikih vsot. Ker vztrajam, da mora biti cerkev last vsega srbskega ljudstva, enako cenim tistega, ki bo dal en ali deset evrov, in vernika, ki bo morda daroval 10 tisoč evrov. Nihče pa ne more dati 300 ali 400 tisoč evrov in tako kupiti hram. Hram morajo zgraditi ljudje, če menijo, da ga potrebujejo."
Vi ste minister za vere. V Beogradu je zadnja desetletja običajno katoliški nadškof Slovenec. Dolgo je bil dr. Franc Per-ko, sedaj pa je beograjski nadškof salezijanec dr. Stanislav Hočevar. Kakšen je položaj katoličanov v Srbiji, kjer je večinska pravoslavna cerkev. Dr. Franc Perko je tarnal, da razmere niso bile najboljše.
"Mislim, da bi nadškof dr. Stanislav Hočevar veliko boljše od mene opisal razmere, v katerih deluje katoliška cerkev. Če rečem, da so se pogoji za delovanje zboljšali, bi mi lahko kdo očital samohvalo. Nadškof Hočevar je moj prijatelj in ga zelo spoštujem. Imam občutek, da sem uspel med verami, ki delujejo v Srbiji, ustvariti zaupanje in da se vsi zavedamo, da delujemo za skupni cilj. Komunizem je med ljudmi ubil boga. Narod brez boga pa ni narod. Vrnitev možnosti javnega verovanja je vrnitev k obrav-
navanju etičnih in moralnih vprašanj. Posledic preteklosti ne moremo odpraviti na hitro. Prva ukrepa, ki smo jih sprejeli, sta bila uvedba verskega pouka v šole in vračanje zaplenjenega imetja. S predstavniki cerkva se srečujemo, pogovarjamo in odločamo s soglasjem. Medsedbojno zaupanje ni bilo še nikdar na tako visoki ravni. To dokazuje tudi nedavna skupna seja srbske katoliške škofovske konference in pravoslavne sinode."
Je verski pouk v šolah obvezen?
"Otrokom in staršem smo dali na izbiro dve možnosti. Lahko se odločajo med verskim poukom in etiko. Obojega mladim manjka, kar je posledica razmer v prejšnjem sistemu. Oba predmeta imata tudi precej skupnega. Presenečeni smo bili, ker se je večina otrok odločila za verski pouk. Raziskave javnega mnenja so kazale drugače. Verjetno ljudem niso bila postavljena prava vprašanja na pravi način. Pravico do verskega pouka imajo tudi druge veroizpovedi: katoličani, judje in evangeličani. Verski pouk je
Prof. dr. Vojislav Milovanović.
vernosti, pravoslavni pa smo glede tega svobodnejši. Upoštevati je treba sodobnejši in hitrejši ritem življenja. Zato pravimo, da je vera predvsem
notranje prepričanje posameznika in ne toliko zunanje manifestiranje vernosti. Glede pomena krščanstva za Evropo pa trdim, da je Evropa nastala na krščanskih koreninah in da mora na krščanstvu graditi tudi svojo prihodnost, kar ni ogrožanje drugih ver, ki delujejo v Evropi. Vzroki za dvom, ali je krščanstvo pomembno za Evropo ali ni, so po mojem mnenju prišli z druge strani Atlantika."
Ali lahko dobri odnosi med katoliško in pravoslavno cerkvijo v Srbiji prispevajo k še boljšim odnosom med Srbijo in Slovenijo?
"Slovenci in Srbi kot naroda nista imela nikoli slabih odnosov. Poslabšali so se zaradi neumnosti preteklega režima Slo-bodana Milošcviča. Počasi postajamo normalni in drug do drugega nimamo več zadržkov. Če bi jih imeli, pri največjem srbskem nacionalnem projektu ne bi sodelovali dve slovenski firmi: ob Marmorju še Lesnina. Cerkev ima pri sodelovanju med narodi in državami pomembno vlogo. Teza, da so bile na Balkanu vojne zaradi vere, je vsiljena. Vojn niso vodile niti spodbujale cerkve, ampak so med vojno dobro sodelovale. Vojne so povzročili in jih vodili ateisti, tako Tudjman na Hrvaškem kot Miloševič v Srbiji. Oba sta znala v vojnah zlorabljati nacionalna in verska čustva."
Hvala lepa za pogovor, na-svidenje in srečno!
Jože Košnjek, slike Gorazd Šinik in arhiv Marmorja Hotavlje
Najtežja Marmorjeva naloga
Za podnožje (cokel) bodo porabili nad 150 kubičnih metrov jablaniškega gabra, ravni del fasade, ki bo obložen
z grškim marmorjem, pa presega 9500 kvadratnih metrov.
Prva ideja za postavitev cerkve v čast Svetega Save sega v leto 1895. Ideja je bila ponovno oživljena leta 1927, ko je bil razpisan natečaj za pridobitev idejnih projektov. Arhitekta prof. dr. Aleksander De Rocco in prof. arh. Bogdan Nestorovič sta v naslednjih letih sprojekti-rala cerkev v srbskem in bizantinskem slogu v obliki križa. Leta 1935 se je začela gradnja, vendar je bila leta 1941 zaradi vojne prekinjena. Gradnja se je nadaljevala najprej v obdobju 1985 do 1992 in nato v letih 2000 do 2002. Nova cerkev ali hram Svetega Save, kot pravijo v Srbiji, bo največja cerkev na Balkanu in med največjimi na svetu. V smeri vzhod - zahod meri 91, v smeri jug - sever pa 81 metrov. Visoka bo 66 metrov, skupaj s križem pa 77 metrov. Poseben gradbeni podvig je dvig segmentno sestavljene betonske kupole, ki ima notranji premer 30 metrov. Težka je nad 4500 ton in ima 12 metrov visoki križ. V osrednji ladji cerkve bo prostora za 12.000 ljudi, na galerijah pa za 3000.
Marmorju Hotavlje je bila na zahtevnem razpisu dodeljena izvedba kamnoseških del na fasadi. Izdelava kamnitih oken, portalov in profilnih vencev pomeni tretjino letnih kapacitet družbe Marmor Hotavlje, d.d.
To je po zahtevnosti, obsegu del in vrednosti največji posel v zgodovini Marmorja. Nekateri
elementi so z vidika kamnose-št.va izrednih razsežnosti in oblik. Podnožje ali "cokel" bo
Minister si je med obiskom ogledal proizvodnjo v Marmorju.
izveden v jablaniškem gabru kot masivna profilirana obloga. Zanjo bodo porabili več kot 150 kubičnih metrov kamna. Fasada cerkve je projektirana v belem grškem marmorju "volakas". Ravni deli, fasade v skupni površini več kot 9500 kvadratnih metrov bodo obloženi s ploščicami 80 x 40 x 3 centimetre. Portalni del, okna, mali stolpi, zvoniki, vogali in venci bodo obloženi z masivnimi profilnimi elementi, ki bodo dali cerkvi poudarjen videz.
Za izvedbo vseh masivnih elementov fasade bodo hotavelj-ski kamnoseki porabili več kot 600 kubičnih metrov obdelanega belega marmorja. Marmor je za izvedbo tega projekta organiziral izkušeno projektantsko in inženirsko ekipo, ki sodeluje z lokalnim vodstvom projekta in skrbi za organizacijska in pripravljalna dela. Večina masivnih, ločno in radialno obdelanih elementov bo oblikovana v modernih delavnicah na Hotavljah. Manjši del obdelave je prevzelo tudi italijansko podjetje, bloke in plošče pa bo zagotovilo podjetje iz Grčije. Marmor se je obvezal, da bodo dela na fasadi končana januarja prihodnje leto, je povedal Mitja Romih iz Marmorja. J.K.
Pogrešani: Ana Erman
Peter še vedno išče mamo
Peter Erman pravi: "Kadar ponoči ne morem spati, mislim nanjo. Na mamo. Kaj se ji je zgodilo? Če nekdo umre, veš, daje umrl, če pa neznanokam
izgine brez sledu - te dan za dnem muči ta čudna in boleča negotovost: kaj se je zgodilo?"
Podkoren - Peter Erman iz Vnanjih Goric je skupaj z ženo Veroniko in prijatelji že skoraj leto dni najbolj stalni gost Korenskega sedla in bližnjih gozdov in poti. Kadar le more -ponavadi ob koncu tedna, ko so prijatelji prosti - se z njimi ali pa sam pripelje na Korensko sedlo ali v Rateče, odtod pa z zemljevidom v roki po gozdnih poteh, tudi na avstrijski strani ter vztrajno išče in išče...
je potem zelo rada poklonila sorodnikom in znancem. Vedno je _ šla na pot zato, da bi za določeno osebo kaj nabrala.
"Bila je zelo previdna, vedno je hodila s palico in zelo se je bala, da ne bi padla," pravi Veronika Erman. "Nekako se je zavedala svojih let, a odnehati na noben način ni hotela. Če smo ji rekli, naj upočasni svoj tempo - v gozdove je začela zahajati že aprila in je odnehala šele v pozni jeseni - je z nasmehom odgovorila, češ saj mi ob božiču ne bo treba." Nismo in nismo je mogli prepričati, da naj vendarle kdaj ostane doma, še posebej, ker ji tudi srce v zadnjem času ni najbolje služilo. Bali smo se, da se ji bo kaj zgodilo. Drugače pa je bila zelo prijazna in zgovorna, vsi, ki so jo na njenih poteh srečali, so radi z njo poklepetali. Domov se je vračala bodisi z avtostopom ali z vlakom ali z avtobusom ... Vedno je prišla, le ob koncu avgusta lani je ni bilo več."
"V četrtek zvečer sva po telefonu še govorila in nič mi ni omenila, da se v petek zjutraj kam odpravlja," pravi sin Peter. "Zato, ker se mi naslednji dan ni oglasila, sem odšel k njej domov in v stanovanju pustil listek, naj se mi oglasi. Pa se ni. In ker drugi dan še vedno ni bilo nič, sem Šele od sestrične izvedel, da so jo na njeno željo iz Podkorena pripeljali na Korensko sedlo, od koder je odšla v gozd. Že neštetokrat so sorodniki tako storili, sama pa je potem že poiskala način, kako se je vrnila: z avtostopom, z avtobusom ali vlakom.
Pomoč bioenergetikov je bila zaman
Takoj, ko je bilo jasno, da se ji je nekaj zgodilo, se je sprožila
Peter Erman še vedno išče mamo. S seboj nosi zemljevid tromeje, območja, ki je bilo na naši in na avstrijski strani že pregledano, tudi s psi, skoraj vsak kotiček, a se nikoli ne ve...
Išče mamo. Mamo Anico, ki je na tem območju nenadoma in brez sleherne sledi izginila lani, 30. avgusta. Išče kakršnokoli že sled, ki bi pomagala razjasniti nenavadno in komaj verjetno izginotje. Mama je izginila tako, kot bi se vdrla v zemljo. Ob pol treh popoldne sta jo planinca še videla na poti ob tromeji, nato je ni videl nihče več....
Dobra planinka
in nabiralka sadežev
Po pripovedovanju zakoncev Erman je bila 79-letna mama Anica dobra planinka, poznavalka gora in planin ter vneta nabiralka gozdnih sadežev. Desetletja je hodila po gozdovih -v okolici Ljubljane, do Sorice in Korenskega sedla - in je odlično poznala vse terene: vedela je, kje so borovnice, kje jagode, kje gobe in kostanj ... Domov v Šiško se je vedno vračala s polnim nahrbtnikom gob ali drugih gozdnih sadežev in zelišč, ki jih
široka iskalna akcija pod vodstvom kranjskogorske postaje mejne policije in komandirja Egidija Glaviča," nadaljuje sin Peter, "v sanjah si ne bi nikoli predstavljal, da bodo policisti in gorski reševalci toliko storili, saj so pripravili več iskalnih akcij, tudi s helikopterjem, prišli s psi in izvedel sem, da so policisti iz Kranjske Gore še svoje redne vaje posvetili iskanju pogrešane mame. Verjamem, dajo še zdaj ob vsaki priložnosti iščejo. Res so odlični in nimam besed, da bi se jim zahvalil, toliko so storili. V iskanje so se vključili občani, reševalci, pripadniki gorske policijske enote, avstrijski mejni organi, ki so me pred dobrim mesecem dni zaprosili za kakršenkoli predmet, ki bi bil last pogrešane. Primer je odprt, preiskujejo še naprej in ob vsaki priložnosti se pač pomisli tudi nanjo.
Vsaj nekaj sledi je nakazal le zakonski par iz Murgel, ki je sporočil, da je pogrešano srečal tisti dan ob pol treh popoldne in daje bila na poti ob meji, imela je nahrbtnik in dve polni vrečki gob. Vedno je imela s seboj zložljivo kovinsko palico Leki, vijoličasto moder nahrbtnik, rdečo bundo, obuta je bila v pohodne čevlje. A tam, kjer sta jo srečala in v okolici nismo našli
RATEČE
ničesar, pomagati nista mogla niti dva bioenergetika. Vse smo poskušali, tudi z bioenergijo. Z ženo sva kar onemela, ko nama je eden izmed bioenergetikov nakazal, kje se najbrž nahaja. Igla je kazala na avstrijsko stran, v bližino, kjer so prav tiste dni delavci sekali v gozdu. Tedaj sva bila z ženo stoodstotno prepričana, da jo bova našla, tako prepričljiva je bila vrtljiva miza pri bioenergetiku. A tudi tam je nismo našli, čeprav smo prišli s
Za brezcarinsko prodajalno na Korenskem sedlu je pot, ki po avstrijski strani vodi na tromejo. Po njej se je Ana Erman odpravila po gobe. Se je po njej tudi vračala?
Veronika in Peter Erman sta domala sleherni konec tedna na Korenskem sedlu, kjer začneta svojo iskalno pot.
Območje, ki je bilo doslej zanesljivo najbolj preiskano, saj so samo gorski reševalci in policisti opravili več kot 400 iskalnih ur.
psi. Teorij je več, kaj veš, katera je prava: ali je sedla komu v avto in jo je kam odpeljal; ali se ji je kaj zgodilo na avstrijski strani, ko so na veliko žagali drevje; ali pa je padla v kakšno brezno; jo je kdo zbil, ko je ponoči stala ob cesti?
Sin Peter še vedno upa
Vsaka teorija ima svoj "nemogoče, da bi bilo res", saj je bila pogrešana zelo previdna, dobro je slišala, teren je odlično poznala, starejšo žensko pa j a ne bo kdo kam odpeljal ... Ko jo je iskal tudi njen prijatelj, dolgoletni gorski vodnik, ki je dobro poznal njene pohodniške navade, je brž izključil vsako možnost, da bi lezla tam, kjer bi bilo nevarno: "Tu Ančka že ne bi šla," je kategorično zavrnil vsak poskus iskanja v kakšnem breznu. Toliko smo jo pa že poznali, da bi v primeru, če bi se ji kaj zgodilo, na vsak način prilezla do poti in poiskala pomoč.
A kljub temu smo jo iskali povsod. V breznih nad Ratečami, v Mlinarjevem grabnu in na avstrijski strani. In jo še vedno iščemo. V gozd je s Korenskega sedla odšla po stezi po avstrijski strani, ravno tam, kjer so sekali. In delavci so izjavili, da je šla mimo. Da naj bi se po isti poti vračala in prišla na mejo, so izjavili avstrijski mejni organi, naši je niso videli. Zato smo
iskali še na drugi strani mejnega prehoda. A nič. Po tistem, ko sta jo srečala zakonca - planinca, je jasno, da je ob treh popoldne že želela domov, saj je imela poln nahrbtnik gob, v rokah pa še dve polni vrečki gob.
Kaj se ji je nato popoldne dogajalo, ne ve nihče. Reševalci so rekli, da se je mogoče ponoči podhladila in umrla in je zdaj s travo pokrita. A kdo ve?
Najhuje je," pravi sin Peter, "kadar ponoči ne morem spati in mislim nanjo. Samo na mamo. Kaj seji je vendarle zgodilo? Ta občutek je zelo čuden, zelo nenavaden in boleč: če kdo umre, veš, da je umrl, kje ima grob, kje lahko prižgeš svečko. Če pa neznanokam izgine brez sledu, te dan za dnem muči ta čudna in boleča negotovost, kaj se je vendarle zgodilo? Moram vedeti, moram dognati, saj drugače ne bom imel nikoli miru. Ali pa se bo od kaj veš kje enkrat le vrnila?
Seveda bi jo rad našel, a v isti sapi pomislim: le kaj bom videl? Ali to ne bo še bolj boleče kot zdaj, ko ne ve? Verjemite, ta negotovost je obupna - najbrž nikoli ne bom prebolel, če ne bo znano, kaj je doživela. Še vedno srčno upam, da bo nekdo kaj našel, da se bo našla sled in da bom končno le vedel, kaj se ji je zgodilo...," pravi sin Peter, ki v iskanju svoje mame noče in ne more odnehati. Darinka Sedej
Piše Ahmed Pašić
Islam in muslimani v Sloveniji
2.8. Življenjepis Muhameda a.s.
Vedeti je treba, kakšna je bila osnovna družbena sestava ter kakšne so bile tedanje vrednote, da bi lahko realno ocenili izboljšave, ki jih je uvedel Mu-hammed a.s. kot avtoritetna osebnost, o čemer bom govoril pozneje. Tudi druge družbe po svetu niso veliko odstopale od arabske. Ženske so bile v podrejenem položaju, vladarji Zahoda so se hvalili s svojo nepismenostjo, osebna higiena je bila znana samo nekaterim meščanom določenih velikih mest, kanalizacija je bila v večini mest neznan pojem in velikokrat je vladala le peščica, ki je izkoriščala večino.
Arabci so poznali kar nekaj družbenih slojev, od plemstva do sužnjev in vojnih ujetnikov. Ženska je bila v podrejenem položaju, moški so lahko imeli toliko žena, kolikor so hoteli, nekateri ljudje so ljubili svoje otroke -ne glede na njihov spol, vendar je veljalo za veliko sramoto, če žena ni rodila sina. Zato so velikokrat zakopali živo punčko v puščavi, ali pa je bil otrok
IX.
ubit Še pred rojstvom. Ženske so se kupovale in prodajale, bile so predmet in ne živo bitje, stvar zabave in potešenja strasti. Moški pa ni pri vsem tem imel nikakršnih omejitev - ne moralnih ali humanih. Živeli so od trgovine, obrtništva, ovčereje in poljedelstva. Vladalo je splošno stanje bede, lakote in revščine. Kljub temu so bili Arabci znani tudi po dobrih lastnostih, kot so čast in plemenitost, ustvarjalno pesništvo, spoštovanje sklenjenih dogovorov, vljudnost, kult osebnosti ... Zaradi zgoraj navedenih dogajanj, v tistem času, je bilo treba nujno poslati nekoga, ki bo v družbo uvedel norme in vrednote, ki bodo veljale tako za moškega, kot za žensko in postavil jasne meje med družbeno svobodo in zasebnostjo posameznika. AUah dželle Šanuhu je poslal Muham-meda a.s. vsemu človeštvu, da bi prenesel sporočilo Resnice.
Muhammed a.s. se je rodil v Meki, v družini Beni Hašima (pleme Kurejš), ki vodi poreklo celo do Ismaila a.s. in njegovega očeta Ibrahima a.s., v ponedeljek 20. oz. 22. aprila 571. n.št. Nje-
gova starša, mati Amina in oče Abdul-lah, nista bila dolgo z njim. Oče je celo umrl dva meseca pred njegovim rojstvom, mati pa, ko je bil star komaj šest let. Skrb nad njim je prevzel ded Ab-dulmuttalib. Varoval ga je in zanj skrbel kot za svojega sina, vendar ne za dolgo, saj je tudi ded umrl, ko je bil Muhammed a.s. star osem let. Skrb za siroto je zato prevzel očetov brat, Ebu Talib, ki mu je stal ob strani tudi, ko se je celotna populacija Meke (razen tistih malo, ki so bili muslimani) zarotila proti njem. Bilo je to težko obdobje Muhammedovega a.s. življenja, vendar je vedel, da mu bo Bog pomagal. Že v mladih letih je postal med ljudstvom znan in priljubljen trgovec, odlikoval pa se je z visoko inteligentnostjo, prijaznostjo in vljudnostjo. Rad je imel samoto, kjer je razmišljal o pravicah in stanju svojega naroda. Razmišljal je o naravi in veri. Ni mogel doumeti, kako lahko človek, kot popolno bitje z danim razumom, veruje in se klanja kipom oz. stvarem, ki so jih sami ustvarili in od njih zahtevajo, da ustvarjajo. Odlikoval se je z lepim govorom, vedenjem, s plemenitim značajem, z lepoto, najlepšo moralo, nežnostjo ter ljubeznivostjo. Vedno je govoril resnico, kar je obljubil, je tudi izpolnil. Zaradi tega ga je njegovo ljudstvo imenovalo el-Emin (tisti, na katerega se lahko vedno zane-
seš). Pri 25-ih se je poročil z vdovo, dobro znano trgovko Hatidžo. Imela sta zanimivo življenje, dobro sta se razumela in imela nekaj sinov in hčera (Ibrahim, Kasim, Abdullah, Fatima, Zejneb, Ummu Kulsum in Rukajja), vendar njuni sinovi niso preživeli.
Ko se je Muhammed a.s. bližal 40-im, je jez med njim in propadlo družbo njegovega naroda postajal vse globlji in globlji, zato je vse več časa preživljal v samoti in odhajal v jamo Hira na gori Nur, ki je oddaljena od Meke kakšna dva kilometra. Tako je Muhammed a.s. tri leta odhajal na to tiho in skrito mestece, kjer je razmišljal o svoji preteklosti, se spraševal o prihodnosti ter razmišljal o vesolju. Vedel je, da tako popoln sistem ni mogel ustvariti tisti kip, ki stoji v Ka'abi in gaje ustvarila človeška roka. Tako je Bog pripravljal Svojega zadnjega odposlanca na težko breme, ki ga bo moral nositi na svojih plečih. Ko je dopolnil 40 let, so se začeli kazati prvi znaki poslanstva. Vse bolj in bolj si je želel samote. Trajalo je tako dolgo, dokler ni prišel melek Dže-brail a.s. k Muhammedu a.s. in mu začel citirati verze iz Kur'ana. Prišel je in rekel: "Ikre bismi Rabbikellezi halek" -"Uči, raziskuj v imenu tvojega Gospodarja". (suraEKAlek, 1) Muhammed a.s. se je vrnil domov vznemirjen in prestrašen. Z ženo Hatidžo sta odšla k
staremu kristjanu z imenom Vereka (bil je Hatidžin bratranec), ki je potrdil, da je bil to Džebrail ter da je Muhammed a.s. zadnji Božji odposlanec, tako kot to napoveduje Biblija. Dejal mu je, da ga bo njegov narod preganjal in mal-tretiral. In še kako prav je imel. V Meki je najprej tiho pozival v islam, začel pa je začel pozivati svojo družino. Trajalo je tri leta, nakar je dobil ukaz od Boga, daje čas za javno pozivanje v islam. To je začetek težkega obdobja, ki je trajalo deset let. Takrat so ga zapustili vsi dotedanji prijatelji, razen tistih, ki so bili muslimani. Velikokrat je bil maltretiran, če se je molil k Bogu pred Ka'abo, so se mu smejali in ga pretepali. Vsi plemenski poglavarji so se zaro-tili proti njemu. Njegovi pripadniki so imeli status žrtve, lahko si jih ubil ali mučil, kjerkoli si jih srečal, vendar je kljub tem zlorabljanjem obstajala skupina, kije sprejela islam, kot svojo življenjsko pot, ki je predstavljala srečo na tem in onem svetu. Ko so postale razmere prehude, je Allah dželle šanuhu sporočil Muhammedu a.s. in drugim muslimanom, da se preselijo v Medino. Najprej so se na Akabi srečali s prebivalci Medine in se z njimi dogovorili o prihodu v mesto, ki je od Meke oddaljeno 400 km.
(Se nadaljuje)
Gorenjka zmore tudi sama
Velike spremembe v trgovini na Gorenjskem so vplivale tudi na pekarstvo v Gorenjki, ki je lani pripravila tudi novo strategijo na področju konditorstva.
Bodo lastniki vztrajali pri iskanju strateškega partnerja?
Lesce - Konec maja je javnost presenetila vest iz zagrebškega Krasa o tem, da bi bili zainteresirani za prevzem Žita Gorenjke. Vodstvo Žita, ki je skoraj polovični lastnik Gorenjke, je priznalo, da se je o tem s Krašem neformalno pogovarjalo, saj pred vstopanjem Slovenije v Evropsko unijo za Gorenjko iščejo strateškega partnerja. V Gorenjki, kjer so v preteklem letu in pol veliko vlagali v pekarstvo, o tem ne vedo nič, so pa v upravi izdelali tudi novo strategijo za področje konditorstva. O tem smo se pogovarjali s predsednico uprave Gorenjke Mojco Bud-kovič.
Kaj je pomenilo Gorenjki lansko poslovno leto?
"Lansko leto je bilo za Gorenjko v marsičem prelomno. Pripojitev Pekarne Naklo v letu 2001 je vplivala na zmanjšano produktivnost, velike stroške razpršenosti, analiza stanja pa, da je nujno koncentrirati proizvodnjo pekarstva na eni lokaciji. Z veliko stroški in porabljene energije smo tako lani preselili pekarno v Lesce, prilagodili prostore in posodobili opremo. Uredili smo novo nakladalno ploščad, z informatizacijo in robotizacijo posodobili tehnologijo, tako da imamo eno najmodernejših pekarn v Sloveniji, in povečali zmogljivosti. Pri tem smo zadovoljni, da ni bilo večjih problemov s kadri, saj se je število večinoma zmanjšalo po naravni poti - z upokojitvami, odhodi nekaterih in prerazporeditvami znotraj družbe. Celotna selitev in modernizacija je stala več kot sto milijonov tolarjev." Kaj pa prodaja? V zadnjih dveh letih je prišlo z nastopom Mercatorja prav v trgovini z živili na Gorenjskem do precejšnjih sprememb in premikov.
"Te spremembe, ki jih omenjate, poleg tega pa precej spremenjen položaj Živil, so seveda močno vplivale na prodajo naših pekarskih izdelkov. Živila so doživela precejšen padec prodaje in svoje probleme so skušali deloma prevaliti na dobavitelje. Ker nismo pristali na to, da prevzamemo breme, so nam zmanjševali odjem, pokazalo pa seje tudi, da nam nekateri kupci Pekarne Naklo niso ostali zvesti. Mi sicer dobavljamo pekarske izdelke tudi Mercatorju, vendar je potrebno vedeti, da ima Mercator svojo pekarno v Grosupljem, ki ima seveda pri
plasmaju v tem sistemu prednost. Tu so še posledice zapiranja manjših trgovin kot posledica konsolidacije trgovske dejavnosti v regiji."
Kaj pa konkurenca malih pekarn ?
"Delež malih pekarn je precej stabilen že dobro desetletje, odkar imamo podjetništvo. Novih več ali manj ni, seveda pa povečujejo svoje kapacitete. Vendar trgovci pravijo, da čistijo svojo mrežo dobaviteljev. Vpliv malih pekarn na poslovanje naše družbe je torej zadnja leta dokaj stalen."
Kakšni so bili vaši lanski poslovni rezultati?
"Lani smo imeli dobre štiri milijarde kosmatega donosa, ker pa smo imeli precej že opisanih stroškov prestrukturiranja, je bil dobiček le simboličen: 200 tisoč tolarjev.
Predvsem pa smo lani začeli čistili svoje programe: v obeh dejavnostih - pekarstvu in kon-ditorstvu smo se odločali za izbor izdelkov, ki je pri kupcih najbolje sprejet in hkrati prinaša največjo dodano vrednost. To smo izvajali po posebnem
Mojca Budkovič
programu v sodelovanju s tujo konzultantsko firmo, kar je tudi povezano z dodatnimi stroški. Ker se čez noč ni mogoče v celoti preusmeriti in povečati obseg izbranih izdelkov, smo lani zavestno nekoliko zavrli izvoz, tudi na jugo trge, ki so naši pomembni strateški trgi v tujini. Svoj vpliv je imelo tudi naše preverjanje tujih kupcev in njihove plačilne sposobnosti. Odločeni smo, da s svojimi izdelki posežemo v višji kakovosti in cenovni razred." Domači trg v dejavnosti konditorstva je popolnoma sproščen, torej je konkurenca huda?
"Omenjena selekcija programa letos že daje rezultate, saj to kaže poslovanje v prvih štirih mesecih. Seveda delujemo na trgu, ki je popolnoma odprt, prisotna je vsa svetovna konkuren-
M E G A factory O U T L E T
Tovarniška trgovina s svetovnimi blagovnimi znamkami po izjemnih cenah
Avgusta tudi v KRANJU
Za delo v trgovini iščemo:
1. POSLOVODJO
- najmanj VI. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
- vsaj 2 leti delovnih izkušenj
- smisel za organizacijo in vodenje
2. VODJE SEKTORJEV (moda, prosti čas, šport)
- najmanj V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
- delovne izkušnje
3. PRODAJALCE/KE
- najmanj IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
- izkušnje iz prodaje
4. PREVZEMNIK
s. delovne izkušnje s prejemanjem in izdajanjem blaga
- starost od 35 - 45 let
Pisne ponudbe z življenjepisom in opisom delovnih izkušenj, s priloženimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: M EGA LET, d. o. o., Kadrovska služba,
Jurčkova 224, 1000 Ljubljana. _
ca in smo brez kakršnekoli zaščite. Ob vstopu Slovenije v svetovno trgovinsko organizacijo so bila naša opozorila na potrebo po ureditvi pogojev žal preslišana.
Letos smo si zastavili zahtevne cilje: povečanje prodaje za 7 odstotkov, pri tem pa načrtujemo bistveno povečanje izvoza -skoraj za tretjino. Rezultat pod črto po prvih štirih mesecih je nekoliko nad planiranim, kar kaže, da so bile lanske odločitve prave. Ker še nismo uspeli v celoti urediti odnosov s trgovino,
so rezultati v pekarstvu zaenkrat nekoliko slabši. Menim, da se pomen medsebojne odvisnosti prehrambne industrije in lokalne trgovine še podcenjuje."
V javnosti je kar nekaj informacij o tem, da imate s svojimi lastniki, zlasti največjim Žitom, različne poglede na nadaljnji razvoj. Kakšna je lastninska struktura Gorenjke?
"Lahko rečemo, da lastninsko še nismo konsolidirani. Lastninski delež Žita se približuje 50 odstotkom, tu sta še oba državna sklada in Infond ID, dobro četrtino pa imamo zaposleni in denacionalizacij ski upravičenci. Ob privatizaciji smo v statut družbe vgradili določilo, da je potrebna za vse odločitve triče-trtinska večina glasov kot varovalka za to, da se ne morejo sprejemati sklepi brez našega soglasja. Za vse strateške odločitve je bil tako potreben konsenz. Tako smo dosegli, da smo v skupini Žito odločali tako, da je bilo to dobro za Žito in hkrati ni škodilo Gorenjki." Je bilo doseženo tudi soglasje k novi strategiji, ki ste jo opisali?
"Izteka se obdobje oz. mandat te uprave. Uprava je pripravila vizijo nadaljnjega razvoja, ki se v veliki meri ujema s pogledi Žita pri dejavnosti pekarstva, nekaj razhajanj pa je pri kondi-torstvu. Prepričana sem, da je naloga uprave, da dolgoročno zagotavlja razvoj dejavnosti in hkrati njeno donosnost v korist družbe in vseh lastnikov. V Žitu razmišljajo o tem, da Gorenjka pri konditorstvu potrebuje strateškega partnerja. Verjamemo, da smo prihodnost Gorenjke sposobni graditi sami z viri, ki smo jih ustvarili s svojim dosedanjim delom, in na ta način tudi uspešno prebroditi vstop v EU." Bliža se skupščina družbe, kjer nameravajo lastniki spremeniti statut in odpraviti dosedanjo potrebno tričetrtinsko večino. Ocenjujete, da bodo s tem uspeli in s tem odpravili konsenz?
"Vse kaže, da bo tako. Kot sem že omenila, se izteka tudi mandat upravi in lastniki se bodo morali odločiti, kako naprej. Prepričana pa sem, da sem v upravi opravila svojo vlogo in ponudila dolgoročne Gorenjki-ne perspektive, v letu ali dveh bi dosegli tudi povprečni donos v tej panogi."
V medijih se omenja tudi možnost, da Gorenjko lastniki prodajo zagrebškemu Krasu. Je kaj resnice na tem?
"To težko komentiram, saj sem te novice tudi sama prebrala, nisem pa pri, kot pravijo neformalnih in preliminarnih pogovorih, sodelovala. Menedž-ment družbe na take odločitve lastnikov ne more vplivati,
EKOLOŠKO
KURILNO
OLJE
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
=FCO O/t. 04 531 77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
Planika
HIŠNI SEJMI V TOVARNIŠKI PRODAJALNI V KRANJU VSAKO SOBOTO od 8. do 13. ure
Izredno nizke cene obutve iz prejšnjih sezon
5% NIŽJE CENE PRI PLAČILU ZCOTOVINO
lahko pa sodeluje. Mislim, daje za oceno teh namer še prezgodaj. Kraš poznam zgolj po izdelkih, razumem pa, da želi dobiti v Sloveniji podjetje, ki ji bo omogočalo prodor v EU, pri čemer Hrvaška zamuja. Gorenjka s svojo ugledno blagovno znamko zagotovo je taka priložnost. Da se nekaj pripravlja, kaže tudi dejstvo, da imamo v Gorenjki zavrte investicije." Izteka se vam drugi mandat. Boste vztrajali še naprej?
"V podjetju sem od 1986, najprej kot finančnica, od 1995 pa
kot direktorica. Prepričana sem, da smo gradili zgodbo Gorenjka v pozitivnem smislu. Verjeli smo in verjamemo v njeno prihodnost in vsi zaposleni vanjo tudi vlagali. To smo nenavse-zadnje dokazali tudi s tem, da smo preživeli obdobje odcepitve, ko smo čez noč izgubili pretežni del trga, ga uspeli nadoknaditi in se prestrukturirali. Imamo materialno bazo in znanje, da lahko gradimo Gorenjko tudi naprej. Odločili pa bodo seveda lastniki."
Štefan Žargi
Najceneje to soboto!
JAGODE
Hiperaktivna ponudba v petek, 6. in soboto, 7. junija.
ALPSKO MLEKO   145,00 SIT
Ljubljanske mlekarne, 3,2 % m. m., 11 <-—
SVINJSKI KARE   989,00 SIT Z VRATOM
Meso Kamnik, 1 kg
POMFRI FAVORITA   229,00 SIT
zamrznjen, 1 kg---
PESA   259,00 SIT
ETA, 690 g '-
LESNO OGLJE   439,00 SIT
Arci II, 3 kg -
Srečna obiskovalca svežih uric prejšnjega tedna na Gorenjskem: Tom'až MARKIČ, Tržič in Sara ROGELJ, Cerklje
HtPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič
HiperaVtfw°*
čez vikend
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE, PODJETNIŠTVO / cveto zaplotnik@g-glas si
Petek, 6. junija 2003
Inflacija ostala na enaki ravni
Cene na drobno so bile maja v primerjavi z aprilom v povprečju višje za 0,5 odstotka, pri tem so bile storitve dražje odstotek, blago pa za 0,2 odstotka.
Kranj - Podobno kot aprila je bila tudi maja inflacija polod-stotna, je sporočil državni statistični urad. S tem so se življenjske potrebščine v prvih petih mesecih letošnjega leta podražile za 3,2 odstotka, medtem-ko je inflacija na letni ravni znašala 5,5 odstotka, kar je dve odstotni točki manj kot lani v enakem obdobju. Cene storitev so maja porasle za odstotek, cene blaga pa le za 0,3 odstotka.
Tokrat so se cene najbolj povišale v skupinah zdravje (za 2,4 odstotka) ter obleka in obutev (za 2,2 odstotka). Višjim cenam v skupini zdravje so botrovale predvsem podražitve nekaterih zdravil (kar za 5,3 odstotka), v drugi skupini pa so cene obleke in storitev za obleko maja zrasle
za 1,7 odstotka, cene obutve pa za 3,8 odstotka. Cene v skupini rekreacija in kultura so se prejšnji mesec dvignile za 1,1 odstotka, kar je posledica velikega dviga cen izletov in počitnic (za 6,2 odstotka). Manjši izdelki za zabavo, šport in razvedrilo so se podražili za 0,8 odstotka, časopisi, knjige in pisalne potrebščine pa za 0,4 odstotka. Cene v skupini stanovanje so se znižale za 0,1 odstotka, čeprav je statistični urad znotraj te skupine zaznal številne podražitve. Najemnine so znova poskočile, tokrat za 8,7 odstotka. Ta podražitev je šla predvsem na račun neprofitnih najemnin, ki jih usklajujejo v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča. Povišale so se tudi cene električne
Iskra
Iskra Stikala, d.d., Kranj Uprava delniške družbe Iskra Stikala, industrija nizkonapetostne stikalne tehnike, d.d., Kranj, Savska loka 4, na podlagi točke 7.44 Statuta družbe
sklicuje
8. skupščino družbe Iskra Stikala, d.d., Kranj, ki bo v četrtek, 10. julija 2003, ob 13. uri nad Restavracijo Iskra, v Kranju, Savska loka 1.
DNEVNI RED:
1. Odprtje skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev njenih organov
2. Letno poročilo za leto 2002
3. Uporaba bilančnega dobička
4. Razrešnica upravi in nadzornemu svetu
5. Predlog za spremembo statuta družbe
6. Sprememba višine sejnin za predsednika in člana nadzornega sveta
7. Imenovanje revizorja
PREDLOGI SKLEPOV: K 1. točki dnevnega reda:
Za predsednika skupščine se imenuje Marko Jenko, za njegovega namestnika pa Branko Sajovic. Za preštevalca glasov se imenujeta Franci Mubi in Alenka Čebašek.
K 2. točki dnevnega reda:
Sprejme se letno poročilo za leto 2002.
K 3. točki dnevnega reda:
Bilančni dobiček, ki po stanju na dan 31. 12. 23.776 TSIT, se odvede v zakonske rezerve.
2002 znaša
K 4. točki dnevnega reda:
Skupščina člane nadzornega sveta in upravo družbe razbremenjuje odgovornosti za poslovno leto 2002.
K 5. točki dnevnega reda:
Sprejme se predlog uskladitve dejavnosti družbe z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/2002) ter predlagane spremembe in dopolnitve Statuta družbe Iskra Stikala, d.d., Kranj, ki so del gradiva za sklic te skupščine, in njegov čistopis.
K 6. točki dnevnega reda:
Od 1. 7. 2003 dalje se predsedniku nadzornega sveta izplačuje sejnina v neto znesku 75.000 SIT, članoma pa v neto znesku 50.000 SIT za vsako sejo, na kateri je bil prisoten. Navedeno smiselno velja tudi za korespondenčne seje.
K 7. točki dnevnega reda:
Za revizijo poslovanja delniške družbe Iskra Stikala, d.d., Kranj, se za poslovno leto 2003 imenuje revizijska hiša KPMG Slovenija, d.o.o., Ljubljana.
Na skupščini se odloča o objavljenih predlogih sklepov po posameznih točkah dnevnega reda. Glasuje se z glasovnicami. Predlog sklepa pod točko 7 dnevnega reda je podal nadzorni svet družbe, predloge preostalih sklepov pa uprava. O predlogih pod točkami 1, 3, 4, 5 in 6 je nadzorni svet družbe dal pozitivno mnenje, k predlogu pod točko 2 pa po členu 274.a Zakona o gospodarskih družbah sestavil in skupščini predložil pisno poročilo o rezultatu preveritve vodenja družbe med poslovnim letom 2002. Skupščine se lahko udeležijo delničarji, ki so na dan sklica skupščine evidentirani v delniški knjigi, njihovi zastopniki ali pooblaščenci. Pooblastilo mora biti pisno in mora vsebovati za fizične osebe ime in priimek, naslov ter rojstni datum pooblaščenca in pooblastitelja, število glasov, kraj in datum ter podpis pooblastitelja, za pravne osebe pa poleg podatkov o pooblaščencu še število glasov in firmo, sedež ter pbdpis in žig pooblastitelja. Ob organiziranem zbiranju pooblastil mora biti pooblastilo sestavljeno po Zakonu o prevzemih. Delničarji, njihovi zastopniki ali pooblaščenci morajo svojo udeležbo na skupščini pisno prijaviti upravi družbe najkasneje tri dni pred zasedanjem skupščine.
Gradivo, vključno s predlogom sprememb in dopolnitev Statuta Iskre Stikala, d.d., Kranj, bo na vpogled na sedežu družbe vsak delovni dan od 8.00 do 14.00 od dneva objave sklica skupščine dalje. Delničarje prosimo, da zaradi ureditve formalnosti pridejo na zasedanje skupščine pol ure pred začetkom seje. Če skupščina ne bo sklepčna, bo zasedanje istega dne dve uri po prvem sklicu, v istem prostoru z istim dnevnim redom. Skupščina bo takrat veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala.
Ka Uprava:
Aleksander Sašo Zupan
energije (za 3,9 odstotka), dražje so nekatere komunalne storitve (za 0,7 odstotka), daljinska energija (za 0,6 odstotka) in plin (za 0,5 odstotka). Kljub tem podražitvam pa so se cene v skupini stanovanje povprečno znižale zaradi nižjih cen tekočih goriv za 16,5 odstotka. S.S.
Upad deviznih rezerv
Kranj - V majski izdaji mesečnega biltena je Banka Slovenije objavila, da so marca skupne devizne rezerve znašale 8,342 milijarde dolarjev, kar je skoraj 200 milijonov dolarjev manj kot februarja. To je po lanskem juniju prvi pomembnejši padec skupnih deviznih rezerv. Medletna rast deviznih rezerv še vedno ostaja močna - 48-odstotna. S.S.
POSEBNI VZAJEMNI SKLADI -6. junij 2003
V LON-u bodo izplačali delnice
Skupščina delničarjev je odločila, da bo dividenda vredna 2.600 tolarjev bruto na delnico.
Kranj - Konec maja je zasedala skupščina delničarjev delniške družbe Hranilnice LON Kranj in se seznanila z letnim poročilom o poslovanju v letu 2002 in v prvih štirih mesecih 2003. Kranjska hranilnica je imela konec lanskega leta 520 milijonov tolarjev kapitalske osnove in več kot 6 milijard tolarjev bilančne vsote. Poslovno leto 2002 je tako hranilnica zaključila s 112,9 milijona tolarjev dobička pred obdavčitvijo, kar je za dve tretjini več kot leto poprej. Obračunani dobiček pred obdavčitvijo na delnico je znašal 7.023 tolarjev bruto. Delničarji so na predlog uprave in nadzornega sveta sklenili, da bo hranilnica izplačala dividende v višini 2.600 tolarjev bruto na delnico, del dobička pa so razporedili v rezerve.
Bilančna vsota se je lani povečala za petino, obseg skupnih depozitov nebančnega sektorja se je povišal za slabih 18 odstotkov, obseg povprečnih vlog gospodinjstev pa je bil lani višji kar za dobrih 32 odstotkov. Dolgoročni depoziti in hranilne vloge so se povečale kar za 55 odstotkov. Obseg kreditiranja prebivalstva se je lani v primerjavi z letom prej povečal za 11 odstotkov, kreditiranje pravnih oseb pa kar za 106 odstotkov. S.S.
DZS večinski lastnik Dnevnika
Ljubljana - Delniška družba DZS je v zadnjem obdobju pospešeno kupovala redne delnice časopisne družbe Dnevnik in družbe Delo Prodaja. Tako je konec maja postala večinski (51-odstotni) lastnik rednih delnic Dnevnika, potem ko je kupila še sedem odstotkov njegovih delnic. "Nakup 7-odstotnega deleža ne predstavlja velike spremembe, saj so imeli že pred nakupom prevladujoč 44-odstotni upravljavski delež časopisne družbe Dnevnik, d.d.," so sporočili iz DZS. 29. maja je DZS pridobila tudi 68.500 rednih delnic izdajatelja Delo Prodaja, kar predstavlja 11,54-odstot-ni lastninski delež te družbe. S.S.
Vzajemni sklad	Vrednost VEP (zaokroženo)	Sprememba VEP v % v preteklih: • 6 mesecih     »12 mesecih    »36 mesecih		
Abančna DZU/Polžek	629,70	-0,80	13,15	74,45
Abančna DZU/Sava	132,37	5, 09	11,54	
Abančna DZU/Zajček	759,95	-2,41	12,84	94,95
Avip/Vipek	6.013,85	-1,15	10,64	87,43
Ilirika DZU/Modra kombin	524,54	-0,82	17,65	97,64
KBM Infond/Delniški	331,55	-3,10	12,41	116,12
KBM Infond/Hrast	5.279,09	-2,09%	14,36	08.06
KBM Infond/S.P.D.	372,46	-3,28	13,38	109,72
KD Investment/Galileo	1.722,28	4.00	12,96	115.45
KD Investment/KD Bond	2.537,24	5,36	11,93	46,39
KD Investment/Rastko	4.029,47	-4,50	13,12	98,94
Ki okova družba/Skala	11.425,70	-1,03	13,85	119,34
LB Maksima/LBM Piramida 3.941,48		1,32	10,57	67,90
Primorski skladi/Pika	4.199,59	1,78	10,67	67,25
Primorski skladi/Ziva	1.944,61	-0,67	16,40	113,07
Probanka/Alfa	8.287,38	-0,32	18,65	133,93
Triglav D.U./Renta	1.768,85	0,43	10,46	77,67
Vzajemni sklad Vizija	m 96	2,91	19,19	72,70
Sodna zmaga Ljubljanske banke
Zagreb - Zagrebško občinsko sodišče je zavrglo tožbo Zagrebačke banke, po kateri naj bi bila ta banka upnica stare Ljubljanske banke za tako imenovane prenesene devizne vloge v višini 68,2 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi, piše dnevnik Finance. Gre za vloge, ki so jih hrvaški varčevalci iz Ljubljanske banke, glavne filiale Zagreb, 4. oktobra 1995 prenesli na Zagrebačko banko. Sodišče je pojasnilo, daje Hrvaška sprejela poseben zakon, po katerem so varčevalci lahko svoje vloge prenesli na banke s sedežem na Hrvaškem, vloge pa so prešle v javni dolg države. Vprašanje bo tako urejeno v skladu s premoženjsko-pravnim sporazumom med državama. S.Š.
Naprodaj delnice Banke Domžale
Domžale - Banka Domžale je v uradnem listu objavila ponudbo za prodajo 7.506 rednih delnic, veljavnost ponudbe pa se izteče jutri. Delnice ponujajo po 91 tisoč tolarjev, plačati jih je potrebno z gotovino, s tem, da bo dividenda še vedno pripadala prodajalcu -sedanjemu delničarju družbi LHB Finance, d.o.o.. S.S.
Prodaja na drobno upada
Kranj - Po podatkih državnega statističnega urada so se marca prihodki v trgovini na drobno v primerjavi z istim lanskim mesecem zmanjšali za 1,7 odstotka. V celem prvem četrtletju je tako prodaja na drobno v Sloveniji medletno zrasla le za 1,7 odstotka. V tem obdobju je za 1,3 odstotka upadla prodaja živil, pijače in tobaka, medtem ko seje prihodek od prodaje neživilskih izdelkov povečala za 5,3 odstotka. Dobro se je godilo trgovcem z motornimi vozili, saj so imeli za 14 odstotkov več prihodkov kot v enakem lanskem obdobju. So pa bili prvi štirje meseci manj donosni za podjetja, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem in popravilom motornih vozil, saj so v njihovi dejavnosti zabeležili za skoraj četrtino manjši prihodek kot lani v prvem četrtletju. S.S.
Svetovni izumi končno v proizvodnji v Mojstrani
V prostorih nekdanje Kovinske opreme Mojstrana je podjetje MyCycle začelo z montažo invalidskih vozičkov in gonil
zanje. Za razvoj bo potrebno zaupanje bank.
Mojstrana - V torek so v dveh opuščenih halah nekdanje Kovinske opreme Mojstrana slovesno začeli s proizvodnjo invalidskih vozičkov in revolucionarnih gonil zanje na podlagi svetovno znanih in priznanih izumov Vladimir ja Markoviča, ki je z družabniki iz stečaja odkupil družbo MyCycle in prevzel njeno vodenje. Če bo uspel pridobiti zaupanje bank in s tem obratna sredstva, se bo do konca leta sedanjim 31 delavcem lahko pridružilo še 100 novih.
Vladimir Markovič
Kaj pomeni začetek proizvodnje, oziroma bolj natančno montaže novih invalidskih vozičkov in gonil zanje, je najbolje pokazala že torkova slovesnost ob njenem uradnem začetku. Udeležili so se je namreč, poleg dveh županov občin Jesenice in Kranjska Gora, predstavnikov vlagateljev in celo velikega trgovca iz Velike Britanije, tudi številni invalidi s predsednikom Sveta invalidskih organizacij Slovenije Borisom Sušteršjčem na čelu. V dveh opuščenih halah nekdanjega podjetja Kovinska oprema Mojstrana smo lahko videli začetek montaže dna dveh linij: montaže invalidskih vozičkov in montaže pogonskih mehanizmov za te vozičke, pri čemer sestavne elemente dobavlja 40 kooperantov, na montaži pa dela skupaj 31 delavcev. Kot je razložil direktor podjetja MyCycle Vladimir Markovič, so se pri pripravi montažnih linij zgledovali po
japonskem pristopu k takšnemu delu, pri čemer tekoči trak ni "priganjalna linija", pač pa gibljivo skladišče, delavci pa znajo in opravljajo več delovnih faz.
Oba proizvoda - invalidski vozički in gonila zanje, sta plod izumov Vladimirja Markoviča. Zasnoval jih je že sredi sedemdesetih let in sredi devetdesetih let dobil v Ameriki priznanja za najpomembnejše inovacije na področju izdelkov za zdravstvo v svetu.
Posebnost invalidskih vozičkov je v tem, da so v celoti izdelani iz posebnih aluminijastih cevi in zato bistveno lažji, da bi se izognili zelo zahtevnemu varjenju, pa so vsi spoji izvedeni s posebnimi spojkami. Na tej liniji, na koncu katere je tudi preizkuševalna "steza", bodo za začetek sestavljali po opremi zelo raznolike vozičke, letna zmogljivost pa naj bi bila 1500 enot. Prodajali jih bodo pod blagovno znamko Victory. V drugi hali bodo sestavljali pogonske mehanizme - gonila za invalidske vozičke, prav tako izum Vladimirja Markoviča, katerih značilnost je, da v sedmih vari-
antah ponujajo različne možnosti izbora najprimernejšega, glede na fizično zmogljivost uporabnika. Ta gonila, ki jih bodo prodajali pod blagovno znamko Handmaster, bistveno zmanjšujejo potrebno silo in omogočajo izbiro prestavnega razmerja pri tem.
Torkova otvoritev proizvodnje pa pravzaprav pomeni nekoliko srečnejše poglavje v sicer zelo žalostni zgodbi podjetja My-Cycle, ustanovljenega v letu 1998. Namesto začetka proizvodnje v letu 1999 je to podjetje, kot je v pisnem materialu in tudi v priložnostnem govoru in kasnejšem pogovoru zapisal in povedal Vladimir Markovič, tedanji direktor Stanislav Drolje, tudi v navezi z nekdanjim državnim sekretarjem dr. Borisom Šuštarjem (obtoženim v najbolj razvpiti slovenski korupcijski
aferi) izkoristil za svoje nečedne posle in ga nato spravil v stečaj. Podjetje v stečaju so odkupili, Droljca pa tožijo za kar 1,3 milijarde tolarjev odškodnine. Iz poročil o predstavitvah na specializiranih sejmih v tujini je mogoče razbrati, da bi bilo povpraševanje po teh vozičkih za naše razmere nepojmljivo veliko, zato seveda razmišljajo o razširitvi. Posebno še, ker naj bi bila ta proizvodnja izredno donosna. S SRD-om se pogajajo o odkupu še vseh preostalih prostorov nekdanje Kovinske opreme v Mojstrani, vse pa daje odvisno od posluha bank, saj bi za obratna sredstva potrebovali milijon evrov. Če bodo pri tem uspeli, bi lahko proizvodnjo dvignili na 120 vozičkov na dan in do konca leta zaposlili še 100 delavcev.
Štefan Žargi
Ognjevka ima razsežnosti katastrofe
V torek si je območja z okužbo ognjevke ogledal kmetijski minister Franci But, ki je izbruh hruševega ožiga označil za naravno nesrečo. Škoda za več kot tisoč uničenih dreves bo poravnana iz proračuna kmetijskega ministrstva. Sumljive simptome nevarne bakterijske okužbe so odkrili tudi v Naklem, bakterija svoj smrtonosni ples nadaljuje tudi
v Poljansko in Selško dolino.
Bakterija hrušev ožig od 23. maja dalje iz Škofje Loke prodira proti Virmašam, Trati in Sv. Duhu, okužba pa se je razširila
tudi o napadu bakterije v Pod-brezjah, blizu pa je velik sadovnjak Resje. Tu gre za zelo nevarno območje." Bolezen se pojav-
Minister Franc But med novinarji.
tudi proti drevesnicam. Znake bolezni, po besedah Joži Jerman Cvelbar, vodje fitosanitarne inšpekcije, je moč opaziti tudi v Zabnici in Šutni. "V začetku tedna smo prejeli informacijo
lja tudi v gozdovih, kjer pa ne povzroča večje gospodarske škode, uničuje pa gozdne vrste, ki so tako ali tako že ogrožene.
Kako je bakterija hruševega ožiga prišla na območje Škofje
Loke, sedaj tudi na nakelsko območje? Bakterija lahko prezimi več let, ne da bi opazili kakršnakoli znamenja. Ob ugodnih klimatskih pogojih, kot letošnja pomlad zagotovo je, pa se začne širiti. Zelo pomemben dejavnik širitve so čebele, ki v času cvetenja prenašajo bakterijo. Ob poročilu kriznega štaba ministru Francu Butu so strokovnjaki še povedali, da se s to boleznijo srečujejo v vseh državah Evrope, le na Portugalskem je ne poznajo. V Slovenijo je bolezen prišla s prvimi znaki šele pred dvema letoma, a je šlo le za osamljene primere v Naklem.
Zupan Igor Draksler je bolezen označil za veliko nadlogo Škofje Loke in upa, da to ne pomeni konca drevesne dejavnosti na območju. Ministra je tudi pozval, da javno pove, kdo bo plačal odstranjevanje bolnih dreves. "Imetnik dreves mora sam plačati odstranitev, a je po zakonu predvidena odškodnina. Rad pa bi poudaril dobro sodelova-
Na Sorskem polju premalo gozdov
Pretirano krčenje gozdov na Sorskem polju, velika ogroženost višje ležečih gozdov in preveč iglavcev, zlasti smreke, so glavni problemi gozdnogospodarske enote Besnica.
Inž. Janez Logar
Kranj - Osnutek že petega gozdnogospodarskega načrta za gozdno gospodarsko enoto Besnica je javno razgrnjen vsak delovni dan med 7. in 9. uro na sedežu kranjske enote Zavoda za gozdove Slovenije na Cesti Staneta Žagarja 27 b, javna obravnava osnutka načrta pa bo v sredo, 11. junija, ob 13. uri v prostorih krajevne skupnosti Straži šče v Šmartinskem domu.
Glavne značilnosti besniške gozdnogospodarske enote sta pojasnjevala inž. Karmen Nu-nar, svetovalka II za načrtovanje in inž. Janez Logar, vodja kranjske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Besniška enota, ki se razteza od nižinskih Bitenj in okolice do Nemilj in Jamni-Ške Jelovice s 1285 metrov visokim Velikim Gregorcem, obsega 4859 hektarov gozdov, ki pokrivajo dobro polovico površine tega območja. Nad 96 odstotkov je zasebnih gozdov, 2,57 odstotka je državnih, dober odstotek pa je v lasti pravnih oseb. Zaradi denacionalizacije se je povečal delež zasebnih gozdov. Zaradi denacionalizacije in dedovanja je posest vedno bolj razdrobljena. Okrog 64 odstotkov lastnikov ima parcele do enega hektara, 25 odstotkov lastnikov pa ima od enega do petih hekta-
Inž. Karmen Nunar
rov velike gozdne parcele. Za večino lastnikov gozd ni glavni vir za preživetje. Zato so izrazitejši tudi problemi, ki so v območjih, kjer je odvisnost od dohodka iz gozdov večja redkejši. Gozdovi besniške enote so med lažje dostopnimi, spravilne razdalje pa se gibljejo med 200 in 600 metri. Le 18 odstotkov gozdov je težje dostopnih. Jo so predvsem bregovi in grapi na območju Jam-nika.
Zaradi zaraščanja se je površina gozdov povečala. Ker niso bile izvršene vse sečnje, se je povečala tudi lesna zaloga. Sedaj znaša dobrih 296 kubičnih metrov na hektar, prirastek pa se je dvignil na 7,2 kubičnega metra na hektar. V zadnjih desetih letih je bil posek uresničen 70-odstotno. Bistvo problema pa ni samo v nizkem odstotku poseka in staranju gozdov, ampak v poseku zaradi naravnih , katastrof, predvsem zaradi vetra in žleda. Dobra polovica vseh sečenj so bili tako imenovani "sanitarni" poseki. Temu primeren je bil tudi obseg gojitvenih del in obnove gozdov. Glavna razloga sta premajhna pomoč države in nezainteresiranost lastnikov, ker gozdovi zanje niso bistveni vir dohodka.
Inž. Karmen Nunar in inž. Janez Logar sta naštela proble-
me, ki so značilni za gozdno gospodarsko enoto Besnica. Ker so gozdovi zelo odprti in lažje dostopni, je pritisk ljudi in vozil zelo velik. Lastniki grozijo z zapornicami, ker jim je motena posest, gozdne ceste, ki so sicer javne, pa so zaradi velikega prometa vedno bolj uničene. V gozdovih je vedno več divjih odlagališč, ki nastajajo v opuščenih gramoznicah. Gozdni rob, ki ščiti notranjost, je premalo negovan, poseben problem pa je Sorsko polje, s katerega izginja gozd. S tem postaja nevarnost onasneževanja podtalnice še večja. Več pozornosti bo treba nameniti naravnemu obnavljanju gozda, ki je dolgoročno najcenejše. Ob razdrobljenosti in majhnih parcelah, kjer se vedno pogosteje pojavljajo problemi zaradi meja (mlajši lastniki zanje ne vedo), gozdarji opozarjajo na nujnost krepitve stabilnosti gozdov, kjer bo imel pomembno vlogo večji delež listavcev in grmičevja. Preveč je smreke, ki sicer najhitreje prinaša dohodek, vendar povzroča tudi težave. Zaradi plitvih korenin jo veter hitreje podre, podrto deblo pa je leglo škodljivcev. Tla so vedno bolj kisla, kar ovira kaljenje in rast listavcev. Predvsem bi gozdarji radi motivirali lastnike za sodelovanje pri negi in obnovi gozdov, ki so dolgoročno pomemben vir dohodka.
Jože Košnjek, foto: Tina Doki
50 jubilejni vznikov vi«k, 7. i»ni} aofJ
GORENJSKA - Brdo, Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Kamnik, Bled J/J^
.....i iiiiu-urminimn Adriatic
Wfi&^B9^^^^^jf^^^^^f^WS^^^r^^'f 'T.    i1 fs zavarovalna družba d.d
->oc(le*IJ!alnfUm.ln,nle. d. C. UHo« Hm«kwNo^knl3. 9000 Mu^Sobot«
yju0fjp 1 nUa      .^JŠ&štiStil Kamnik
PE Kranj, Kidričeva 2 tel.: (04) 281 7 000
Radovljica
nje ljudi, ki po začetnem nela-godju sedaj dobro sodelujejo z našimi službami," je odgovoril Franc But in kot glavno nalogo navedel preprečitev širitve okužbe, saj bi to lahko pustilo izjemne gospodarske posledice. "Če bo bolezen preskočila meje 10-kilometrskega pasu, se razširila na sadovnjak Resje in na Primorsko ter Štajersko, bomo govorili o naravni katastrofi," je zaskrbljen minister, ki še poudarja, da se s to boleznijo sooča ves svet. Prav zato meni, da bo potrebno v prihodnosti kme-
Higienski ukrepi ob sumu ognjevke
Hrušev ožig ali ognjevka je nevarna bolezen rastlin in ob nepravilnem ravnanju z okuženimi rastlinami obstaja nevarnost hitrega prenosa bolezni. Zato Ministrstvo za kmetijstvo opozarja na splošne higienske ukrepe: okuženih rastlin se ne dotikamo brez razloga. Delo na okuženi rastlini je potrebno takoj prekiniti, razkužiti roke in orodje, okužbo pa javiti službi za varstvo rastlin, fitosanitarni inšpekciji ali po telefonu 01/478 91 49 ali 041/ 354 405.
Malo orodje se razkužuje s 10-odstotnim natrijevim hipoklori-tom ali 70-odstotnim koncentriranim etilnim alkoholom ali drugimi ustreznimi sredstvi. Možno je tudi ožiganje orodja, razkužimo pa ga lahko tudi z vročo vodo ali paro. Roke raz-kužujemo s Spitadermom ali Sterilliumom, obvezna je uporaba rokavic pri delu z okuženimi rastlinami. Oblačila razkužimo s čiščenjem v pralnem stroju, obutev pa splaknemo z vodo in polijemo z vročo vodo ali pa dvakrat napršimo z etanolom, Incidinom ali Sterilliumom.
B.B.
tovati predvsem na lokalnem nivoju, na naravi bolj prijazen način - ekološko.
Prve natančne ocene škode čez teden dni
Medtem pa so v Upravi za varstvo rastlin in semenarstvo skupaj s kolegi z Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo že opravili prve analize nadzora bolezni v zadnjem tednu. Prvo prijavo suma za hrušev ožig so na upravi prejeli že v torek, 20. maja, in dva dni kasneje potrdili, da gre za izbruh bolezni. V prvi fazi pregledov na terenu so fitosanitarni inšpektorji našli šest žarišč na škofjeloškem območju, eno v okolici Naklega, ki se delno pokriva s posamičnimi najdbami izpred dveh let in nato še v 10-kilometrskem pasu v okolici Naklega, na vzhodni strani Kranja. Največ inšpektorjev, ki so jim zaradi hitrega širjenja okužbe priskočili na pomoč tudi iz Zavoda za gozdove ter pooblaščeni izvajalci z inštitutov, je bilo na terenu ob koncu minulega tedna. Pri pregledu v Škof ji Loki in Svetem Duhu pa so našteli kar 63 odstotkov okuženih jablan in 34 odstotkov hrušk. Ukrepi s podiranjem in požiganjem obolelih rastlin (samo do vključno nedelje jih je bilo uni-enih več kot 800) so bili povsod, kjer je bilo najdeno okuženo drevje, hitri in intenzivni.
Že samo v prvem tednu znaša ocenjena škoda 4,8 milijona tolarjev, pristojni pa predvidevajo, da bo v 10-kilometrskem območju narasla na pol milijarde, zlasti, ker se je okužba po vsej verjetnosti zanesla tudi v drevesnice v Svetem Duhu in Dor-farjah. Preračun potencialne škode je še mnogo večji, saj naj bi po ocenah znesla 4,5 milijarde tolarjev, od tega so samo izgubljena sredstva za drevseni-čarsko pridelavo jabolk in hrušk ocenjena na 500 milijonov tolarjev, medtem ko je škoda zaradi uničenih dreves in posledično prekinitve ohranjanja biotske raznovrstnosti, ohranjanja narave in premoženja ljudi, neprecenljiva.
Boštjan Bogataj, Matjaž Gregorič, foto: Gorazd Kavčič
LI KOZAR
CEMENTNINARSTVO
mm© m&s wm$
'HP*H^lilfc*l%^■'!■■■■■..■ e-rnaii: Hkozar.k Benedikova 7, 4000 Kranj tel.: 04 23 11 047, gsm.: 031 604 880
Živila Kranj, trgovina in gostinstvo, d. d., Cesta na Okroglo 3, Naklo
Naša ponudba:
5 DELOVNIH MEST
za
PRODAJALCE MESARJE PRODAJALCE in NATAKARJA
Dosedanje Vaše delovne izkušnje potrjujejo, da ste se odločili za pravi poklic - poklic prodajalec, mesar/kuhar oziroma natakar. Vaše prednosti so prijaznost, komunikativnost in optimizem, veljate pa tudi za osebo, ki s svojim delom in vedenjem prispeva k pozitivnemu in ustvarjalnemu razpoloženju v skupini.
ZA VAS VSE TO VELJA ? Potem imate možnost, da izkoristite priložnost.
Priložnost za zaposlitev imate v enem izmed naših supermarketov ali marketov na območju GORENJSKE, za prodajalce pa imamo prosto delovno mesto tudi na območju LJUBLJANE.
Natakarja bomo zaposlili v NOVEM KAVA BARU MINUTKA V SUPERMARKETU KOKRICA.
Vas mika?
Potem pričakujemo Vašo pisno ponudbo. Pošljite jo na naslov: ŽIVILA KRANJ, d. d., Sektor Kadri in izobraževanje, Cesta na Okroglo 3,4202 Naklo.
Gorazd Šinik
No, ste minulo soboto vstali in si ogledali delni Sončev mrk? Začel se je ob 5.15, končal pa nekaj minut po šesti. Sončev mrk je redek nebesni pojav, pri katerem se Luna, Zemlja in Sonce poravnajo, tako da je Luna med Zemljo in Soncem. In ob lepem vremenu, tokrat krasnem jutru, je bilo s Sv. Jošta nad Kranjem, sijajno doživetje pričakati rojstvo novega jutra. Filip Koletnik, izvršni direktor
Gorenjski Tlominator«
Filip Koletnik
podjetja CarI Zeiss Slovenija, nemške 155 let stare fundacije Carl Zeiss, je poskrbel, da smo s pravimi zaščitnimi očali lahko natančno in dobro videli delno prekritje Sonca in Lune. Škoda, ker vas ni bilo več na Joštu. Očal je bilo zadosti. Filip bo prav ob koncu tedna poskrbel, da se bo v družbi družine in prijateljev imel dobro, ko se mu bo koledar obesil za število več. Čestitke!
Pravijo, da se rojevanje novega dne najbolje občuduje in doživlja v gorah in na morju. O morju bi znala kaj lepega povedati prav Jana Česnik. Ko so pred dnevi splavili tekmovalno jadr-
VRTIMO GLOBUS
Jana Česnik
nico Eksperss 770 z osemčlansko žensko ekipo in sem prebiral informacije o ekipi, je bila Kranjčanka Jana Cesnik prva na listi. Pisalo je - dela v financah, končuje magisterij in ima oceanske izkušnje. No, lepa reč. Včasih navdušena alpska smučarka, v rani mladosti je skupaj s sestrama Majo in Nino tekmovalno vijugala, zdaj pa je dobesedno zasvojena z vetrom, morjem in jadri. Jana je pred
dobrima dvema letoma na hrvaški jadrnici Čigra jadrala od avstralskega Tovvnsvilla ob velikem koralnem grebenu preko zloglasne Torresove ožine in Aradurskega morja v Darvvin. Nepozabno. Jana Cesnik je skupaj s še sedmimi jadralkami prva tekmovalna ženska ekipa na jadrnici pokrovitelja North Sail. Ko bo opravila magistrsko nalogo ali zmagala na prvi regati, ji ponovno čestitamo. Mar ne?
Čestitke gredo tudi Jožici Kvaternik, botri pred kratkim splovljene jadrnice. Botra Jožica je sedemkrat zamahnila, preden ji je uspelo razbiti šampanjsko steklenico. Uspelo pa ji je skupaj z možem Romanom in
Branko S
ovanovic
Roman, Tim in Jožica Kvaternik
sinovoma Timom in Žanom na njihovi družinski jadrnici Horn 2000 objadrati svet, vse svetovne oceane in osvojiti Antarktiko. Kar dobre tri leta so jadrali in se potikali naokoli. Sinova pa sta se šolala preko sodobne in-ternetne povezave. Letošnje poletje bodo preživeli na morju okoli Grčije, zagotovo pa jo Jožica in Roman kaj kmalu mah-
Miss Universe
V torek je v Panami potekalo tekmovanje Miss Universe 2003, ki sodi med lepotna tekmovanja z najdaljšo tradicijo in je hkrati med najbolj prestižnimi in cenjenimi lepotnimi tekmovanji na svetu. Letos so za "lepotico vesolja" izbrali miss Dominikanske republike, 18-letno študentko Amelio Vega. 183 centimetrov visoka lepotica z rajskega otoka Karibov, ki slovi po čudovitih peščenih plažah, kristalno čistem morju in tropskih ritmih, je povedala, da je njena največja ljubezen glasba in da bi rada postala pevka.
Hillarv Clinton jezna na soproga
Nekdanja prva dama ZDA in newyorška senatorka Hillarv Clinton je v svoji knjigi spominov, ki bo naprodaj naslednji teden, brez dlake na jeziku opisala podrobnosti iz časa afere Monica Lewinsky. Težko pričakovana knjiga z naslovom "Living Histo-ry" bo izšla v rekordni nakladi milijon izvodov in obsega več kot 500 strani, v njen pa Hillary Clinton razkriva, kako je mož tudi njej lagal do zadnjega trenutka. Ko je bil prisiljen priznati razmerje, ga je nadrla kot žival, želela mu je "zaviti vrat" in se le stežka odločila, da ostane v zakonu. Po priznanju razmerja je Billu družbo delal le še njegov pes, s soprogom sta se pomirila šele, ko se je Hillary odločila kandidirati za senatorko v New Yorku.
Dvoglava želva
V Welingtonu v Južni Afriki se je pred dnevi izlegla dvoglava želva. Njen lastnik Noel Daniels pravi, da kljub nenavadni obliki želvica živi povsem normalno, obe glavi jesta listje in travo. Strokovnjak za želve Ernest Bard meni, da seje ta nenavaden pojav verjetno zgodil v času faze razvoja zarodka in čeprav sedaj želvica živi brez težav, ji ne pripisujejo dolgega življenja.
Žvečilka proti zgagi
Stomatologi že dalj časa poudarjajo, da žvečenje žvečilnega gumija brez sladkorja zmanjšuje prisotnost kislin v ustih, kar preprečuje nastanek zobnih lukenj. Nova raziskava britanskih znanstvenikov z londonskega Kings Collegea pa je pokazala, da žvečenje žvečilnega gumija pol ure po obroku olajša simptome zgage. Žvečilni gumi-ji spodbujajo nastanek sline, ki nevtralizira želodčno kislino. V raziskavi so osebe, ki trpijo za zgago, pojedle posebej zasnovane obrok za spodbujanje simptomov zgage, bogat z maščobami. Znanstveniki so nato dve uri po obroku izmerili raven kisline v požiralniku. Ugotovili so, da so imele osebe, ki so po obroku pol ure žvečile žvečilke, veliko nižjo raven kisline, pa tudi veliko manj simptomov zgage.
neta v svet. Še vedno je zanimivo pogledati na njihovo spletno stran.
Nabito z naravno energijo kamna in zanimivo je tudi na Hotavljah, v Marmorju. Branko Selak, direktor družbe Marmor Hotavlje je imel v gosteh ministra za vere Srbije, profesorja dr. Vojislava Milovanovi-ča. Razlog. Marmor Hotavlje v Beogradu dela največjo pravoslavno katedralno cerkev, Hram Svetega Save. Ne glede na to, da "me je še spreletaval Sončev mrk in neprespana sobotna noč, je bilo opazovati posamezne kose kamna, ki bodo krasili cerkev vseh Srbov, na moč zanimivo. Kaj vse znajo v Poljanski dolini. In kako zares je lep hotavelj ski kamen. Vojislav Milova-novič je bil velik prijatelj pokojnega premiera Zorana Đi-nđića. Čeprav je bil Đinđič ateist, je prav on pomagal zbrati veliko denarja za prenovo Hrama Svetega Save. Več o tem si preberite v zapisu Jožeta Koš-njeka na 14. strani današnje številke.
Pravijo, da je petek slab začetek. Dobro je, da so pri Šifrar-jevih prva gradbena dela začeli že sredi aprila in ne minuli petek, ko so svečano zabetonirali temelji kamen. Kamenje izjemno lep, granitni, če ne kar marmorni in ne bi nikakor šel za temelje. Še posebej ne, ker nova poslovna stavba Šibo temelje že ima. Bolj bi mu pristojalo, da bi bil recimo spominski ali sim-
Špela in Boštjan Šifrar
bolni. Tako seje Boštjan Šifrar
postavil v sveže nasuto mivko ob spominsko simbolnem temeljnem kamnu in v slogu mladega in uspešnega poslovneža, brez napisanega lista povedal povabljenim, kar je potrebno reči ob takem dogodku. Brez odvečnih flanc, zanimivo in s koristnimi informacijami. Bravo. Sonce je zažigalo, kljub vsemu je Boštjan ostal poslovno in po bontonu zapet in pohvalno lepo oblečen. Še lepše gaje bilo videti zadovoljnega skupaj ženo Špelo. Spela, lepo in zanimivo oblečena, je stopila z noro lepimi čevlji (Prada?) k Boštjanu v mivko in skupaj sta veselo na-
Zmago Geršak in Stanislav Žorž
zdravila. Svoje je dodal še župan Igor Draksler, ki pa je taisti dan imel težave s hruševim ožigom. Še posebej zdaj, ko je sam ravno posadil nove vrtne rože. Moja direktorica pa je iz dneva v dan boljše volje, ker bolezen še ni splezala na njeno češnjo. Tudi tokrat ni šlo brez mojega predstavnika za stik z visokim gospodarstvom, Mira Pintariča, direktorja Šeširja. Navihan in dobre volje je tudi tokrat prijavil nekaj hudo domiselnih. Boštjan in Špela Šifrar sta se poljubila, sliko takoj cenzurirala in sproščeni del dogodka se je začel. Sam pa sem dežju naproti hitel na odprtje poslovnih prostorov družbe Gradbinec Gip v Kranj.
Zmago Geršak, direktor družbe, sije v družbi predsednika uprave družbe Primorje Dušana Černigoja, dal prerezati simbolni trak v drugem nadstropju IC Doma. Dežje v sicer klimatizirane pisarne prignal neznosno soparo in kmalu smo se gledali samo v srajcah. Suknjiče na obešalnik. Še ena, bolj neformalna otvoritev seje godila v tretjem "štuku" podjetja Comita, Stanislava Žorža. Moj vodič skozi obe zabavi je bil kdo drug kot Ivan Marjek, di-
dilni mož iz SCT-ja dejal, da to ne bo "štimal". Zmago Geršak pa pravi, da gorenjska trma s krško in primorsko burjo gre zelo "vkup". Veliko zanimivih debat. Izza hrbta je bilo moč slišati, da se je nekdanje vodstvo moralo zelo truditi in potruditi, da so Gradbinec spravil v stečaj.
Monika Novak in Mirko Tavčar
Zanimivo? Ivan Marjek, rojen v Piranu je bil vojaški "kame-rad" Dušana Černigoja. Skupaj sta se šla učit za rezervne oficirje v Karlovac. Na uspešno opravljen posel in na staro slavo
Tatjana Ahačič, Mirjana Šircelj Grašič, Dušan Černigoj, Daniela Žagar in Zmago Geršak.
rektor IC Doma, mož, ki poslovni objekt pozna na pamet. Stanislav Žorž je prišel nazdravit tudi v Gradbinec Gip in ugotovitve, od kod in od kje je kdo, so bile nadvse zanimive. Ob združevanju Primorja in Gradbinca je zelo vpliven vo-
Dušan Černigoj in Ivan Marjek
sta nam odprla in polila pretopio penino. Zmago Geršak nam je predstavil novo poslovno sekretarko Moniko Novak. Mož, ki veliko ve, največ o.denarju na Mestni občini Kranj, ekonomist Mirko Tavčar, je ocenil, da se mu splača nov poslovni kontakt. Malce v goste, malce pa na ogled, kako se delajo take vrste otvoritve, sta prišli Mirjana Šircelj Grašič in Daniela Žagar iz Obrtne zbornice, ki nov Poslovni center odpira v torek. V družbi direktorice A banke Tatjane Ahačič sta se za sliko nastavila še Dušan Černigoj in Zmago Geršak. Tudi Poslovni center je gradbeno delo Gradbinca Gip, čeprav je slišati, da ni vse tako, kot je v IC Domu. Zgodba in ljudje so tam drugačni in slišati je, da se jim celo zapleta.
Prebrali ste 44. Nominator v
44. številki Gorenjskega glasa.
GLOSA
Leti, leti, leti - falcon
In otroci zunaj v peskovniku se igrajo: leti leti leti ... Letaaa-loo? Kaj letalo! Falcon se reče, stopi na prste mali fantek, ki je očitno s starši te dni kar precej pred televizijskimi sprejemniki, kjer se ne nehajo in ne nehajo debate o državnem nakupu vladnega letala Falcon 2000 EX. Falcon, falcon, je rekel predsednik na televiziji!
Mala Slovenija se kar naprej in naprej trapi z. nakupom letala, čigar stroškov ne zmore, saj bi jo ta luksus stal 3 milijone dolarjev oziroma kar odstotek letošnjega proračunskega primanjkljaja.
Zato je naš marljivi in vestni finančni minister stopil na prste in odločno dejal, da se tako ne gremo več. Da naj varčujejo
tudi vsi naši predsedniki in naj se kar lepo vozijo s starim vladnim letalom ali pa naj se prevažajo z rednimi linijami na dovolj udobnih poslovnih sedežih. Tudi če bodo leteli preko luže! Minili so časi, ko so se s pravkar ukinjeno prekoceansko linijo con-corda vozjakali tudi naši politiki. En prav poseben politični tip polpreteklega časa, ki ga je ven vrgla demokracija in ki je bil poštenjak nad poštenjaki, je v Ameriko letel s concordom! Ze tedaj je tiste, ki so to vedeli, skoraj kap, kajti concorde je bil vedno za zelo petične svetovne izbrance.
Ta manija dragega letenja in sploh razkošja, če si na vrhu in med političnimi izbranci, hudo zaznamuje mlado slovensko
HOROSKOP      TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS s p ,252,10 SIT/mir
V?
Oven (21.3. - 21.4.)
Bili boste boj s svojimi notranjimi strahovi. Zavest, da se vam približuje ljubezen, vas istočasno plaši pa tudi veča željo hrepenenja. Skrbi, ki si jih boste delali, bodo čisto odveč. Pri financah boste prisiljeni se spustiti na realna tla.
Bik (22.4. -20.5.)
Že nekaj časa vas muči občutek tesnobe zaradi minulih dogodkov. Brez skrbi, prav kmalu se vam bo zopet vse postavilo na svoje mesto. V naslednjih dneh pričakujte prijetno presenečenje od nasprotnega spola.
Dvojčka (21.5. -21.6.)
Sklenili boste premirje s prijatelji, s katerimi ste v preteklosti prišli navzkriž. To vam bo dalo polno energije za preskakovanje ovir, ki vam jih nikoli ne zmanjka, čeprav se jih še dodatno izogibate. Darilo!
Rak (22.6.-22.7.)
Korak, ki ga boste naredili do vaše ljubljene osebe, se vam bo zelo obrestoval. Obžalovali boste le, zakaj niste že prej zbrali poguma. Vseeno boste vse nadoknadili. Pri financah boste malo izgubili občutek varnosti.
Lev (23.7.-23.8.)
Delovna vnema vam bo v nekaj dneh porušila celoten sistem. Čeprav se boste lenobi izogibali, vas ne bo hitro izpustila. Najbolje, da si že naredite načrt za dopust in druge podobne priprave.
-.-n-
Devica (24.8. - 23.9.)
Avantura se vam približuje z neverjetno hitrostjo. Ljubezen boste skušali vzeti za čisto nekaj samoumevnega, čeprav vam bo tihi glas govoril čisto nekaj drugega. Pustite se presenetiti.
Tehtnica (24.9. - 23.10.)
Odpirale se vam bodo velike priložnosti za dober zaslužek. Ker se vam bodo finance s tem izboljšale, si boste lahko izpolnili marsikatero skrito željo. Na čustvenem področju boste malce razočarani, a ne za dolgo.
Škorpijon (24.10. - 22.11.)
Če vam je bilo kaj slabega namenjeno, je to tako ali tako že šlo mimo vas brez kakšnih večjih posledic. Lahko se umirite in se psihično spočijete, saj so pred vami še blokade, ki jih boste uspešno odpravili.
Strelec (23.11.-21.12.)
Svoje sreče raje ne razglašajte preveč naokrog. Lahko se najde kdo, ki vam hoče podreti cilje. V krogu sorodnikov bo prišlo do različnih obtoževanj. Poskušajte biti le stranski opazovalec in se ne zapletajte več, kot je potrebno.
Kozorog (22.12.-20.1.)
V naslednjih dneh bodo težave, ki so se vam nakopičile, zginile same po sebi, ker že dolgo časa odlašate druženje s prijatelji, si tokrat vzemite svojih pet minut. Pa tudi srčna oseba bo kmalu izgubila potrpljenje.
Vodnar (21.1. - 19.2.)
Niz nepričakovanih dogodkov vas bo spravil v izredno dobro voljo. Ker boste že tako v oblakih, boste poslušali le srce, na pamet pa boste čisto pozabili. No, ne bo hujše škode, saj ste včasih kar preveč razumski.
Ribi (20.2.-20.3.)
V ljubezni se boste počutili nemočno in razdvojeno. Zavest, da se nič ne reši samo po sebi, vam bo dalo veliko misliti, kaj pa boste storili, je seveda odvisno od okoliščin in od želje.
državo. Včasih res ne veš več ali bi se zjokal ali smejal! Vsi politiki, ki so danes starejši od petdeset let, so prej ali slej izhajali iz revnih delavskih okolij. Če ne revnih, pa vsaj zmernih! Doma so jedli kislo zelje in polento, ko pa so se le malce povzpeli, pa ajd po falconih! Ajde trošimo državne pare na vseh koncih in krajih. Nobene mere več. Tako je to, pravi pregovor, če cokla čevelj obuje.
Dejal je zadnjič eden izmed naših najbolj uglednih advokatov: "Vsakprimer bi vzel; ne bi branil le Drnovška, če bi šlo za vladno letalo." Tako zelo so dobri poznavalci ljubljanskih razmer in vladne politike jezni zaradi nezaslišano dragega nakupa, ki si ga je omislil naš prejšnji vladar. Sedanji le popravlja umetniški vtis in v primernem času pred volitvami oznanja, da bodo septembra, ko prispe pošiljka salamensko dragega sokola, letalo gladko dali v zakup. Če ga bo seveda sploh kdo hotel vzeti. Huda napaka je storjena, plačevali bomo pufin hangar in letalo, da bomo kar črni.
Volivci bi take avanture z dav-koplačevalskim denarjem morali kaznovati. Vladajoči stranki letos teče voda v grlo: izguba volitev v prestolnici, lumparije s S1B banko, Golobičev stanovanjski mišmaš, zdaj pa še vladno letalo. Kaj ti tipi sploh še hočejo več? Zakaj jim ni dovolj le zlata ura ali kup zlatih ur in kup
stanovanj in služb za sestrične in bratrance? Slišim za še enega državnega uslužbenca, ki je ubogljiv in tiho kot miš, ker je na periferiji gladko kupil službeno'stanovanje - sebi in staršem. In iz katere stranke da je? Iz leti leti, leti...
Se in še in še... Pogoltno, nenasitno. Njim, ki so zamenjali coklo za čevelj je ves svet videti kot Indija Koromandija ali mizica pogrni se.
Nihče se z letalom ne bo vozil - je zagrmel finančni minister. Da bi bilo vladno letalo v zraku le okoli 400 ur na leto. Pa naj imajo v njem še vladne seje, da bo bolj zasedeno. Več bodo notri, več bo možnosti, da padejo dol. In rešena bo, o Slovenija!
Takih falconov je po svetu še pa še. Razen tega: tako naivni pa nismo, da ne bi vedeli za strategijo čimprejšnjega pometanja pod preprogo. Volitve prihodnje leto naj bi se zavzele lahkih nog naokrog. Težko je kandidirati za prestol, če imaš kot kakšen kaznjenec na nogi privezano letalo, zraven SIB banko pa dosmrtna stanovanja zaslužnim partijcem.
Res je preneumno, da gor in dol futramo te nezaslišane apetite in pestujemo korupcijo prve klase. Naj že prevzamejo državo tisti 3 odstotki res bogatih Slovencev, ki se ne bodo smešili s krajami SIB bank, stanovanj in s falconi kot rimski imperatorji!
Darinka Sedej
Polona Hručič, Foto: Janez Pipan
ŠTIRI TAČKE
Andraž Kalamar
Na Gorenjskem pred 100 leti
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 30. maja do 6. junija 1903
Gradnja Aljaževega doma v Vratih
Vrata, 1. junij 1903 - Slovensko planinsko društvo je predstavilo načrte za izgradnjo nove planinske koče v Vratih. Člani društva so prepričani, da bodo v njej že letos sprejeli prve goste in bo odprta ob proslavi desetletnice društva. Načrte za kočo je pripravil društveni odbornik inženir Jaroslav Foerster. Planinski dom bo imel v pritličju dve veliki gostinski sobi, kuhinjo in dve spalnici z desetimi posteljami, v podstrešju pa bosta dve sobi z več posteljami in skupinska spalnica za 25 planincev. Stavba bo cela zgrajena iz lesa in bo imela celo svoj lasten vodovod, ki je že urejen. Požrtvovalni člani društva so pripravili že ves potreben gradbeni material in so tudi izrazili pripravljenost brezplačno pomagati pri gradnji.
Kratke novice z Gorenjskega
Slovensko trgovsko društvo iz Ljubljane je za jutri pripravilo izlet v Škofjo Loko. Izletniki si bodo ogledali tovarno sukna Krennerja in mestno jedro, izlet pa bodo zaključili v gostilni Pri Guzelju. -V Olševku so preteklo nedeljo ustanovili Katoliško izobraževalno društvo, odprl ga je kranjski župnik g. Koblar. Na Jesenicah bo to nedeljo popoldan Gasilno društvo Jesenice priredilo veliko tombolo v parku Karola Višnarja, tomboli pa bo sledila prosta zabava s plesom. Služba občinskega sluga se oddaja v Kranju z začetkom dela v juliju. Prosilci naj se oglasijo pri tamkajšnjem mestnem županstvu.
Roparski napad v Vintgarju
Vintgar, 2. junij 1903 - Na binkoštno nedeljo proti večeru je neznanec na poti v Vintgar napadel podobarskega pomočnika Franceta Ropreta iz Radovljice. Najprej ga je udaril z debelo gorjačo po glavi, da se je onesvestil, nato mu je odvzel popotno torbo in žepno uro, potem pa ga je nezavestnega porinil v reko Radovno malo nad Sumom. Ropret se je k sreči v vodi zavedel in je zaplaval proč od napadalca. Ropar, videč da je Ropret še živ, pa je začel vanj metati kamenje in ga nekajkrat nevarno zadel v glavo. Šele ko so prišli blizu mimoidoči je predrznež pobegnil. Orožniki so takoj začeli poizvedovati, kdo bi lahko bil napadalec. Ugotovili so, da je to 19-letni kmečki fant Anton Drežnik iz Mevška v gorjanski fari, izdala pa ga je razglednica, ki jo je ukradel Ropretu z beležnico vred in jo naslednji dan pisal svojemu prijatelju na Koroško. Blejski orožniki pa so ^kartico slučajno dobili na pošti, preden so jo odposlali in tako so našli napadalca, katerega so seveda že prijeli in izročili sodišču v Radovljici. Drežnik sedaj čaka na sojenje in pravično kazen v radovljiškem zaporu.
Svet pred sto leti
250-letnica New Yorka
New York - Pretekli teden je velemesto New York praznovalo 250-letnico svojega obstoja in zato seje v njem vršilo veliko proslav in prireditev ob tej okrogli obletnici. Vse mesto je bilo lepo okrašeno in na vseh stavbah so ponosno plapolale ameriške zastave. Že dalj časa pa so v vseh kulturnih in izobraževalnih ustanovah potekala predavanja in predstavitve preteklosti in razcveta tega najpomembnejšega mesta na Novi celini. Veliko meščanov, med katerimi je velika večina priseljencev, do sedaj sploh ni ničesar vedela o zgodovini svojega mesta. Sedanji New York je namreč nastal iz neznatne holandske naselbine New Amsterdam, ki ji je holandski guverner Stuvvesant leta 1653 podelil mestne pravice.
Katastrofalen šolski obisk v Londonu
London - Obisk šol v londonskem šolskem okolišu je tako slab, da vsak dan izostaja od pouka kar 100.000 šoloobveznih otrok. Od tega se kar 10.000 šolarjev potepa, 50.000 jih je bolnih, ostali pa izostajajo iz drugih vzrokov. Pristojne šolske oblasti pa sploh še ne vedo kako bi se lotile tega problema.
VIR: Gorenjec in Slovenski narod (maj 1903)
Ana Bešter
Otrok in pes
V soboto, 7. junija, bo na domžalskem kinološkem vadbišču potekala zanimiva prireditev mladih kinologov z naslovom Pes, naš prijatelj.
Veliko organizacij se trudi, da bi že majhnim otrokom privzgojili lep odnos do živali. Pomembno je, da se otroci in tudi odrasli zavedajo, da pes ni igrača, temveč zahteva svoj čas in da moramo zanj lepo skrbeti. Te odgovornosti se otroci naučijo predvsem z vzgojo pa tudi s pomočjo raznih prireditev, na katerih je seveda glavna tema prav odnos do živali. Tej temi je namenjena tudi jutrišnja prireditev Pes, naš prijatelj. Na njej bodo najprej nagradili vse otroke, ki so narisali kakšno risbico ali kako drugače z lastnimi idejami sodelovali v reviji Kinolog. Za svoje delo bodo prejeli priznanja.
Nagradili bodo tudi eno izmed osnovnih šol, ki se je po mnenju komisije pri svojem delu najbolj izkazala. Letos sta zmagali učenki Tadeja Šnofl in Urška Vedernjak iz OŠ Lenart, ki sta naredili odlično raziskovalno nalogo z naslovom "Nevarni psi ali nevarni ljudje?".
Ta tema je zelo zanimiva in predvsem aktualna. Za album o svojem otroštvu in odraščanju s psi pa si je laskavi naslov "Mlada kinologinja leta 2002" prislužila Pia Adlešič. Poleg tega bodo podelili tudi priznanja vsem otrokom, ki so se v letu 2002 udeležili tekmovanja v junior handlingu, to je veščina vodenja in razstavljanja psov. Najboljši bodo prejeli pokale, najboljša izmed najboljših, Daša Zakotnik (na sliki), pa bo prejela naziv Top junior 2002. Da bi bila prireditev še bolj zanimiva, bodo na vprašanja otrok, staršev in obiskovalcev odgovarjali vodnik policijskih psov, reševalec in veterinarka. Za zabavo bodo s svojim programom poskrbeli še Švrkci in agilitaši-
ce. Seveda bo rdeča nit prireditve prav pozitiven odnos med otrokom in psom, saj bodo skušali odgovoriti na vprašanje, kdaj otrok potrebuje psa, kakšna pasma je za otroka najbolj primerna, kakšno odgovornost pri nakupu psa prevzamejo starši, kako lahko pri skrbi za psa sodeluje otrok ... Skratka, če vas tema zanima, ste jutri ob 16. uri toplo vabljeni na prireditev Pes, naš prijatelj v Domžale.
TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOG GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA!......
Zavarovanje „Na ključ"
Premiemi popust za Ekskluzivno zavarovanje vašega doma (ob promociji Paketa avtomobilska odgovornost)
Ponudba vetja do 31. julija 2003
Za Ekskluzivno zavarovanje vašega doma vam nudimo 15 % premierni popust, ob sočasni sklenitvi pa vam za Paket avtomobilska odgovornost nudimo izjemne plačilne pogoje (na obroke).
[Š&afiS>    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Biroteh, d.o.o. - Hrušica
mm gp| 0tt
l   t. V.:
UNITECH Lth"°'' d°'°'
LTH 4220 Škofja Loka
K sodelovanju vabimo
1. TEHNOLOGA KAKOVOSTI
2. SODELAVCA ZA ŠTUDIJ DELA IN ČASA
3. ORODJARJA VARILCA
Pogoji: - višja ali visoka izobrazba pod 1. in 2.
- poklicna šola za orodjarja pod 3.
- ustrezne delovne izkušnje
Prve pogodbe o delu bodo za določen čas s poskusno dobo.
Ponudbe z ustreznimi dokazili in kratko osebno predstavitvijo sprejemamo na naslovu:
TCG UNITECH Lth - ol, d.o.o., Kadrovska služba, Vincarje 2, 4220 Škofja Loka
Uprava družbe EXOTERM Kranj, d.d., Struževo 66, 4202 Naklo, na podlagi 286/1. člena Zakona o gospodarskih družbah in sklica 7. seje delniške družbe EXOTERM Kranj, d.d. ter predloga delničarja Finira, d.d., Železna cesta 18, Ljubljana objavlja
dopolnitev dnevnega reda 7. seje skupščine delniške družbe EXOTERM Kranj, d.d.
ki bo 30. 6. 2003 ob 13.00 uri na sedežu družbe EXOTERM Kranj, d.d., Struževo 66, 4202 Naklo, z dodatnima točkama dnevnega reda
5. Razrešitev člana nadzornega sveta.
Predlog sklepa: na podlagi odstopne izjave se razreši Robert Biček, kot član nadzornega sveta družbe.
6. Imenovanje nadomestnega člana nadzornega sveta.
Predlog sklepa: za člana nadzornega sveta se imenuje Matjaž Balentin, Pregljev trg 3, Ljubljana do izteka mandata članom nadzornega sveta imenovanega 4. 9. 2000.
Ostalo besedilo sklica 7. seje skupščine delniške družbe ostane nespremenjeno in je na vpogled delničarjem na sedežu družbe vsak delovni dan od 10. do 11. ure do dneva zasedanje skupščine.
EXOTERM Kranj, d.d. Uprava - direktor
	Nudimo ugodna
L KRATKOROČNA POSOJILA	
■ . v.'	od 200.000 do 1 mio tolarjev do 2,5 let
	zaposleni, upokojenci, podjetja, obrtniki ... tudi če ste kreditno obremenjeni več kot 2/3
	realizacija in izplačilo v teku delovnega dne.
DOLGOROČNA POSOJILA	
	na 5,5 in 10 let na nepremičnino
*JSfiSt ,	omoi\id
	Telefon: 01/56 34 840 Slovensko podjetje z več kot 10-letno tradicijo
	Dunajska 129 • 1000 Ljubljana • telefon: 01/56 34 840 faks: 01/56 34 850 • www.orionltd.si
BvMl URUIlAve
PETEK, 6. JUNIJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ
RKRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Čez Pavličevo sedlo na goro Olševo in Potočko zijalko 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Ekološko vrtnarjenje -tema: polži, pepelasta plesen 10.40 Zaposlovanje 11.00 Novice 11.10 Relax 11.45 Kaj danes za kosilo 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Minute za borzo - GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice in Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.50 Gorenjka - Gorenjec meseca 9.00 Aktualno 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 13.00 Aktualno: Dr. Petek 14.00 Veterinar na obisku - dr. Zlata Čop, obolenja zob pri mačkah 14.30 Novice 15.00 1000 let Bleda 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Do-
godki in odmevi 6.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica - Pregled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj danes jutri 18.00 Aktualno: Mali oglasi po pošti 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Današnja Črna kronika 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Veterinar na obisku (ponovitev) 20.00 Glasbeni večer 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Aktualno:'Dr. Petek (ponovitev) 23.00 Ta teden na Radiu Triglav - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosedje, dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o...' 11.30 RGLovo želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova-Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitev: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodo vam luč 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Zdravo življenje 9.40 Glasbene želje 10.00 Skupni program Radia Sora, Alpskega Vala in Radia Odmev 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 18.00 Petkov večerni program 2003 22.00 Nočni glasbeni program
SOBOTA, 7. JUNIJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.20 Happve-ve novice 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek ME-TROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Verska oddaja 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Kranj
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.30 SMS - glasbene želje 6.15 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Triglavski zeleni kotiček 9.15 Voščila 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Aktualno: Tednik občine Naklo 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novi-
ce 12.50 Podarim - dobim 13.00 Beseda mladih 14.00 Druga stran 14.15 Voščila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 16.10 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Oddaja o modi 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan -Jutri na Radiu Triglav 19.30 Pravljica - Volk in 7 kozličkov 19.45 Glasbena gverila 20.15 Zdrav način prehranjevanja (ponovitev) 21.00 Popevka tedna 21.05 Made in ltaly 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh 23.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 %
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Radijski kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Študentska napetost 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomini 12.00 BBC novice 12.30 Mestu naproti 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20
Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo, 2. Zakonci, 3. Svet oblikuje mlade, 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitev: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja - Srednja šola za gozdarstvo Postojna 11.00 Regijske novice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 V soboto popoldne - Glasbeni gost -Adio kultura 19.00 Coca cola airplav charts 19.00 Svežih 50 - sobotni glasbeni program 22.00 Nočni program
NEDELJA, 8. JUNIJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedens-
ki pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 605 Zdrav način prehranjevanja: današnja pravljica - Volk in 7 kozličkov 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah vreme in Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 8.00 Kronika OKC Kranj -
zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan, vreme in ceste 9.40 Oglasi 10.00 Motorci 10.30 Novice 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Danes na Radiu Triglav 13.00 Na počitnice s turistično agencijo Ilirika 14.00 Voščila 14.00 Aktualno 15.25 Radio prihodnjih teden 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Voščila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 21.00 Popevka tedna 21.30 Radio jutri 22.00 Radio v prihodnjih dneh 22.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 24.40
R SORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan
8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 16.25 Rumeni radio -ponovitev 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna
oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljski pogovor - Pihalni orkester Logatec 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Živimo lepo - portret 20.00 Nočni glasbeni program
PONEDELJEK, 9. JUNIJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE
R KRANJ
5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Ameriška kiropraktika - Peter Gregor 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.50 EPP 15.00 Novice 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Kaj bom, ko bom velik? - urar 20.00 Zimzelene melodije 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo -posledica slabih prehranjevalnih navad 8.15 Obvestila 8.30 Novice; Pogled v današnji dan 9.00 Aktuajno 9.15 Voščila, obvestila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Nasveti iz Heliosa 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska tedenska črna
kronika 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Športni ponedeljek 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Glasbeni večer 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Tedenska črna kronika, ponovitev (ansambel Mira Klinca) 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša kot tvoja 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence t2.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Računalniška oddaja 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX za mlade 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00
Modni bla bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
RODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na. eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Novosti slovenske glasbene produkcije 18.10 Avto-mobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 ŠKL 20.00 Nočni glasbeni program
TOREK, 10. JUNIJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.20 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomo-bilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pred kongresom tajnic v Portorožu 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Večerni program - z Artur-jem skozi igre življenja 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.25 Danes na Radiu
Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Vaše pravice v policijskem postopku 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno 13.50 Voščila 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.50 Delovna mesta 15.00 Big Bang Jesenice 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Večer z Bracom Korenom 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 OKC - Črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan -Jutri na Radiu Triglav 19.30 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.40 Radio v prihodnjih dneh 23.15 Računalniške novice - Glasba do polnoči, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska
14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz . LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 5.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGLovo želo 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.00 Izjava tedna 18.00 Slovenska glasbena lestvica 19.30 Znova Osir 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30
Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.?. 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sonč-
na pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turis-
tično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne - Efonex trgovina 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo popevko tedna 18.10 Avtomobilistična oddaja Avto-fokus 18.20 Glasbene želje 19.00 SQ dance 20.00 Nočni glasbeni program
Radio Kranj
20. junija bo nekaj naših poslušalcev prav gotovo povsem spremenilo odnos do številke 13. Za nekatere bo ob 13. rojstnem dnevu namreč srečna,
SREDA, 11. JUNIJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.10 Mladi nadarjeni obetavni 19.30 Mladinska oddaja: Zadetek 20.00 Posebna z... Igorjem 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet - Branimir Čeh, dr. med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Tednik Mestne občine Kranj 9.15 Voščila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno; Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Zlata kočija, formula ena 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes
na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Glas ljudstva 13.50 Motorci, ponovitev oddaje 14.15 Obvestila, Voščila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno: Oddaja o modi 18.30 Tednik občine Jesenice 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Misli iz Biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Resna glasa, ponovitev 20.00 Tera, oddaja o pa-rapsihologiji 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 21.45 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 23.00 Radio v prihodnjih dneh, Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Občina Žiri 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - župan na obisku - ponovitev 18.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Beseda opozicije 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbran-
ka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša pesem 11.15 FID112.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema - Investicije v KS Sp. Idrija - Vojko Carl 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Glasbene novosti 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 V viharju spomninov 20.00 Nočni glasbeni program
saj si bodo priborili eno od treh lepih nagrad v igri, v kateri lahko sodelujejo tako, da sestavijo kakršnokoli misel na temo Radia Kranj, gorenjskega megasrčka. Nagradna igra ima pomembno omejitev, dovoljuje namreč 13 besed, poteka pa preko treh različnih "kanalov", tako da lahko poslušalci sodelujejo z SMS-i na 031 500 900, nagrada so rolerji San Diego. Misel lahko posredujejo tudi preko spletne strani www.radio-kranj.si, nagrada je vzmeteno kolo Balance At-tack, misli pa sprejemamo tudi v etru, za kar pa je nagrada teden dni vožnje s Fiatom Stilo multi vvagon, sponzor pa časti tudi gorivo. Misli pridno zbiramo že dobra dva tedna, žrebanje nagrajencev pa bo ob praznovanju 13. rojstnega dne, na Slovenskim trgu v Kranju.
Radio Triglav
V soboto, 31. maja, so v trgovskem centru Merkur na Jesenicah praznovali prvi rojstni dan. Številnim obiskovalcem so postregli s torto "velikanko", jim ponudili obilo zabave ob nagradnih igrah in jih razveselili s številnimi ugodnostmi in popusti. Utrip v centru je bilo mogoče ves dan meriti tudi preko valov Radia Triglav, ki je nagradil vse, ki so prinesli fotografijo s svojega prvega rojstnega dne (na sliki Suzana Adžič med javljanjem z nagrajenci). Merkurjev trgovski center na Jesenicah kupcem omogoča prijetnejše nakupovanje na kar 3.200 kvadratnih metrih prodajnih površin, v njem je za-
poslenih 28 ljudi, kijih uspešno usmerja poslovodkinja Marjana Pogačnik, na prodajnih policah
pa lahko izbirate med približno 24.000 izdelki. Čestitke za prvi rojstni dan!
Radio Sora
Na radiu Sora bomo že danes in tudi v prihodnjih dneh poskrbeli, da vam ne bo dolgčas. Se posebej vas želimo opozoriti na naslednje oddaje: V petek, 6. junija, bo ponovno zaživela skupna oddaja treh sosednjih radijskih postaj. Vsak prvi petek v mesecu si ob pol enajstih rečemo Sosedje, dober dan ustvarjalci in poslušalci Radia Odmev iz Cerknega, Alpskega vala in Radia Sora. Popoldne ob 17.00 pa ne zamudite pogovora z Borisom KOBALOM, direktorjem MGL. Torek, 10. junija, bomo
v Vrelcih zdravja in lepote gostili dr. Janeza Dolenca, ki bo predstavil novost v njegovi ambulanti medicine dela in športa -ultrazvok. Predstavili bomo tudi vrhunske izdelke negovalne in dekorativne kozmetike UOCCl-TANE iz Provanse. V noči s torka na sredo, 11. junija, in s srede na četrtek, 12. junija, bomo na radiu Sora tudi nočni gostitelji za poslušalce SNOP-a. V torkovi noči boste spoznali gospo, ki se ukvarja z vsem mogočim -druži se tudi z zeleno bratovščino. Nočni program s srede na
četrtek bo minil v znamenju predstavitve dveh velikih prireditev na škofjeloškem v juniju. Pogovarjali se bomo z vsemi enajstimi nastopajočimi na 3. večeru slovenskih viž v narečju, ki ga Radio Sora pripravlja v petek, 27. junija, na škofjeloškem gradu. Predstavili bomo tudi projekt srednjeveških mest - Venerino pot. V četrtek, 12. junija, se bomo ob 17.00 v redni mesečni oddaji Za varen vsakdan družili s policisti PP Škofja Loka. Junijska tema oddaje bo - ZAKLENI KOLO.
ČETRTEK, 12. JUNIJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Zeleni nasvet 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziroma se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost župan občine Radvoljica Janko S. Stušek 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Prispevek: Dobrote s slovenskih kmetij 17.00 Novice 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Napoved jutrišnjega programa 20.00 Večerni program 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.50 Druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način prehranjevanja: redna rekreacija koristi zdravju 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno 10.30
Včeraj, danes, jutri 11.00 Mavrica 12.00 BBC- novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno - OKS 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice - Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.30 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Zimzeleni četrtek 21.00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.15 Zdravnikov nasvet (ponovitev), Radio v prihodnjih dneh - Glasba do polnoči, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911- Za varen vsakdan 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Play off 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30
Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. - 3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.10 Potujmo z agencijo Relax 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na-obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Programska izmenjava z Alpskim valom 19.00 Nočni glasbeni program
KINO
Petek, 6. junija
CENTER amer. kom. BES POD KONTROLO ob 18., 20. in 22. uri STORŽIČ amer. krim. kom. drama IZPOVEDI NEVARNEGA UMA ob 17. uri, amer. dok. kom. BOVLING ZA COLUMBINE ob 19. uri, amer. znan. fant. trii. MATRICA RELOADED ob 21.15 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, film PRENAŠALEC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA znan. fant. akc. MOŽJE X2 ob 18.30 uri, vojna drama PIANIST ob 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE amer. kom. JOHNNY ENGLISH ob 18. uri, amer. drama URE DO VEČNOSTI ob 20. uri
Sobota, 7. junija
CENTER amer. kom. BES POD KONTROLO ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. znan. fant. trii. MATRICA RELOADED ob 16.30 in 21.15 uri, amer. dok. kom. BOVLING ZA COLUMBINE ob 19. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA amer. drama PIANIST ob 18. uri, akcij, film PRENAŠALEC ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA znan. fant. akcij, film MOŽJE X2 ob 18.30 uri, amer. drama NIKJER V AFRIKI bo 20.30 uri ŽIRI amer. znan. fant. akcij, film MOŽJE X2 ob 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE amer. drama URE DO VEČNOSTI ob 18. uri, amer. kom. JOHNNY ENGLISH ob 20. uri
Nedelja, 8. junija
CENTER amer. kom. BES POD KONTROLO ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. znan. fant. trii. MATRICA RELOADED ob 16.30 in 19. uri, amer. krim. kom. dra-
ma IZPOVEDI NEVARNEGA UMA ob 21.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, film PRENAŠALEC ob 18. uri, amer. drama PIANIST ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama NIKJER V AFRIKI ob 18. uri, vojna drama PIANIST ob 20.30 uri ŽIRI amer. ris. film KNJIGA O ĐUNGLI 2 ob 18. uri, amer. znan. fant. akcij, film MOŽJE X 2 ob 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE amer. kom. JOHNNY ENGLISH ob 18. uri, amer. drama URE DO VEČNOSTI ob 20. uri
Ponedeljek, 9. junija_
CENTER amer. kom. BES POD KONTROLO ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. znan. fant. trii. MATRICA RELOADED ob 18.30 uri, amer. dok. kom. BOVLING ZA COLUMBINE ob 21. uri
Torek, 10. junija__
CENTER amer. kom. BES POD KONTROLO ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. krim. kom. drama IZPOVEDI NEVARNEGA UMA ob 19. uri, amer. dok. kom. BOVLING ZA COLUMBINE ob 21. uri ŠKOFJA LOKA rom. kom. KAKO SE ZNEBITI FANTA V 10 DNEH ob 20. uri
Sreda. 11. junija
CENTER amer. kom. BES POD KONTROLO ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA znan. fant. trii. MATRICA RELOADED ob 20. uri
Četrtek, 12. junija
ŠKOFJA LOKA biograf, drama FRIDA ob 20. uri
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
TTEHSIHK
dn&ba za gradbemAtvo. nuteturino;, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka
Gradbeno podjetje SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA Vas ob uspešnem zaključku gradnje Poslovno stanovanjskega objekta Blok Šenčur v Saiovčevem naselju vabi na otvoritev objekta in dan odprtih vrat, ki bo dne 13. iuniia 2003 ob 13. uri. Po otvoritvi si boste lahko do 17. ure ogledali objekt in prosta stanovanja ter se skupaj poveselili z nami.
STANOVANJSKI BLOK ATELJE V ŠKOFJI LOKI
Obenem Vam sporočamo, da imamo še vedno na voljo nekaj prostih stanovanj v Stanovanjskem bloku Atelje na Poljanski cesti v Škotji Loki, kjer je možen ogled stanovanj po dogovoru.
INFORMACIJE PO TELEFONU: 04 51 12 600
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Trst 13.6., Lenti 5.7., Madžarske toplice od 28.6. do 4.7. in 19.7. do 22.7. 2003; Peljašac od 7.6. do 14.6. (ekskluzive); Gardaland: 25.6.2003; Lidl 12. 6. 2003; Banovci od 8.7. do 11.7. 2003;
HOKO - prevozi Hočevar Stanislav, s.p. 04/596-38-76, 04/595-77-57
Vabljeni po nakupih: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda ali sobota, Celovec prvi torek v mesecu. Ostali prevozi (tudi Gardaland) po dogovoru. GSM: 041/734-140.
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, 4000 Kranj
SOBOTA, 7. junija, 20.30 - GALA LETNI KONCERT (Folklorna skupina Sava Kranj) za IZVEN. TOREK, 10. junija, 21.00 - J. Radrig-an: HRIBOVKE (koprodukcija PDG Nova Gorica in PG Kranj), PRED-PREMIERA, v Šempetru pri Novi Gorici za IZVEN, PRESTAVLJENO. ČETRTEK, 12. junija 18.00 - Valeta, prireditev OŠ Staneta Žagarja, Kranj zaključeno, 21.00 - J. Radrigan: HRIBOVKE (koprodukcija PDG Nova Gorica in PG Kranj), PREMIERA, v Šempetru pri Novi Gorici za IZVEN, PRESTAVLJENO. PETEK, 13. junija, 20.30 - J. Accame: BENETKE, gostovanje naXVIII. International Hispanic Theatre Festival v Miamiju, Florida.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Celjski grofje v Kamniku
Kamnik - Tradicija srednjeveških dnevov, prireditev, ki zadnja leta Kamnik za dva dni spremenijo v srednjeveško mesto, se bo drevi in jutri ponovila. Že sedmič zapored bo tokrat Agencija za turizem ob sponzorski podpori občine Kamnik kot glavnega pokrovitelja pripravila različna zanimiva dogajanja. Najprej bodo pripravili delavnice za otroke in iskanje Vero-nikinega zaklada, na Malem gradu pa bo zvečer gledališka predstava Celjski grofje v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja.
Jutri, v soboto, pa se bo vse začelo z nagovorom župana ob 9.30 na Glavnem trgu. Potem pa bodo predstavili na stojnicah izdelke in dogajanja. Poleg lončarjev, cunjarjev, izdelovalcev glasbil, krojača, zeliščarja, tkalca in tiskarja bo še posebno zanimiva kovnica denarja. Obudili jo bodo iz časov, ko se je Kamnik ponašal z njo. Na Malem gradu bodo dopoldne različne ceremonije kot so mečevanje, ples, nastop z ognjem, poldne pa ples na vrtu kavarne Veronika. S hoduljami se bodo sprehajali po starem mestu, Kamničane bodo zabavali bruhalci ognja, pod gradom bo rov strahov. Pripravili bodo srednjeveško pojedino, sojenje pred prangarjem in različne delavnice. V Kamniku bo torej drevi in jutri zanimivo ob sprehodih v oddaljeno srednjeveško zgodovino.
Minerci v Ševljah
Ševlje - Minerci Gorenjskega odreda, partizani in njihovi prijatelji ter znanci so vabljeni jutri, 7. junija, ob 10. uri v Ševlje v Selški 1 dolini na srečanje pri Lebnovi žagi. Srečanje bo v vsakem vremenu. Organizator srečanja je Radovan Hrast, nbekdanji borec minerskega voda oziroma čete in po vojni dvakratni zapornik na Golem otoku.
Izgnanci in begunci v Mostecu
Ljubljana - Jutri, 7. junija, bo dan izgnancev. V začetku druge svetovne vojne je moralo z območij, ki so jih zasedli Nemci, z domov v različna taborišča blizu 100.000 Slovencev. Letošnja osrednja počastitev dneva izgnancev bo danes ob 11. uri v športnem parku Mostec v Ljub-Uani. Govornik bo poslanec državnega zbora Janez Komljanec. Vabljeni izgnanci, begunci, prisilni delavci in druge žrtve vojnega nasilja.
Gasilska veselica v Goricah
Gorice - Prostovoljno gasilsko društvo Gorice vabi vse željne zabave in plesa na veliki vrtni vese-iici, kateri bosta v soboto, 14. junija, z Natalijo Verboten, ob 20. uri in v nedeljo, 15. junija, z Vese-iimi Štajerkami, ob 17. uri. Kot se
za veselico spodobi se boste lahko pomerili v kegljanju in lovili srečo na srečelovu. Prireditev bo v vsakem vremenu (pod šotorom).
Živ - žav v Besnici
Besnica - Jutri, v soboto, 7. junija, bodo otroci ob 16. uri lahko najprej ustvarjali v različnih delavnicah, ob 17. uri pa prepevali in se veselili skupaj z Romano Krajn-čan. Prava paša za oči bo tudi mali leteči cirkus. V Besnici bo živ - žav ob vsakem vremenu, saj bo prireditev pod velikim šotorom.
Dan promocije EP v vaterpolu
Kranj - Jutri, v soboto, 7. junija, b« na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure potekal Dan promocije EP v vaterpolu. Predstavili vam bodo program EP v vaterpolu, ki bo v Kranju potekal od 19. do 22. junija. Prireditev bo popestrena še z izdelki domače in umetne obrti ter ponudbo podeželja.
Romanje k Mariji Pomagaj
Brezje - Letos bo že devetič - ob 60-letnici mobilizacije Slovencev v nemško vojsko - organizirano na Brezje vsakoletno romanje preživelih mobilizirancev v nemško vojsko, njihovih svojcev, padlih, pogrešanih ali po vojni umrlih. Vseslovensko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje bo danes, v petek, ob 10. uri v slovenskem narodnem svetišču - baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. Spominsko slovesnost bo vodil stolni kanonik, prelat, prof. dr. Borut Košir.
Prireditve na Bledu
Bled - Krožek bralne kulture Bled Berem - bereš - berimo skupaj vabi na predavanje dr. Franceta Cokana: Spomini in nasveti železnega zdravnika in predstavitev njegove knjige Eno življenje je premalo. Predavanje bo danes, v petek, 6. junija, ob 18.30 uri v Zadružnem domu Ribno. Jutri, v soboto, 7. junija, bo med 9. in 13. uro v Alp Penzionu dan odprtih vrat, in sicer na teniškem igrišču Alp Penziona. Ob 16. uri se bo začelo 5. tradicionalno tekmovanje Bled na rolerjih okoli Blejskega jezera. Prijavite se lahko v trgovini Asa Naklo (tel.: 277-08-00) ali na dan prireditve na štartnem mestu pri Festivalni dvorani od 12. do 15. ure. Zaradi prireditve bo popolna zapora državne ceste - Cesta svobode od hotela Park do križišča le-te s Kidričevo cesto na Pristavi. Zapora bo trajala od 16. do 16.30 ure. Zaprta bo tudi Kidričeva cesta od križišča na Pristavi do Zdraviliškega parka od 16. do 17. ure. V nedeljo, 8. junija, bo na Blejskem otoku ob 16.45 uri koncert pevske skupine Prima Vi-sta. Pletne bodo vozile s postajališča Mlino eno uro pred začetkom koncerta. Slovenska tradicionalna večerja ob spremljavi harmonike pa bo ob 19. uri v hotelu Astoria.
Zaključek šolskega leta
Lom - JS RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Tržič, Kulturno društvo Zali rovt Tržič, otroška gledališka skupina Lom pod Storžičem, OŠ Tržič - podružnica Lom pod Storžičem vas vabi jutri, v soboto, 7. junija, ob 17. uri na prireditev ob zaključku šolskega leta, ki bo v dvorani v Lomu. Predstavili se bodo učenci od prvega do četrtega razreda. Razstavljena bodo tudi dela otroške likovne kolonije Lom 2003 in izdelki, ki so nastali v projektu Papir.
KRCNE ŽILE? 05 628 53 39
Teden podeželja od 7. in 14. junija
Škofja Loka - Teden podeželja je namenjen vsak, ki bi radi predstavili ali spoznali bogato tradicijo različnih dejavnosti na Škofjeloškem podeželju. Bogato ponudbo bodo predstavile kmetije; nekatere z možnostjo preživljanja počitnic, druge z domačimi izdelki, ki jih bodo ponudili tudi na tržnici. Organizirane bodo delavnice, za strokovne skupine in otroke. Veliko poudarka je namenjenega tudi aktivnostim v naravi; predstavljene bodo zanimive po-hodniške poti, 14. junija pa bo v okviru akcije Slovenska kolesari, potekalo kolesarjenje po Loški kolesarski poti na Blegošu. Informacije: zavod za pospeševanje turizma Blegoš, tel.: 511-723-90, e-mail: zavod. blegos@skofja-loka.si.
10. tek na Kriško goro
Križe - Planinsko društvo Križe organizira v nedeljo, 8. junija, 10. gorski tek na Kriško goro za me-morial Janka Likarja, s startom ob 10. uri pred picerijo Košuta v Križah. Prijave organizator sprejema od 8. ure dalje na startu na dan tekmovanja. Zaradi varnosti tekmovalcev bosta izvedeni tudi popolni zapori na lokalni cesti Križe -. Pristava pred trgovino Grašča za čas od 10 do 10.10 ure in na lokalni cesti Zg. Veterno - Gozd za čas od 10. do 10.40 ure.
Balinarski ženski turnir
Škofja Loka - Balinarska sekcija Društva upokojencev Škofja Loka vabi na ženski balinarski turnir trojk, ki bo v torek, 10. junija, ob 8. uri na balinišču Trata. Svojo udeležbo potrdite pisno ali telefonsko DU Škofja Loka, Partizanska c. 1, Škofja Loka, tel.: 51-20-664 ali na Majda Bernard, Gorenja vas - Reteče 77, Škofja Loka, tel.: 51-32-268. Prijave sprejemajo najkasneje do 4. junija. Turnir bo v vsakem vremenu.
Žalna slovesnost
Žirovnica - Združenje borcev in udeležencev občin Jesenice in Žirovnica vas vabi na žalno slovesnost v počastitev streljanja talcev, ki bo v petek, 27. junija, ob 19. uri pri spomeniku v Mostah pri Žirovnici.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Svet gibanja, svet veselja -nastop otrok iz tržiških vrtcev bo danes, v petek, 7. junija, ob 17. uri v Dvorani tržiških olimpijcev. Ob 18. uri bo na griču sv. Jožefa koncert raperja Klemen Klemen in gostov - informacije po tel.: 031/348-882. Ob 20. uri pa bo v baru Pr" Rihtarju v Zvirčah kegljanje za tržiške delavce in obrtnike. Jutri, v soboto, 7. junija, ob 8. uri bo pri kmetiji Matizovec v Pod-Ijubelju start skupinskega pohoda na planino Šijo. V želji po oživitvi taborništva v Tržiču bodo na planini prikazali zanimivosti iz življenja tabornikov in zakurili ogenj. Dodatne informacije po tel.: 59-61-072 - Blaž Konic. Od 9. do 17. ure bo v Osnovni šoli Lom pod Storžičem potekala XI. otroška likovna kolonija. Ob 15. uri bo pri Gasilskem domu v Križah gasilsko tekmovanje za I. memo-rial Ernesta Lombarja ml..Ob 20. uri pa se bo v OŠ Križe začela re-'kreacija za tržiške obrtnike in delavce. V nedeljo, 8. junija, Planinsko društvo Križe prireja X. gorski tek na Kriško goro za memorial Janka Likarja.
Veselica v Podbrezjah
Podbrezje - V okviru praznovanj v občini Naklo bo na gasilskem vrtu v Podbrezjah jutri, v soboto, 7. junija, ob 20. uri velika vrtna veselica z ansamblom California.
50 let DU Dovje - Mojstrana
Dovje - V počastitev 50. obletnice iustanovitve Društva upokojencev Dovje - Mosjtrana ste vabljeni na svečano prireditev, ki bo jutri, v soboto, 7. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu na Dovjem.
Spominska svečanost
Okrešelj - Komisija za GRS Slovenije vas vabi na spominsko svečanost v spomin na tragično ponesrečene gorske reševalce in prijatelje, ki bo jutri, v soboto,
7. junija, pri spominskem obeležju na Okrešlju, kjer bo ob 10. uri kulturni program >v organizaciji postaje GRS Kranjska Gora.
16. Groharjev teden v Sorici
Sorica - LTO - Zavod za pospeševanje turizma Blegoš iz Škofje Loke' vabi na prireditev Groharjev teden v Sorici, ki bo potekal do
8. junija. Dogajanje bo popestreno tudi s športnimi in zabavnimi prireditvami, in sicer: danes, v petek, 6. junija, ob 17. uri bo razstava del slikarske kolonije. V nedeljo, 8. junija, se bo ob 9. uri začel košarkarski turnir za Groharjev pokal in ob 18. uri prireditev Zaplesal ti bom pesem.
Loka skiro 2003
Škofja Loka - Avto moto društvo Škofja Loka in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Škofja Loka prirejata v petek, 13. junija, ob 16. uri na Mestnem trgu v Škofji Loki tradicionalno prireditev Loka skiro 2003, za učence in učitelje osnovnih šol občine Škofja Loka. Prireditev je posvečena praznovanju občinskega praznika in zaključku šolskega leta.
Srečanje upokojencev Slovenije
Kranj - Društvo upokojencev Kranj tudi letos vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 26. junija na letališču Aerokluba Murska Sobota - v Rakičanu pri Murski Soboti. Odhod izrednih avtobusov bo ob 6. uri izpred Hotela Creina v Kranju. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi članice in člane društva ter ostale upokojence na 15. srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 26. junija v Murski Soboti, z začetkom ob 10.30 uri. Odhod iz Škofje Loke bo ob 6. uri. Po svečani otvoritvi bo sledil kulturni program, za njim pa še zabavni. Prijave spre-
jemajo v pisarni društva, vsako sredo in petek od 8. do 12. ure, do vključno 20. junija. Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi članice in člane društva na tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 26. junija, z začetkom ob 10.30 uri na letališču Aerokluba v Rakičanu pri Murski Soboti. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz običajnih mest po vaseh z začetkom na Miljah. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni sobi v Šenčurju, do vključno 23. junija, vsak ponedeljek in sredo od 17. do 18. ure.
Pogovor z Nežo Maurer
Ljubljana - Knjigarna Rimljanka in Društvo slovenskih pisateljev vabi na pogovor z Nežo Maurer, ki bo v torek, 10. junija, ob 19. uri v Knjigarni Rimljanka, Rimska c. 2, Ljubljana. S pesnico se bo pogovarjala pesnica Barbara Ko-run.
Srečanje delovnih invalidov
Cerklje - Medobčinsko društvo invalidov Kranj organizira srečanje delovnih invalidov s pobratenim Društvom invalidov Maribor, ki bo v soboto, 28. junija, ob 10. uri v športni dvorani v Cerkljah. Prijave z vplačilom se že sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, vsak ponedeljek od 9. do 11. ure, torek in četrtek od 15. do 17. ure ali neposredno pri poverjenikih na terenu. Za člane, ki nimajo lastnega prevoza, bo le-ta organiziran z avtobusom, in sicer ob 9. uri bo odhod izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo do četrtka, 19. junija.
Pohod na sedlo Rudni vrh
Žirovnica - Planinsko - pohodna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod na sedlo Rudni vrh do koče Grego (Italija). Pohod bo v torek, 10. junija. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri iz AP Begunje in vseh avtobusnih postaj do Žirovnice. Skupne hoje bo 3 do 4 ure. Potrebna je planinska oprema in veljaven osebni dokument. Prijave sprejema Mici Legat, tel.: 041/537-331.
Kukova špica
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na planinski izlet na Kukovo špico, ki bo v soboto, 14. junija. Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo 7 do 8 ur. K planinski opremi obvezno sodi tudi čelada, plezalni pas, pomožna vrvica z vponko. Prijavite se v društveni pisarni do srede, 11. junija.
Pohod na Mohor
Kranj - TD Kokrica vabi vse ljubitelje narave, da se skupaj odpravite jutri, v soboto, 7. junija, na Mohor. Zbor bo ob 13.30 uri na parkirišču pri trgovini Živila in se z avtomobili odpeljali do izhodišča na Čepulje, od tam pa se boste odpravili na Mohor.
Železarski pohod
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice in organizacijski odbor železarskih pohodov Acroni - Železarna Jesenice bosta v soboto, 14. junija, vodila pohod slovenskih železarjev na Mozirsko kočo. Organizatorji pohoda so planinski vodniki Železarne Štore. Odhod avtobusa bo ob 5. uri zjutraj z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Zbor vseh pohodni-kov bo ob 8. uri v Žekovcu - pri spodnji postaji žičnice Golte, od koder se boste skupaj podali na Mozirsko kočo. Skupne hoje bo 5 ur. Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi PD Jesenice do četrtka, 12. junija, do 12. ure.
Od Rogle
do Ribniške koče
Šenčur - Pohodniška sekcija vabi člane v sredo, 18. junija, na planinski pohod od Rogle do Ribniške koče. Skupne hoje bo 3 do 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz avtobusne postaje pred Pošto v Šenčurju. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni sobi v Šenčurju, do vključno 16. junija, vsak ponedeljek in sredo od 17. do 18. ure, V primeru slabega vremena pohod odpade. Dodatne informacije po tel.: 25-31-591.
Obisk Bernskih Alp
Kranj - Planinsko društvo Kranj načrtuje za svoje člane obisk Bernskih Alp, ki je namenjen predvsem vzponu na znana štiri tisočaka Jungfrau in Monch. Na pot se bodo podali 18. julija in vrnili 25. julija. Število udeležencev je omejeno (kombi). Prijavite se lahko ha PD Kranj do 13. junija ali pri vodniku Branku Jakiču, tel.: 041/350-470, ki vam bo na voljo tudi za dodatne informacije.
Turistični izlet po Italiji
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet po Italiji (Oglej - Gradež -otok, Barbana), ki bo v torek, 24. junija. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do petka, 20. junija, oziroma do zasedbe mest v avtobusu.
Na Peč
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - planinici bodo v četrtek, 12. junija, organizirali pohod na Peč. Odhod izrednega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Predviden čas hoje je 6 ur, priporočajo pa planinsko opremo, ter obleko vremenu primerno. S seboj imejte tudi veljavni osebni dokument. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, Tomšičeva 4.
Kopalni izlet
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira kopalni izlet v sredo, 11. junija, v Terme Lendava. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva do zasedbe mest v avtobusu.
Kolesarski izlet
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi na kolesarski izlet po Selški dolini do Po-drošta, ki bo jutri, v soboto, 7. junija. Zbirno mesto bo ob 8.30 uri pri DU na Partizanski cesti. Prijave zbirajo v društvu.
Na Srenji Velebit
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi 14. in 15. junija (in ne 15. in 16. junija, kot so prvotno zapisali) na planinski izlet na Srenji Velebit. Prijave in informacije po tel.: 041/367-036 ali 041/822-088.
Obisk adrenalinskega parka
Gorenja vas - ŠD Partizan v nedeljo, 15. junija, organizira obisk adrenalinskega parka na Ljubelju. Zahtevnost programa je primerna za otroke od 10. leta starosti dalje in za odrasle. Prevoz je organiziran. Prijave zbirajo do četrtka, 12. junija, po tel.: (041) 375-447 (Katjuša).
DU Naklo vabi
Naklo - Pohodniška sekcija pri DU Naklo vabi v juniju na pohod, in sicer: 21. junija bo smer pohoda Dovje - Dovška Baba. Odhod bo ob 8. uri iz Podbrezij - gostišče Grmač. Lahko pa se odločite za izlet, ki bo 10. junija, ko se boste člani DU Naklo odpeljali na zanimiv izlet v Prebold, Šempeter, Jamo Pekel in dalje mimo To-polšice do Kavčnikove domačije. Prijave že zbirajo.
GLASOV KAŽIPOT
V Belo krajino
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se popeljete z njimi skozi Suho krajino v Belo krajino, in sicer v sredo, 18. junija. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo od 6. junija dalje - do zasedbe avtobusa.
Letovanje na Lošinju
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora, in sicer od sobote, 6. septembra, do torka, 16. septembra. Odhod avtobusa bo 6. septembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest.
V Goriška Brda    ( i
Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi svoje člane in njihove partnerje, da se udeležite izleta v Goriška Brda na dan češenj, in sicer jutri, v soboto, 7. junija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje Kranj. Prijave, do zasedbe avtobusa, zbira Irma Zupan, po tel.: 031/343-171, med 16. in 20. uro.
Na kopanje v Atomske toplice
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi, da se udeležite kopalnega izleta v Atomske toplice, ki bo v sredo, 11. junija. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo v pisarni društva - do zasedbe avtobusa.
Na Preval
Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na planino Preval (1309 m) pod Begunjščico. Izlet bo organiziran v sredo, 18. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri od Sv. Duha s postanki na vseh postajališčih do Kranja. Hoje bo za dobre 4 ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemamo po tel.: 231 22 88 do zasedbe mest v avtobusu.
V območje Velebita
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira od 21. do 25. junija zanimiv izlet v območje Srednjega Velebita, z vzponom na najvišji vrh Šatorino. Odhod izpred hotela Creina bo v soboto, 21. junija, ob 6. uri. Dodatne informacije in prijave z vplačili: Niko Ugri-ca, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3. Rok za prijave: do zasedbe mest v avtobusu (30 sedežev) oziroma do srede, 18. junija. Sestanek udeležencev bo v ponedeljek, 16. junija, ob 18. uri v prostorih Rekreacijskega centra Vogu v Spodnji Besnici.
Obvestila
Izpostavljenost azbestu
Medvode - SABS, Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije, Sindikalna skupina Medvode, vabi na razgovor Izpostavljenost azbestu in pravice prizadetih, ki se bo v sredo, 11. junija, ob 19. uri začel v sejni dvorani Občine Medvode.
Jubilejno srečanje iskrašev - veteranov
Kranj - Ob petdeseti obletnici zaključka šolanja na Industrijski kovinarski šoli Iskra v Kranju se bo jutri, v soboto, 7. junija, ob 18. uri v gostilni Viktor v Kranju, Partizanska cesta 17, začelo jubilejno srečanje veteranov. Udeležbo potrdite po telefonu 04/202 68 80.
Program varstva okolja
Jesenice - Občina Jesenice v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave ERICom Velenje vabi občanke in občane, da se udeležijo prvega sklopa delavnic v okviru druge faze priprave Lokalnega programa varstva okolja za občino Jesenice, ki bo namenjen identifikaciji problemov s področja gospodarstva, družbenih dejavnosti in varstva okolja. Prvi sklop delavnic bo v torek, 10. junija, v prostorih Občine Jesenice, in sicer delavnica za gospodarstvo in družbo ob 11. uri, okoljska delavnica pa ob 15.30 uri. Vse zainteresirane vljudno naprošamo, da se odločijo, v kateri delavnici bodo sodelovali in to sporočijo na Občino Jesenice, telefon: 04 58 69 234 oziroma po elektronski pošti na naslov branka.dobersek@jesenice.si.
Meritev kostne gostote
Železniki - V Železnikih organizira Društvo bolnikov z osteoporo-zo Kranj meritve mineralne kostne gostote z ultrazvokom na petnico. Meritve bodo potekale v četrtek, 12. junija, od 8. ure dalje v prostorih nove športne dvorane v Železnikih, v mali telovadnici. Prijave sprejema DU Železniki po telefonu: 5146-982, g. Andrej Rant.
PD Kranj sporoča
Kranj - Planinsko društvo Kranj sporoča, da bo planinski dom na Ledinah za obiskovalce odprt ob vikendih, in sicer 7. in 8. 6. ter 14. in 15. 6. Od sobote, 21. junija, pa bo dom stalno oskrbovan. Snežne razmere na Ledinah so v začetku junija ravno pravšnje za turno smuko na ledeniku pod Skuto. Planinski dom na Kališču pa bo stalno oskrbovan od 14. junija dalje, do takrat je odprt le ob vikendih.
Planinske postojanke
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice obvešča, da so njihove
planinske postojanke: Erjavčeva koča na Vršiču, Tičarjev dom na Vršiču, Koča pri izviru Soče v Trenti in Koča na Golici stalno oskrbovane. Vse dodatne informacije lahko dobite v pisarni PD Jesenice, Cesta železarjev 1 ali po telefonu 04/5866-60-70.
Šola za vrtičkarje, vrtnarje...
Škofja Loka - Vsak torek od 9. ure na Spodnjem trgu 29 in vsak četrtek ob 17. uri na Trati (sejna soba nad trgovinama), in sicer do konca oktobra bo potekala šola za vrtičkarje, vrtnarje, sadjarje, kmete,... Na delavnice lahko prinesete vzorce okuženih ali poškodovanih rastlin, plevele, škodljivce,...
BB55EMB
Razstava knjižnih ilustracij
Radovljica - V Šivčevi hiši v Radovljici bo danes, v petek, 6. junija, ob 18. uri otvoritev razstave knjižnih ilustracij iz galerijske zbirke. Razstavo bosta odprla Nada Zoran, svetovalka vlade RS in radovljiški župan Janko S. Stušek. V spremljevalnem programu boso nastopili učenci Glasbene šole Radovljica.
Revitalizacija mlina v Grabčah
Bled - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - območna enota Kranj vas vabi v sredo, 11. junija, ob 19. uri na razstavo z naslovom Revitalizacija mlina Grabčah pri Bledu, ki bo v razstavišču ZVKDS, OE Kranj: Sava - Kokra, Tomšičeva 7, Kranj. Razstavo, ki si jo lahko ogledate do 23. junija, bo odprl France Zupan, upokojeni kulturni delavec iz Ljubljane.
Izdelki iz gline
Tržič - V Informacijski pisarni Občine Tržič je na ogled prodajna razstava raznovrstnih ročnih izdelkov iz gline, kot so: stenske ure, vaze, vrtnice, lični pepelniki in sklede, živalske figurice, svečniki,..., ki so jih izdelali varovanci Varstveno delovnega centra Kranj - enota Tržič.
Razstava ročnih del
Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela vabi na razstavo krožka ročnih del po tečaju Richelieu. Otvoritev razstave bo jutri, v soboto, 7. junija, ob 19.30 uri v Kulturnem hramu na Koroški Beli. Kulturni program ob otvoritvi bodo prispevale Drobtinice z Melito. Razstava bo odprta do nedelje, 16. junija, in sicer vsak dan od 18. do 19. in ob nedeljah od 9. do 12. ure.
Družina v Kranju
Kranj - Gorenjski muzej iz Kranja vas vabi na organizirano javno vodstvo po razstavi Družina v Kranju - Kruh in srce, V Mestno hišo,
jutri, v soboto, 7. junija, ob 11. uri. Razstava je na ogled od torka do nedelje med 10. in 18. uro.
Razstave na Bledu
Bled - 1. nadstropje Občine Bled: razstavlja Huberta Široke na temo "Včeraj - danes - jutri, z okoliščino ta podoba raja, ujet trenutek v času - rajska ptica"; Hotel Krim: prodajna razstava g. vogelnik (akril) in g. Kavčiča; Hotel Park: na ogled je razstava avtorice Vesne Sanje Koser; Hotel Astoria: v hotelski kavarni poteka razstava Boleslava Čeruja, člana likovnega kluba Dolik Jesenice in Likovnega društva Ljubljana na temo Ženski akti. Vila Prešeren: razstava uni-kalnih izdelkov iz Steklarne Rogaška; galerija Vila Nina: razstavljajo Jože Tisnikar, J. Peternelj - Mau-ser, Andrej Prah, Josip Generalič, I. Lackovič - Kroata, Ivan Rabuzin, Mijo Kovačič, st. Večenaj, Martin Mehkek, Milan Nadj, Pintarič -Puco in drugi. Na razstavi si lahko ogledate tudi eksponate modernih slovenskih umetnikov. Prodajne razstave galerije Vila Nana pa potekajo tudi v hotelu Jelovica in hotelu Kompas na Bledu.
Plastika Braneta Žuniča
Železniki - V galeriji Muzeja Železniki je do 27. junija na ogled razstava plastike Braneta Žuniča.
Dela Vide Soklič
Bitnje - Slikarka Vida Soklič razstavlja svoja likovna dela v več različnih tehnikah, in sicer do konca avgusta v piceriji Baron v Spodnjih Bitnjah.
Slike Anke Marzidovšek
Kranj - Slikarka Anka Marzidovšek razstavlja v restavraciji Sonček na Planini v Kranju, in sicer svoja dela v olje tehniki do konca avgusta.
Razstava akvarelov
Tržič - Na Deteljici pri Tržiču razstavlja akvarele Rozi Žnidaršič. V kava baru Roma bodo na ogled od konca avgusta.
Toplina srca in lesa
Tržič - Turistično društvo Tržič vabi na ogled razstave Toplina srca in lesa, avtorja Jerneja Kosmača, v Rotundi Abanke v Tržiču. Ogledate pa si jo lahko do 19. junija, od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Začaran krog življenja
Tržič - Galerija Atrij Občine Tržič vabi na ogled razstave Začaran krog življenja, avtorja Hermana Ladja. Razstava bo na ogled do 19. junija, od ponedeljka do petka, od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Ogledalo Kranja
Kranj - Župan Mestne občine Kranj, Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj, Galerija mestne
Teden podeželja na Škofjeloškem
Prvi teden podeželja na Škofjeloškem se bo začel jutri, 7. junija, in bo trajal ves teden. Predstavili se bodo nosilci blagovnih znamk treh regij, pripravili so razne delavnice, predstavljen bo pristop k razvoju podeželja, organiziran bo ogled kmetij in pohod po Rupnikovi liniji.
Škofja Loka - Organizatorji tedna podeželja so trije: Zavod za pospeševanja turizma Blegoš, Razvojna agencija Sora in Upravna enota Škofja Loka. "Loško podeželje je bogata zakladnica naravne in kulturne dediščine, tradicionalnih in novih znanj ter delovnih ljudi. Ti potenciali so osnova na podlagi katere je možno ustvarjati nova delovna mesta, nove dejavnosti in ohranjati kvaliteto življenja na podeželju," so prepričani v vseh treh ustanovah, vse dvomljivce pa vabijo, da se o tem tudi prepričajo.
Uradno odprtje bo jutri, v soboto, ob 9. uri, na Mestnem trgu v Škofji Loki, ki ji bo sledila predstavitev Pharovega projekta čezmejnega sodelovanja Avstrija / Slovenija z naslovom Izboljšaj mo kakovost izdelkov podeželja. Sočasno bo na Mestnem trgu potekala tržnica kmetijskih izdelkov in pridelkov, kjer se bodo poleg domačih prodajal-
cev (kar 23 jih je vključenih v blagovno znamko Dedek Jaka in 12 v znamko Babica Jerca, obe ponujata naravne izdelke škofjeloških hribov) predstavili tudi gostje iz savinjske in koroške regije.
Dogajanje bodo popestrila različna društva vseh treh regij, predstavljena bo tudi turistična ponudba območja. Tudi otroci
bodo prišli na svoj račun z udeležbo na dveh delavnicah, izdelave strašila ali pa slik iz semen.
V popoldanskih urah bo za skupine organiziran ogled kmetij z registrirano dopolnilno dejavnostjo. V nedeljo sledi organiziran ogled po Rupnikovi liniji. Pohodniki se bodo podali od doma na Javorču mimo bunkerjev zgrajenih med obema svetovnima vojnama in si enega največjih tudi ogledali na Hrastovem griču.
V sredo, 11. junija, bo za skupine možna ponovna predstavitev razvoja podeželja na Škofjeloškem in ogled kmetij z registrirano dopolnilno dejavnostjo.
V soboto, 14. junija, pa bo od 8.
do 12. ure potekala Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov v Zireh, hkrati pa bo ob 10. uri slavnostno odprt Turistično informacijski center v Žireh. Isti dan se bodo vsi nadebudni kolesarji lahko podali po kolesarskih poteh na Blegoš, in sicer v Škof j i Loki in Zireh ob 8.30 uri ter iz Železnikov in Poljan ob 9.30 uri. Organizatorji so se letos odločili za startnino, a bo vsak udeleženec prejel toplo malico, pijačo in praktično nagrado. Prijave organizatorji sprejemajo najmanj uro pred začetkom, opozarjajo pa na dobro kondicijsko pripravljenost kolesarjev in tudi na dobro opremo gorskih koles. Boštjan Bogataj
hiše v Kranju in Prešernovo gledališče vabijo na ogled razstave Ogledalo Kranja. Pokrovitelj razstave je Fotografska zveza Slovenije. Razstava v Prešernovi hiši bo odprta do konca maja, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure (ob nedeljah od 10. do 12. ure).
Predavanja
Vodni vrt
Podnart - Vrtnarija Reš iz Podvi-na pri Radovljici vabi na zadnje, štirinajsto spomladansko srečanje, ki bo danes, v petek, 6. junija, ob 17. uri, ko bo Sandi Ažman predaval o vodnih vrtovih.
Eno življenje je premalo
Bled - Danes, v petek, 6. junija, ob 18.30 uri bo v Zadružnem domu Ribno pri Bledu, Izletniška 11, predavanje in predstavitev knjige dr. Frana Cokna Eno življenje je premalo.
mimil
Od pesmi do pesmi,...
Bled - Ženski pevski zbor Pletna z zborovodjo Elizabeto Demšar Zupan prireja letni koncert z naslovom Od pesmi do pesmi, od srca do srca z gosti Moškim pevskim zborom Triglav Lesce, ki se bo v soboto, 14. junija, ob 19. uri začel na blejskem otoku.
Letni koncert
Kranj - APZ France Prešeren Kranj vabi na koncert, ki bo jutri, v soboto, 7. junija, ob 20. uri v dvorani Gimnazije Kranj na letni koncert zbora pod vodstvom Primoža Kerštajna. • Škofja Loka - Pevski zbor Lub-nik iz Škofje Loke vabi v petek, 13. junija, ob 20. uri na letni koncert v Kristalno dvorano na Mestnem trgu v Škofji Loki. V goste so povabili Mešani pevski zbor Mav-
rica iz Vrhnike. Obetajo vam zelo pester večer, saj so za vas pripravili tudi nekaj makedonskih, dalmatinskih in narodnozabavnih melodij. Vstopnice dobite pri pevcih in uro pred koncertom v Kristalni dvorani.
Ciklus koncertov
Kranj - Komorni zbor De profun-dis pripravlja v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti ter njunimi območnimi izpostavami ciklus koncertov na ljubezensko tematiko. Vabijo vas na koncerte, ki bodo jutri, v soboto, 7. junija, ob 20. uri v Domu kulture v Kamniku; v nedeljo, 8. junija, ob 20. uri v Radovljiški graščini v Radovljici in v soboto, 21. junija, ob 20. uri v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice v Brežicah.
Dobrodelni koncert
Log - Kulturno društvo Poljane vabi na dobrodelni koncert pevskih zborov za Sožitje - Društvo za pomoč duševno prizadetim Škofja Loka, ki bo v cerkvi sv. Volbenka Na Logu v Poljanski dolini, in sicer v nedeljo, 8. junija, ob 16. uri.
"Oj ta sovdaški boben"
Podnart - "Oj ta sovdaški boben" je naslov letnega koncerta Moškega komornega zbora Podnart, pod vodstvom Egija Ga-šperšiča. Koncert bo jutri, v soboto, 7. junija, ob 20. uri v Domu kulture v Podnartu.
Koncert folkloristov
Kranj - Savski folkloristi pripravljajo jutri, v soboto, 7. junija, ob 20.30 uri v Prešernovem gledališču Kranj gala letni koncert. Predstavili se bodo z gorenjskimi, prekmurskimi, dolenjskimi, rezijanskimi, primorskimi in štajerskimi plesi, melodijami, pesmimi in običaji teh pokrajin. Kot gostje bodo nastopili tudi skupine iz Sore pri Medvodah, Preddvora, Cerkelj in Naklega.
Motoristi so tudi turisti
Ta konec tedna bo v Žireh prvi letošnji mednarodni moto zbor na Gorenjskem, organizatorji pa pričakujejo obiskovalce iz vseh koncev Evrope.
Žiri - Drugi junijski konec tedna je na škofjeloškem koncu, posebno pa v Zireh, sedaj že tradicionalno namenjen druženju motoristov iz vse Evrope, tudi letos pa naj ne bi bilo drugače, saj prijave motorističnih skupin iz bližnjih in tudi kar precej oddaljenih evropskih držav prihajajo že več kot mesec dni.
Motoristi, ki na svojih potovanjih tudi sicer radi zahajajo na škofjeloški konec, se bodo tokrat ustavili na travniku na koncu Žirov, kjer jih bodo od danes do nedelje gostili člani Moto kluba Sairach, ki so jim poleg prostora za kampiranje postavili tudi velik prireditveni šotor, kot je povedal predsednik moto kluba Sairach Roland Plantan, pa za vse obiskovalce ne bo manjkalo tradicionalne zabave z motorističnimi igrami, obveznim stripteasom, glasbo, poskrbljeno pa bo seveda tudi za hrano in pijačo. "Letošnje, sicer peto srečanje v Žireh, bo še posebno namenjeno lastnikom in občudo-
valcem tako imenovanih "traj-kov", triciklov, zato bo prav gotovo nekaj posebnega. Upam,da bomo tudi tokrat imeli veliko razumevanja domačinov," pravi Roland Plantan, ki se s člani kluba in prijatelji zavzeto pripravlja na letošnje srečanje. "Motoristi radi hodijo v Slovenijo, radi se udeležujejo naših srečanj in mi jim skušamo ponuditi čim več, da bi naše kraje ohranili v lepem spominu. Tudi motoristi so namreč pomembni gostje, moto zbori pa so hkrati priložnost, da se srečujemo ljudje različnih poklicev, od zdravnikov, do mehanikov, policistov in da spoznavamo lepote domačih in tujih krajev," pravijo v Žireh, kjer že danes pričakujejo prve goste, srečanje pa bo trajalo še jutri in v nedeljo.
Naslednji mednarodni moto zbor na Gorenjskem bo 20. in 21. junija v Medvodah, nato pa bo v 12. in 13. julija moto zbor v Podnartu, od 18. do 20. julija v Škofji Loki ter 4. in 5. oktobra na Bledu.     Vilma Stanovnik
PREJELI SMO
Odgovor Tonetu Kristanu
Ne soglašam z objavo, ki je bila objavljena 27. 12. 2002 z vaše strani, ker je v glavnem neresnična. S tem nam kratite naše dostojanstvo in zavajate javnost. Zaradi teh izjav vas prisilno mobilizirani v nemško vojsko ne moremo imeti v časteh. Prav s to prisilno mobilizacijo smo reševali slovenske družine in to po nasvetu partizanov, prav ti so se večkrat oglasili v naši hiši, saj smo bili dobri znanci z. našo družino. Če bi takrat odšel v partizane, bi vse te družine izselili, partizani pa so svetovali, naj pobegnemo kasneje iz. te vojske.
Očitate nam, da smo imeli privilegije, da so bile naše družine varovane doma, imeli so dopuste, pobeg pa je bil zelo tvegan. Če si nekje v tuji deželi pobegnil in nisi znal njihovega jezika, je bilo precej tvegano, saj je bil nemški vojak osovražen po vsej Evropi. Naša domačija, ki je bila na samem, je bila popolnoma izropana, tudi vse moje obleke so bile pokradene. Oče je bil med vojno odpeljan, ker so ga hoteli likvidirati, vendar sta ga poznala dva prvoborca, ki 'sta ga rešila in povedala, da dela za partizane. Tudi naš dopust ni bil dopust, saj nas niso pustili domov, ker se nihče, kije bil doma na dopustu, ni vrnil. V nemški vojski smo bili vedno v prvih vrstah, saj "avslender-jev" ni bilo škoda. Tam, kjer je bilo najtežje in najhuje, smo morali pač biti mi. V zimi 1943-44 je bil najhujšem mrazu umik, stalno pod ruskim ognjem, šest tednov je trajalo, brez počitka, brez pravega spanja in to v hudem ruskem mrazu, ki je dodatni ruski "general". Ni bilo prave hrane, toplega sploh nič, neprestano so se oglašale katjuše in ogromno naših fantov je za vedno ostalo tam na bojišču, ogromno pa je bilo invalidov, ki še do danes niso priznani. Med zatišjem, ki običajno ni dolgo trajalo, pa se je slišalo samo ječanje ranjencev in kriki na smrt ranjenih. Te groze se ne da opisati. Prav to pa so bile naše protekcije, kar nam danes očitate.
Druga moja kalvarija pa je bila na francoski fronti ob ameriški invaziji v Evropo. Ravno tako smo bili spet v prvih bojnih vrstah in od moje čete, kije štela 180 mož, je preživelo z mano vred le trije. Ta frontna črta je bila ena sama ruševina in kraterji od bomb, tudi drevje je bilo vse zravnano z zemljo. Ne vem, če je bilo kje še več grozot, kot na francoski obali in na ruskih frontah, ki sem jih preživel. Ko je bila nemška elitna vojska poražena, se je začela mobilizacija po okupiranih deželah, vendar pa to ni bil več nemški vojaški stroj, to smo bili bolj skrivači, ki so hoteli preživeti, saj se niso imeli interesa boriti, da so le preživeli in jih niso mogli smatrati nadrejeni za dezerter-je. Ravno tako smo bili skrivači tudi mi. Verjetno je posledica propada Reicha tudi naše neza-nimanje za vojskovanje, vsaj posredno.
Tudi meni se je posrečilo, da sem dezertira!, se pridružil neki francoski družini, eden od njih je govoril nemško, tako da smo se skupaj skrivati pod nekim mostom, dokler se nismo prebili do ameriških vojakov, ki so prodirali z zahoda. Prepeljan sem bil v ameriško ujetništvo, kjer pa se je formirala v treh mese-cifi 5. prekomorska brigada, katere član sem bil tudi sam. Po dveh letih sem zopet stopil na slovenska tla v Vinici, ko smo prekoračili Kolpo. Takoj smo se Pridružili slovenskim brigadam
in pomagali osvoboditi celo Dolenjsko in na dan 9. maja 1945 zjutraj ob petih vkorakali v Ljubljano.
Naša pot skozi drugo svetovno vojno je bila izredno naporna. Vedno z eno nogo v grobu in to za tujega človeka, povrhu vsega pa še po nasvetih odgovornih komunistov, ki so vodili partizanski boj.
Očitate nam 20.000 SIT, ki so nam jih izplačali za vsak mesec v nemški vojski, vendar vse te stvari ne bi želel ponovno preživeti, za milijone na mesec. Mislim, da je druga svetovna vojna prizadejala hude bolečine vsem, hudo pa je, da danes drug drugemu očitamo marsikaj. Točno sem navedel, kdo me je poslal v mobilizacijo in naj danes tudi za to odgovarja. Hudo je, da nam prav iz teh vrst očitajo teh borih nekaj SIT.
O vseh naših težavah, ki smo jih doživeli po vsej Evropi, še danes pričajo grobišča po Rusiji, Franciji, Nemčiji in Italiji. To so neme priče naše kalvarije, ki nam jo očitate. Prav z nepoznavanjem dejstev in zavajanjem javnosti, kjer širite neresnične stvari, ne more priti do sprave, ki so jo slovenski narod zasluži.
S spoštovanjem
Franc Tišler, Tržič
Izjava Iniciativnega odbora za ohranitev Triglavskega narodnega parka
V Poročevalcu Državnega zbora št. 4 z dne 24. januarja 2003je bi! objav/jen in spomladi razgrnjen v šestih občinah na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) predlog štirih poslancev, Dušana Vučka, Ivana Božiča, Valentina Po-horca in Janka Vebra, za spremembo zakona o TNP. Strinjamo se, da je veljavni zakon treba dopolniti z določili, ki veljajo za evropske narodne parke in so koristna za prebivalstvo. Predlog omenjenih poslancev pa ne zajema teh določil, zato ni sprejemljiv in ga zavračamo, še posebej pa nasprotujemo zmanjševanju obsega parka.
Razlogi za zavrnitev:
J. Skupščina RS Slovenije je leta 1981 sprejela zakon o TNP in z njim zavarovala edinstveno naravno in kulturno dediščino najpomembnejšega slovenskega prostora kot last vsega naroda, zato tudi ime - narodni park. Po skoraj 70 letih se je uresničila ideja o narodnem parku profesorja Albina Belarja iz teta 1908, za katero so si prizadevali mnogi naravoslovci, planinci, različni strokovnjaki in ljubitelji narave vsa desetletja. V zavesti večine Slovencev je bila sprejeta Z navdušenjem in ponosom. V naravni obliki je zaščiten lep in zgodovinsko pomemben del naše zgodovine, ki ima v svojem grbu Triglav kot državni in nacionalni simbol. Zavračamo krčenje TNP in vztrajamo, da se meje parka ne spreminjajo. To pomeni, da morajo naselja Stara Fužina, Ribčev Laz. in Studor ostati sestavni del parka in s tem ohraniti svojo posebno zaščito.
2. Država si prizadeva, da bi postala članica Evropske unije, kar se bo predvidoma tudi zgodilo prihodnje leto. V EU pa so v veljavi strogi predpisi o varstvu narave in z njihovim spoštovanjem se bomo tudi formalno uvrstili med evropske narode. Mednarodna zveza za ohranitev narave (IUCN - International Union for Conservation of Nature) je že leta 1956 v Perthu v Avstraliji določila kriterije o narodnem parku in je za naš edini narodni park leta 1994 tudi pripravila usmeritve o dolgoročnem razvoju kot pogoj za mednarodno pri-
znanje statusa TNP. Zakonsko sprejetje teh usmeritev v določila novega zakona o TNP in njihovo uresničevanje bo omogočilo tudi črpanje finančnih sredstev iz skladov EU, kar bo koristilo prebivalcem v naseljih znotraj TNP. Sedanji predlog spremembe zakona te usmeritve povsem zanemarja, ne vključuje niti varovanja krajinskih značilnosti kot dela kulturne dediščine državnega pomena (stavbne značilnosti naselij, pastirske stavbe itn. j, čeprav jih vključuje že Evropska konvencija o krajini, sprejeta v Firencah leta 2000, ki je v postopku ratifikacije v Državnem zboru. Velik pomen v EU ima tudi dokument z naslovom Natura 2000, ki predstavlja evropsko mrežo zavarovanih območij za preživetje ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Obvezuje pa nas tudi Alpska konvencija mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA). Predlog novega zakona že v temelju ne upošteva mednarodno uveljavljenih naravovarstvenih načel in usmeritev za narodne parke, v nasprotju pa je tudi z določili našega zakona o ohranjanju narave.
3. Predlog se v uvodni obrazložitvi sicer sklicuje na nujnost "upoštevanja etičnega načela v odnosu do narave, da bodo v njej enako dobro in varno živeli tudi naslednji rodovi". Uvodno besedilo uporablja tudi pojem sona-ravni trajnostni razvoj, a so konkretna določila nato v hudem nasprotju s temi načeli in zavajajo. So namreč usmerjena v potrošniški razvoj turizma ter celo omogočajo gradnjo objektov v osrednjem območju TNP v velikosti 150 m2 s kletjo in izkoriščenim podstrešjem, kar očitno nakazuje gradnjo počitniških hiš. Iz parka izključuje kar tri naselja, med njimi Studor z znamenitimi kozolci. Dovoljuje uporabo kemičnih sredstev, kar predstavlja novo grožnjo Bohinjskemu jezeru in kvaliteti drugih vodo v TNP, ki so državnega pomena, saj kar 20 odstotkov pitne vode dobimo iz Julijskih Alp. Dovoljuje podaljševanje vleke jadralnih letal nad območje TNP, celo vojaške vaje v osrednjem območju in še vrsto drugih dejavnosti, ki ne ustrezajo mednarodnim par-
MALI OGLASI
8201-42-47 8201-42-48
8201-42-49
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -16.30 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
OTOK PAG - Metajna nudim APARTMAJE ob morju - Lončarić. Tt 0038553667134, SLO/031/624-527 7238
OTOK PAG - Zuboviči, oddam SOBE, tuš, WC, s polpenzionom. Tt 00-385-53-66-40-49
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Prodamo več apartmajev po 50 m2 v novem objektu, cena = 233.300,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Hrvaška ČERVAR - PORAT ODDAM APARTMA od junija do septembra. Tt 031/375-299___73oi_
OTOK ŠOLTA pri Splitu - APARTMAJI v hiši, odlična lokacija, ugodno oddam, Tt 041/596-015 _' 7308
Na Krku oddam opremljene APARTMAJE. tf 2511 -808 ali 041 /390-422_7336
Oddamo APARTMA 48 m2, v Termah Čatež, v zidanem objektu. Tt 041/633-195
BOHINJSKA BISTRICA; 36,85 m2, prodamo leta 2000 izdelan apartma v neposredni bližini Koble. CENA: 11.7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubl-jana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Marina blizu Trogirja oddamo apartmaje. Tt 00385-21/889-361, 00385-91/560-02-09, Edi 74io
kovnim kriterijem in škodijo parku. Povsem nesprejemljivo pa je tudi načelo predlagateljev, "da je dovoljeno vse, razen tega, kar je z zakonom ali drugim predpisom prepovedano". V predpisih, ki veljajo pri zaščiti drugih evropskih narodnih parkov, velja ravno obratno načelo, in sicer, da je v narodnem parku dovoljeno le tisto, kar je izrecno zapisano. Le uveljavitev tega načela pri varstvu TNP bo jamstvo za finančna sredstva domačinom iz. skladov in dejansko zaščito našega nacionalnega bogastva.
4. Podpisniki soglašamo, da je veljavni zakon o TNP iz leta 1981 treba dopolniti. Zato podpiramo predloge, ki jih je 17. februarja 2003 pripravil Strokovni svet Zavoda TNP. Še posebej soglašamo s predlogom Zavoda, da se zaradi krajinskih značilnosti državnega pomena park razširi še na območja vasi pod Krnom in na območje gorskih naselij nad Baško Grapo, kar bi tudi prebivalcem teh naselij omogočilo denarno nadomestilo in neposredna plačila za uresničevanje kmetijsko-okoljskih programov, skladno s predpisanimi usmeritvami o varstvu narave v Evropi. Poudarjamo, da Mednarodna zveza za ohranitev narave (IUCN) v svojih smernicah opozarja, da turizem sicer prinaša v narodne parke denar, lahko pa je izjemno škodljiv, saj pogosto pride do izničenja turističnega potenciala zaradi razvoja turizma. To spoznanje bo moralo priti v zavest vseh, ki danes še lahko predstavljajo in vabijo v svoj kraj vznemirljivega doživetja lepot narave. Le z. zavrnitvijo tega predloga poslancev bo ta lepota ostala nam in zanamcem.
Ljubljana, 19. maja 2003 Alenka Bizjak, mag. Tomaž Ogrin, mag. Izidor Trstenjak, dr. Helena Lenasi, dr. France Sevšek
Zahvala
Tek okoli Brda
Spoštovani!
V nedeljo, 25. maja 2003, je na Brdu pri Kranju potekal III. županov tek. Tek je bil organiziran
APARATI STROJI
Prodam KOSILNICO S KOŠEM in KULTI-VATOR vrtni 4,5 KM, cena po dogovoru. Tt 2334-407
Prodam GOZDARSKI VLAČILEC Unimog. Tt 041/260-018 7247
KOMBAJN za krompir in žitno SEJALNI-CO 2,5 m, ugodno prodam. Tt 25-11-670
7248
Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO, 30 I. Tt 204-10-46 7257
Prodam bočni VILIČAR, 6 t, primeren za žago in MIZARSKI PONK. Tt 051/202-
2 2 9 7261
Prodam dobro ohranjen BETONSKI MEŠALEC Lescha. Tt 040/647-564 7232
Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO, 124 I, cena 25 000 SIT. Tt 531 -05-39 7264
Ugodno prodam malo rabljen PRALNI STROJ Gorenje (12 programov). Tt 031/491-190 7274
HLADILNI BAZEN 800I, I. 97, plastični silos 7x3 m, trosilec umetnega gnoja. Tt 041/595-355, Žabnica 57_7275
BAZEN za mleko, 500 I, prodam, Tt 041/882-021 7277
Prodam KOSILNICO Bucher z Magovim motorjem, tr 041/526-704 7281
REZKALNI STROJ, starejši, z vsemi pomiki in nekaj pribora, prodam. Tt 041/748-
868_ 7284
Prodam tračni OBRAČALNIK 220 cm VRATNO KRILO Mahagoni, desno 051/410-757 7314
Prodam doma izdelane SILAŽNE VILICE za razvoz bal. Tt 031 /466-024 73,7
Prodam rabljen BETONSKI MEŠALEC, Tt 257-52-40 73,9 •
PRALNI STROJ Gorenje in 200 I ZAMRZOVALNO OMARO, prodam. Tt 041 /878-
494 7331
Prodam SAMONAKLADALKO 16 m3, PUHALNIK z motorjem, TROSILEC umetnega gnoja. Tt 040/531-882 7332
Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ Gorenje 443, cena 16.000 SIT. Tt 252-
29-10 7372
v dobrodelne namene za pomoč Fundaciji Vinccnca Drakslerja, katere glavna naloga je pomoč odvisnikom in njihovim družinam.
V mojem imenu, imenu Organizacijskega odbora in Fundacije Vinccnca Drakslerja se vam zahvaljujem za vaš prispevek, pomoč pri izvedbi teka. Z vašo pomočjo smo uspeli organizirati zelo uspešno humanitarno športno prireditev, ki je vključevala akcijo zbiranja sredstev za pomoč odvisnikom, ki so se prepustili zavajajočemu svetu mamil in so se mu pripravljeni odpovedati.
Grožnja odvisnosti namreč preži na vsakem koraku. Prizadete odvisnike ter hkrati njegovo družino in širšo družbo. Z resnico o odločitvi in izbiri vsakega posameznika se strinjam tudi sam. Vendar pa me veseli, ko vidim, da je naša družba še vedno solidarna. Skrbijo nas znamenja destruktivnosti, ki prihajajo do izraza znotraj vsake družbe. Nekatere med njimi je možno omiliti bolj, druge manj. Takrat smo si skupaj prizadevali omiliti problem odvisnosti in želim si, da bi nam z vašo pomočjo to še večkrat uspelo.
Pomoč sočloveku je plemenito, hvalevredna in nujna vrednota v sodobni družbi, kajti sami brez. pomoči ne moremo uspešno korakati skozi Življenje.
Dovolite mi, da se Vam še enkrat kar najlepše zahvalim za vaše razumevanje, pomoč in zaupanje, ki ste jih namenili Fundaciji Vinccnca Drakslerja.
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. Zupan Mestne občine Kranj
Na rob otvoritve kranjskega bazena nič novega
V sredo me je klicalo veliko mojih bivših kolegov plavalcev in vaterpolisiov, s katerimi smo skupaj utirali pot na vrli slovenskega in jugoslovanskega plavanja in vaterpola. Tudi moji bivši plavalci iz nekaj ge-
Prodam TRAKTOR STAJER 30 KM, 1.1957, cena 160.000 SIT, Tt 25-21-167
Prodam PREDSETVENIK 1,6 m, z ježem in valjarjem, dobro ohranjen. Tt 25-95-350, 031/884-647__tsbs
Prodam RAČUNALNIŠKO BLAGAJNO za trgovine ali lokale, cena 6.000 SIT in trofazni števec. Tt 040/328-740 7412
GR. MATERIAL
Prodam nova HRASTOVA VRATA, 850 x 2000, leva in desna. Tt 031/539-805
Garažna VRATA, dvižna, odlično ohranjena, prodam, cena 5.000 SIT. Tt 59-58-
245 . _7356-
Prodam 100 let stara hrastova rezlana VRATA in 1500 nove ter 1500 kosov rabljene KRITINE Novoteks. Tt 2560-223
GARAŽE
RADOVLJICA: Cankarjeva, oddamo 3 garažne bokse za 1 leto z možnostjo podaljšanja, leto izgr. 1971. Cena: 9.600,00 sit/mesec. Možen tudi odkup, cena: 1.300.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
Kranj - Šorlijeva ulica; 1.70, prodamo triplex garažo v kleti. CENA: 1,6 mio SIT.
SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
HIŠE KUPIMO
Kupim stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja, smer Tržič - Golnik. IT 041 /647-257
GORENJSKA; več hiš, enostanovanjskih, novejših ali potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
HIŠE PRODAMO
Prodam STAREJŠO HIŠO s sadovnjakom v bližini Radovljice, Tt 040/623-416 725,
neracij so me začudeno spraševali, zakaj se v torek, 27. maja, nisem udeležil otvoritve novega kranjskega bazena.
Ker me večina bralcev Gorenjskega glasa pozna kot novinarja, naj pojasnim, da sem bil prvi Kranjčan, ki se je začel poklicno ukvarjati kot trener s plavanjem. Kot prvi Slovenec sem dobil v športu naziv višjega športnega trenerja. Diplomiral sem kot višji trener za plavanje in vaterpolo ter kot trener za atletiko in rokomet.
Na otvoritev bazena nisem bil vabljen, čeprav sem bil napro-šen nekaj dni pred otvoritvijo s strani predstavnice Mestne občine Kranj, naj pregledam in dopolnim spisek vabljenih.
Ne vem, kje je vzrok, vendar se v odnosu tako plavalnega kot vaterpolo kluba do mene ni zgodilo prav nič novega. Pred leti tudi nisem bil vabljen na otvoritev zimskega bazena, pa tudi ob okroglem jubileju plavalnega kluba sem bil v priložnostni publikaciji praktično zamolčan, še več, pod sliko rekordne štafete je namesto mojega zapisan drug priimek.
Sicer pa so vodilni (ne vem, ali na MO Kranj, na Zavodu za šport, plavalnem ali vaterpolu klubu) naredili še precej večjo, celo neopravičljivo veliko napako. Na otvoritev niso povabili niti "očeta kranjskega plavanja in vaterpola " Boža Trefaita. Gre za športnega organizatorja, ki je del svojega življenja žrtvoval plavanju in vaterpolu, za človeka, kije sprožil in organiziral razvoj kvalitetnega plavanja in vaterpola v Kranju ter ju postavil v slovenski, jugoslovanski in svetovni vrh.
Ob njegovi odsotnosti na otvoritvi bazena bi se sam počutil bedno. Brez. njega bi se mi vsiljeval občutek, da gledam, kako se nekateri kitijo s pavjim perjem. Peter Čolnar, Kranj
BGiUi
Kranf    98.3 MM*
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972
Radio Belvi. il.u.o.. Šniaiielnii 6.4000 kiaflj
Šk. Loka - prodam POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO, stara 8 let, na 1800 m2 Cena 56 mio SIT. Tt 512-20-22 7283
Prodamo moderno hišo (K+P+M)na lepi lokaciji v Naklem pri Kranju. Narejena je do podaljšane tretje gradbene faze (vgrajena okna in vrata, kompletna fasada) z urejeno oklico. Informacije: Proteo kranj d.o.o » 04/28-71-700 7345
STRAŽIŠČE - samostojna hiša, 25 let, parcela 490 m2, priključki, cena dogovor, prodam. Tt 23-15-600, 041/774-101 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 7351
ZREČE - Bio masivne, energijsko varčne hiše, prodamo. Možnost kredita Baleta -Satler in drugi d.n.o. Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01/428 93 99, gsm: 041 310 635
BEGUNJE - prodam polovice hiše z lastnim vhodom na krasni lokaciji z cca 900 m2 zemljišča. Tt 53-33-584 7393
PODNART. okolica - stan. hišo, cca 90 m2, potrebno popolne prenove, pare. 774 m2, I.i. cca 1930, cca 9 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
VISOKO, Luže -1 /2 dvostanovanjske hiše v I.nad.(3 ss), 85 m2, obnovljena, delno opremljena, pripadajoča pare. 413 m2, I.i. cca 1985, cca 19.8 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
MEDVODE - stan. hiša v sklopu dvojčka, možno dvostanovanjska, 116 m2 in klet 127 m2, pare. 214 m2, I.i. 1975, cca 35 mio. Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
Kranj prodam starejšo meščansko hišo 100 m2 + klet, parcela 470 m2, hiša je delno prenovljena, cena: 29.500.000,00 SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj bližina, prodam nadstandardno enodružinsko hišo, 300 m2. cena: 81.000.000,00 SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
HLEBCE: hiša - pritličje in mansarda po 70 m2, delno podkletena, garaža in drvarnica, vrt, sadovnjak, 1600 m2 kmetijskega zemljišča, leto izgr. 1954, obnova mansarde 1970. Cena: 21 000 000,00 sit ALPDOM, d.d Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
InepremičnineI
Koroška c. 54. Tržič d'°-*v
2026-172
KRANJ - Dmlovka; 250 m2, letnik 90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,4 m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. CENA: 40,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ZBILJE; 360 m2, letnik 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružin-ska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije. CENA: 68 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. CENA: 52,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem ; in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 04/20-68-700
STANOVANJE PRODAMO
' na Planini I. v Kranju prodamo 2*2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2, staro 26 let, cena 17.7 mio SIT;
• v Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno + 2 kabineta stanovanje. III. nadstropje, v izmeri 103,7 m2, staro 24 let, cena
23,3 mio SIT;
• v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno ♦ 2 kabineta stanovanje v IV. nadstropju, izmere 88,6 m2, staro 28 let. cena 19,3 mio SIT;
' v starem mestnem jedru Kranja prodamo starejše trosobno stanovanje brez centralnega ogrevanja v I. nadstropju, izmere cca 130 m2. staro cca 150 let. delncsprenovljeno, cena 21,2
mio SIT;
' na Planini I v Kranju prodamo obnovlieno garsonjero v XI nadstropju, izmere 21 m2, staro 26 let, cena 6,7 mio SIT;
• v Lescah prodamo starejše trosobno stanovanje, potrebno obnove, v II. nadstropju, izmere 75 m2, staro 51 let, cena 13,2 mio SIT;
" v Škofji Loki prodamo dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, v izmeri 53 m2, klasično ogrevano, staro 43 let, cena 13,5 mk) SIT;
■ na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + kabinet stanovanje v IX. nadstropju, izmere 54,5 m2, staro 29 let. cena 13,4 mio SIT;
' na Jesenicah prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje v I. nadstropiu. izmere 53,70 m2. staro 29 let, cena 11 mio SIT;
• na Planini III. v Kranju prodamo garsonjera stanovanje v 2. nadstropju, izmere 33 m2 ■ nizek objekt, staro 15 let, cena 11
mio SIT.
STANOVANJE DODAMO V NAJEM:
" na Planini I. v Kran|u oddamo v najem v celoti opremljeno dvosobno stanovanje v VII. nadstropju, izmere 55 m2, staro 26 let, cena 60.000 SIT na mesec; ' na Planini III. v Kranju oddamo v najem dvosobno stanovanje v mansardi. izmere 73,20 m2. staro 16 let, cena 61.500 SIT mesečno. HIŠE PRODAMO
' v Čirčah pri Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom, staro 17 let, cena 104,8 mio SIT;
' Kranj - bližnja okolica, prodamo prenovljeno hišo po delih, staro 15 let: pritličje 120 m2 stanovanjske površine, 10 m2 kleti, 230 m2 vrta, 3 parkirišča ■ cena 26.830,000 SIT; 1. nadstropje 90 m2 stanovanjske površine, 10 m2 kleti, 100 m2 vrta, 2 parkirišči - cena 17.495.000 SIT; mansarda: 90 m2 stanovanjske površine, 15 m2 kleti, 100 m2 vrta in dve parkirišči - cena 15,163.000 SIT; možen pa je odkup hiše v celoti na parceli 800 rn2 , za ceno 63 mio SIT; ' v Podbrezjah prodamo novo nedokončano visokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2, cena 46 mio SIT; ' v bližini Cerkelj na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlorisa 12 x 11 m2, na parceli velikosti 572 m2, staro 12 let, cena 39 mio SIT;
Kranju, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, cena 28 mio SIT;
v Zmincu pri Škofji Loki prodamo visokopritlično hišo v lil. gradbeni fazi, na parceli velikosti cca 600 m2. staro 2 leti, cena 24,2 mio SIT;
' Iz Bleda, 10 km proti Bohinju, prodamo starejšo hišo na parceli velikosti 520 m2, staro cca 53 let, cena 9,8 mio SIT;
v bližini Nakla prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni fazi na parceli 500 m2, cena 40 mio SIT; ' v bližini Škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo visokopritlično hišo na parceli, velikosti 160 m2, staro 8 let, cena 24 mio SIT;
' Brezje nad Tržičem - vas Leše - prodamo starejšo kmečko hišo s Trgovino v pritličju na parceli velikosti 80 m2, staro 50 let. cena 7 mio SIT;
' v bližini Preddvora prodamo zelo lepo visokopritlično hišo, tlorisa 13 x 9 m2 na parceli velikosti 685 m2, staro 9 let, cena 74,6 mio SIT;
' na Orulovki pri Kranju prodamo vrstno atrijsko hišo, tlorisa 17 x 6 m2, na parceli velikosti 182 m2, staro 13 let, cena 38 mio SIT.
POSLOVNI PROSTOR - prodamo
' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III. nadstropju, v izmeri cca 135 m2. primerno za pisarne Imožnost prodaje tudi manjših kvadratur), stare 39 let, cena 1.800 SIT/m2;
■ v Kranjski Gori prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni fazi, pritličje, v izmeri 136 m2, cena 26 mio SIT;
' v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju, v izmeri 42 m2, star 10 let, cena 11,6 mio SIT;
■ v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmeri 552 m2 (bivši Comming), star 23 let, cena 128 mio SIT;
• v Križah pri Tržiču prodamo poslovni prostor | primeren za trgovino) v pritličju, izmere 64 m2 - parkirišče urejeno, star 53 let. cena 11 mio SIT,
• na Planini II v Kranju prodamo poslovni prostor v I. nadstropju v izmeri 420 m2, možno tudi po delih, stai 17 let, cena 73,4
mio SIT;
' v Radovljici prodamo manjši poslovni prostor v piitličju, izmere 20 m2, star 12 let, cena 5 mio SIT.
• na Planini I. prodamo ali oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 44,80 m2, star 24 let, adaptiran leta 1990, prodajna cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno; POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO:
• na Primskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 rn2; enonadstropni objekt, leto izgradnje 1980. mansarda izdelana v letu 1995, cena 116,5 rnio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, cena 23 mio SIT;
' v Kranju ob prometni cesti prodamo poslovni objekt s 1120 m2 koristne površine na parceli velikosti 1010 m2, leto prenove 1962, cena 120 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najoni ' v Čirčah oddamo v najem skladiščni prostor, izmere cca 50 m2, višine 4 m, star 22 let, cena 35.000 SIT mesečno;
• v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2, stare 22 let, cena 112.000 SIT mesečno;
■ na relaciji Kranj - Škofja Loka - Sveti Duh • oddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prostoi (pritličje ♦ etaža) v izmeri cca 150 m2, prenova I. 2000, cena 175.000 SIT mesečno;
• v Kranju na Cesti Staneta Žagarja oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 40 m2, prenova I. 2001, cena 116.500 SIT mesečno;
• v Žireh oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri cca 130 m2 (višina 3,30 m), stare 2 leti, cena 122.000 SIT mesečno;
' v Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prostor v izmeri cca 30 nfe, primeren za trgovino ali pisarno, star 26 let, cena 56.000 SIT mesečno. PARCELA - PRODAMO.
' na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1.500 m, cena 8.300 SIT/m2;
' v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 3,000 m2 možnost delitve tudi na manjše, cena 6,100 SIT/m2; " v Vodicah prodamo parcelo, velikosti 950 m2, za poslovno dejavnost; cena 30.290 SIT/m2;
• v bližini Šenčurja prodamo zazidljivo parcelo, komunalno ure jeno, v izmeri 630 m2, cena 18.640 SIT/m2.
VIKEND PRODAMO
• na Bledu prodamo vikend, tlorisa 46 m2, na parceli velikosti 1400 m2, star 53 let, cena 44,3 mio SIT.
VIKEND PARCELA
• pod Joštom nad Kianjem-Pševo prodamo vikend parcelo v iz meri 1166 m2, cena 5,8 mio SIT.
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH
ŽELEZNIKI; 100 m2, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišico, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
JESENICE - Cesta 1. maja; vrstna z atrijem, 107 m2, parcela 200 m2, stara 85 let, pritlična, obnovljena leta 2001. CENA: 16,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
LAHOVČE; ravna parcela 1589 m2 s 100 let staro hišo in gospodarskim poslopjem, primerno za nadomestno gradnjo dveh hiš. CENA: 28,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ERMA5
Spodnji trg 30
4220 Škofja Loka
tel.: +386(0) 40 686 048
e-mail:erma5@volja.net
KOKRICA; 250 m2, nova hiša v 4. gr. fazi, lahko dvostanovanjska, parcela 520 m2. CENA: 43,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, za razne dejavnosti. Možna je prodaja po posameznih etažah. CENA: 65 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
BLED - Mladinska; 160 m2, 100 let stara vila, potrebna obnove. CENA: 30,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
TRŽIČ - Bistrica; vrstna, 250 m2, stara 22 let, parcela 350 m2, nova streha. CENA: 38 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
PREDDVOR - Olševek; 200 m2, starejša hiša, pred 14 leti deloma adaptirana, lahko večstanovanjska, parcela 1600 m2, zraven tudi gospodarsko poslopje, odlična lokacija. CENA: 40,8 mio SIT.SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Škofja Loka - Papirnica; 250 m2, prodamo nedograjeno atrijsko hišo, 5. gr. Faza, parcela 754 m2, mirna lokacija ob gozdu. CENA: 53,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Škofja Loka - Podlubnik; vrstna, 169 m2, letnik 1975, parcela 310 m2, ob zelenem pasu. CENA: 45,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
GORENJA VAS - Reteče; 150 m2, enodružinska, podkletena, pritlična montažna hiša, letnik 1977, na lepo urejeni parceli 2161 m2, možen nakup samo z delom zemljišča za nižjo ceno. CENA: 51,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
SP. BRNIK; dvojček, 150 m2, star eno leto, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, urejena okolica. CENA: 27 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
NEPREMIČNINE
KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, lahko za PP ali stanovanja. CENA: 32,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
NAKLO; 150 m2, stara 50 let, parcela 800 m2, delno adaptirana. CENA: 28,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 28 let, parcela 700 m2, ob zelenem pasu. CENA: 36 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o,, Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
CERKLJE NA GORENJSKEM, prodamo visokopritlično hišo, na cca 528 m2 zemljišča, stara 7 let, vsi priključki, ogrevanje CK - olje, vseljiva po dogovoru. CENA: 47mio. SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ZGORNJE BITNJE, prodamo enodružinsko hišo, na 320 m2 zemljišča, stanovanjske površine cca 90 m2 v etaži, atara 43 let, delno podkletena, bivalno pritličje + mansarda, CK- olje, telefon, vseljiva po dogovoru. CENA: 23mio. SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, na 211 m2 zemljišča, prodamo pol hiše v dveh etažah + 1/2 kleti, 138 m2 stavbnega zemljišča, stara 50 let, delno obnovljena, balkon, lastna CK-olje, priključek za KTV+internet, TEL., števec za vodo, skupna garaža cca. 15 m2, možnost poslovnega prostora, vseljiva po dogovoru. CENA: 40mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 _
KRANJ - ZGORNJE BITNJE, na cca 400 m2 zemljišča, prodamo visokopritlično hišo, staro 4 leta, v celoti podkletena, bivalno pritličje + neizdelana mansarda, vsi priključki, CK - olje, vseljiva po dogovoru. CENA: 46.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KERN
NEPREMIČNINE
i-v 2021-353 MaiMruv trg 1% m2Q22£S&_4000 Kranj
DOM
nepremičnine
04/202-33-00, 041/333-222
Damjana Kraulberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj
www.dom-nepremicnine.com
ZBILJE, prodamo enodružinsko hišo -Marles, staro 2 leti, velikost stanovanjske površine 240,69 m2,velikost parcele 1,054 m2, CK-plin, objekt je delno pod-kleten, dve zaprti garaži z vrati na elek. pomik, dodatno izdelana mansarda nad garažo in dnevno sobo, zemljišče ograjeno, elek. vrata pred vhodom, vseljiva po dogovoru. CENA:96mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo tri družinsko hišo na 122 m2 zemljišča, cca. 89 m.2 v etaži, 1/2 hiše podkletena,1. etaža: 3 * soba+ WC + kopalnica, 2. etaža: dnevna soba + spalnica + mini kuhinja + VVC, mansarda: v celoti prenovljena, dnevna soba z jedilnico + kuhinja + 2*spalnica + kopalnica, hiša je delno prenovljena, ISDN, ADSL, CK-olje, možnost prodaje hiše po delih ali v kompletu, vseljivost po dogovoru. CENA: 50mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ prodamo visokopritlično hišo 2x75 m2, I.i.1973, na parceli 308m2 za 28.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 #051/ 306 150
DUPLJE- OKOLICA prodamo novejšo visokopritlično hišo 2x 95 m2, I.i. 1981, na parceli 574m2 za 33.000.000 SIT. STANING  04/ 20 42 754*051/306 150
Nf PREMIČNINE REAt ESTATE
SVtT NEPREMIČNINE <!.< I. j i j|,l j Ana , Enota Khanj
Tli.: M Vit I l-OOO FM.I OUiOM 45» tHAlI: t«t<ifi'>vli. N| (H
BOHINJ prodamo skoraj novo visokopritlično hišo 9x9m, l.i. 1999, na parceli 372 m.2 za 58.500.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 # 051/ 306 150
KRANJ- DRULOVKA prodamo vrstno visokopritlično hišo 127 stan. povr., I.i.1991, parcela 145m2 + 200m2 za 37.400.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 # 051/ 306
150
KRANJ- BESNICA prodamo nedokončano visokopritlično hišo 12,7x 9,6m, l.i. 1990, na parceli 643m2 za 35.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 * 051/ 306 150
BAŠEU prodamo nedokončano visokopritlično hišo 300m2 up.površine,I.i. 2001, na parceli 800m2 za 33.000.000 SIT. STANING 04/20 42 754*051/ 306 150
KRANJ - Drulovka, Vrstna hiša, končna, 210 m2, lepa lega, starost: 8 let, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
ŠKOFJA LOKA - Mesto, starejša vrstna končna hiša 133 m2, ugodno prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
ŠKOFJA LOKA - Podlubnik, vrstna hiša 170 m2, pare. 314 m2, rob naselja, starost: 25 let, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
KRANJ, bližina - hiša vel. 10 x 9 m, letnik 40, obnovljena 94, parcela 715 m2, menjamo tudi za stanovanje, cena =24,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, bližina - nova hiša vel. 14x11 m, letnik 2002, parcela 1000 m2, možnost tudi dvolastniške, cena = 100,32 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, smer Cerklje - hiša vel. 13 x 9 m, parcela 1063 m2, cena - 40,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 2
FR^kST
d.o.o. Kranj
Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj
04/234-40-80,041/734-198
e-mail:nepremicnine@frosf.si
HOTEMAŽE - hiša 10 x 11 m, razgiban tloris, luksuzna oprema, parcela 685 m2, cena = 77,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŽIGANJA VAS-stan. hiša vel. 9x 12 m, stara 21 let, parcela 574 m2, lepo urejena, cena = 35,0 SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
nepremičninska družba
loman d.o.o., mladinska ulica 2., 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90, 04 236 28 91, gsm: 041 347 323 e-mall: loman@volJa.net
DRULOVKA - vrstna končna hiša, površine 210 m2 v treh etažah, letnik 93, parcela 151 m2, cena = 37,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53,202 25 66
RADOVLJICA, bližina - starejša hiša vel. 8 x 9 m grajena leta 1952, in ločeno gosp.poslopje vel. 13x11 m letnik 1998, parcela 760 m2, cena = 16,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Bled-center: enonadstropna cca 173m2, parcela 405m2, čudoviti razgled, ITD + NEPREMIČNINE ' Tel:04/23 81 120 04/236-66-70
Begunje 1/2-kot samostojna, 400 m2 zemljišča, 140 m2 stan., izredna lokacija. Škofja Loka: 157m2 stan. površine,popolnoma obnovljena, parcela 202m2, čudovita sončna mirna lokacija, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 32.000.000.00SIT Tržič -okolica, lahko dvostanovanjska, zelo lepo urejena, 800 m2 parcele-razgled. Žiganja vas: dvostanovanjska, mirno okolje, cena: 33.000.000,00 SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel:04/23 81 120 04/236-66-70
Kranj - center: prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo, z dokumenti za 5 novih stanovanj. Interda o.o.o., Tel.: 041/647-257
Cerklje - Dvorje: dvodružinska, 1000 m2 parcela, lep razgled, cena: 37.000.000,00 SIT Kranj - Drulovka: vrstna, enodružinska, mirna okolica, cena 30.000.000,00 SIT. Kranj - Visoko: Manjša kmečka hiša - obnovljena, cca 100 m2 stan. površine, parcela 724 m2, cena 24.500.000,00 SIT, možna menjava za 2SS z doplačilom Obiščite nas tudi na naši spletni strani www.itd-plus.si imamo še več ITD + NEPREMIČNINE Tel:04/23 81 120 04/236-66-70
KOLESA
Prodam novo dekliško KOLO Mistral na 18 prestav, za polovično ceno. Tt 231-22-59,041/274-402 7316
KUPIM
Kupim SLAMOREZNICO Mengele. Tt 041/884-882_7282
Kupim BALIRANO SENO. Tt 5146-257
LOKAL ODDAM
V najem oddam PROSTOR, primeren za obrt ali skladišče, lokacija blizu letališča Brnik. Tt 252-70-55 7321
PRIMSKOVO - POSLOVNI PROSTOR, 300 m2, pritličje, najemnina ugodna, oddam. Tt 23-15-600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7353
nepremičnine, d.o.o.
Ped Plevno 42, Šk. Loka, tel.: 51 m)4-20,041 /425-380
KRANJ, Primskovo - v pritličju in nadstropju poslovne prostore, starost 4 leta, cena - 2.920,00 SIT/m2 za trgovino in 2,333,00 SIT/m2 za pisarno, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - frizerski salon 35 m2 v pritličju objekta, obnovljeno pred 10 leti, cena * 105.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - pisarne v poslovnem objektu, vel. 107 m2, zgrajeno 99 leta, cena = 3.030,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAMO
RADOVLJICA, bližina - 5 let staro gostišče v obratovanju vel. 230 m.2, z vsem inventarjem, cena - 50, O mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Zlato polje - poslovni prostor 28,3 m2 v pritličju objekta, objekt obnovljen 85, cena = 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MOTORNA KOLESA
Prodam malo rabljen MOPED TOMOS AVTOMATIK. Tt 25 91-452 7296
Prodam MOTORNO KOLO Gilera Coguar 125 kub., črne barve, prevoženih 2200 km. Tt 23-11-742 7310
OTR. OPREMA
Prodam otroški STOLČEK trip-trap. Tt 2342-480_7266
Prodam OTROŠKO SOBO Jurček. Tt 20-45-044 7354
Prodam KOMBINIRAN VOZIČEK Peg Perego Caravel,. cena 5000 SIT. Tt 041/488-128 7383
OSTALO
Mamica s 5 mesečno hčerko, brez svojih staršev, bi rada našla babico zanjo, da bi bilo vsem lepše in enostavneje, sva iz Kranja. Šifra: BABICA /273
Prodam kvalitetna OMELA za pometanje tlakovcev in asfalta. Žnidar Tt 01/832-31-
07 7325
PRIDELKI
Prodam CVIČEK s poreklom Kostanjevica na Krki. Tt 041 /347-413 /ase
Ugodno prodam zelo kvaliteten STARI KROMPIR. Tt 040/804-336 7334
Prodam belo DOLENJSKO VINO, ugodno, 180 SIT/I. Tt 041/849-733    ' 7381
PODARIM
ODDAM ljubke MLADIČKE, mešančke nemški ovčar - bernski planšar Tt 040/260-088_ 7242
Oddam KUŽKA, nemškega ovčarja Tt 041/745-685 7255
POSESTI
Na Bledu prodam KMETIJSKO ZEMLJIŠČE 6900 m2 in 5000 m2 ob Savi Bohinjki. Cena po dogovoru. Tt 5744-447
NOTAR Vojko PINTAR
obveščam,
da bom s 25. 5. 2003 svojo notarsko pisarno preselil v prostore nove poslovne stavbe IC DOM v Kranju (bivši Gradbinec), nasproti Zavarovalnice Triglav v Kranju.
Naslov notarske pisarne bo zato od 25. 5. 2003 dalje: Kranj, Nazorjeva ulica 1/1.
Telefonske številke notariata ostajajo nespremenjene in bodo kot doslej: Tel.: 04 281 55 20,fax: 04 281 55 30 e-mail: notar.vp@siol.net
Lesce - okolica: TRAVNIK, 9200 m2, možna postavitev senika, mirna lokacija, prodam. Tt 031/727-035 7322
Prodam zazidljivo parcelo v centru Sp. Dupelj, cena po dogovoru. Tt 041/623-623
Vodice zazid. pare. 950 m2 za stan. posl. namembn., ravna, priključki so, cena 28.562.000,00 SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj okolica, zazidljiva pare. 630 m2, ravna, odprta, sončna z vsemi priključki,cena: 11.600.000,00 SIT, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Gorenjska, prodam vzdrževano in delno prenovljeno kmetijo z 20 ha. kmetijskih površin na lepi lokaciji, cca.100 let, cena: 58.000.000,00 SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 15.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, prevzem možen takoj, cena 11.320.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
VODICE - prodamo parcelo 1.617 m2, delno zazidano stavbno zemljišče, prevzem možen takoj, cena 33.900 mio.SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ, prodamo zazidljivo parcelo, 2.222 m2 , elektrika + voda na parceli, cena 38.920 mio. SIT. AGENT KRANJ,-tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360.
TENETIŠE prodamo 2222m2, po 17.500 SIT/M2, SENIČNO prodamo 1033m2, po 14.500 SIT/M2, PODREČA 1927m2 po 23.400 SIT/M2. STANING 04/ 20 42 754 # 051/ 306 150
član NZ
NEPREMIČNINE
sedaj tudi na internetu
GSM: 041-331-886
Zbilje, zazidlj. pare. na robu naselja, priključki ob parceli, 502 m2, cena: 12.800.00,00 SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
LAHOVČE; 1589 m2, ravna parcela s 100 let staro hišo in gospodarskim poslopjem, primerno za nadomestno gradnjo dveh hiš. CENA: 28,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
MLAKA - nad Begunjami; 830 in 843 m2, stavbno zemljišče na prisojni legi, dostop po asfaltu, voda in elektrika na parceli. CENA: 12,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
BRITOF; 486 m2, zazidljiva, ravna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 10,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Breg ob Savi - v pripravi za prodajo so PARCELE z grad. dovoljenjem in HIŠE v IV. gr. fazi. Interda, d.o.o., 041/647-257
CERKLJE - Apno; 486 m2, parcela za vikend, rahlo v hribu, z lokacijsko dokumentacijo, elektrika, voda na parceli. CENA: 5,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
GORENJSKA; zazidljive parcele za gradnjo stanovanjskih hiš nujno iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Lahovče pri Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovnajske hiše zgrajene do IV. faze v pripravi, Interda, d.o.o., tel.: 041/647-257, 041/333-222
GORJE pri BLEDU: stavbno parcelo 412 m2 z lokacijsko dokumentacijo, lokacija s pogledom, cena = 8,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
SMLEDNIK - stavbna parcela 600 m2 po 140.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BESNICA - stavbna parcela 663 m2 po 163.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
POZNANSTVA
POMLADNI VETER vabimo Gorenjke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega, da pokličete tel. 031/612-541, od 9. ure dalje, ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vami. 7292
POMLADNI VETER 48-letna prijazna gospa in 52 letna vdova, obe Gorenjki, želita spoznati moškega. Resni moški pokličite na Tt 090 54 25 ali 090 54 24 (186 SIT/min), od 9. ure dalje. Vabljeni tudi drugi, veseli vas bomo! 7294
RAZNO PRODAM
Prodam OTROŠKO KOLO 8-10 let ter AKVARIJ z opremo. Tt 512-78-10 7305
Prodam ohranjen 60 I KOTEL za žgan-jekuho, prekucni in PAJKEU. Tt 041/821-, 094, zvečer 7326
Ugodno prodam NOVO ZAJČNICO. Tt 25-11-968, 031/850-536_7333
Prodam bukova DRVA. Tt 2566-120 733b
LOPO, enokapno, delno zaprto, 15x5 m, PONTE 2,5 m in GUMI VOZ, prodam. Tt
041/50-60-96 7338
Trgovina MV Musicland, Vodopivčeva 7, Kranjnudi v mesecu juniju 10% popust na vse kitarske ojačevalce in 5 % popust na vse električne kitare. Popust velja ob plačilu z gotovino. Tt 04/23-61-991 7415
STANOVANJA ODDAMO
SOBO v Kranju, opremljeno ogrevano ODDAM samskemu moškemu. Tt 2325-
05 9 7250
V Kranju oddam 1 SS, 30 m2, delno opremljeno, zaposleni osebi. Cena 40 000 SIT/mes + stroški, 3 mesečna varščina. Tt 041/513-974 7263
JPW Bc: IT* BHi JE. ftfll ft d t\l A SSJ »~
4220 Škofja Urfw
Tel.: 04 513 75 90 _OSMe 041 660 938
wwv.tridanepremtcnine-ij.si
Planina, ob otoku, 2 sobno opremljeno stanovanje, 63 m2, I.nad., 70.000 SIT. Tt 23-15-552,041/211-616 7341
V neposredni bližini Kranja oddamo opremljeno 2 ss, v izmeri 70 m2. Tt 031/744-147 7342
V Hotemažah oddam 3 sobno STANOVANJE, 60 m2. Tt 031/566-786
RADOVLJICA: Gorenjska c, garsonjera 24 m2, 2. nadstropje, leto izgr. 1993, opremljena, vsi priključki, za 1 leto z možnostjo podaljšanja, 6-mesečno predplačilo. Najemnina: 40.000, sit/mesec ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
BLED: 48 m2, 2ss v pritličju stan. hiše, obnovljeno pred 7 leti, lasten vhod, parkirišče, vrt, pogled na jezero, vsi priključki, oprema, za 1 leto z možnostjo podaljšanja, 3-mesečno predplačilo. Najemnina: 55.000,00 sit/mesec ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
GS5
GS 5 $TANIC,d.oo.
Nepremičnine Kamna Gorica 65 4246 Kamna Gorica
Tel.: 031/597-488
Kranj, Planina I -1 sobno stanovanje z vso opremo, cena = 51.400,00 SIT/m2, Radovljica - 2 sobno z vso novo opremo, cena - 70.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
GOLNIK - garsonjera, 26 m2, 2. nad-str./2, balkon, brez CK, neopremljena, najemnina 35 000 SIT, predplačilo. Tt 23-15-600 , 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7352
STANOVANJA KUPIMO
Kupim manjše, ENOSOBNO STANOVAN-JE ali večjo GARSONJERO v Kranju. Tt
040/752-815_7254
Če morate nujno prodati STANOVANJE -kupim za gotovino (1, 2 ali 3 sobno), brez posrednika. Tt 041/882-415 7268
NEPREMIČNINE
«5745444. BLED PREŠERNOVA 50
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ___
Kranj - Šorlijevo naselje; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POUE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kranj - bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
STANOVANJA NAJAMEMO
Najamem opremljeno GARSONJERO v Kranju. Tt 051/308-938 7239
Najameva 1 ss, opremljeno, relacija Ja-vornik-Žirovnica-Radovljica-Bled. . Tt 040/203-458 732?
KRANJ - Zlato polje, Šorlijevo naselje - v najem vzamem GARSONJERO ali 1 sobno STANOVANJE. Tt 233-21-58 7340
STAN. OPREMA
Oddam opremljeno ENOSOBNO STANOVANJE, tel., CATV, Planina II, od 1.7.2003. Tt 2311-617_/290
Poleg vsestranske ponudbe kvalitetnega italijanskega pohištva vam nudimo STOLE visoke kategorije za dom in gostinstvo že za 13.200,00 SIT/kos. Velika ponudba stolov in miz za zunanjo uporabo. Orbitron, 4273 Blejska Dobrava 152, tel., fax: 04/587 44 02, 041/688-836_7291
Oddam opremljeno GARSONJERO v Kranju. Tt 041/980-089 7337
STORITVE
'OBLCdVo
MIRKA VADNOVA 14, 4000 KRANJ tel.: 04/201 30
LESNI PROGRAM, HOBBY, POHIŠTVO, LESNI ELEMENTI
GRADBENIK REXHO d.n.o., Adergas 13, Cerklje izvaja vse od temeljev do strehe, omete fasad, notranje omete, predelne stene, kamnite škarpe ter urejanje in talko-vanje. Tt 041/589-996 5708
/ \ -O" 04/2316-800 041/323-823
DOM , d.0,0,, Sutna 93, Žabnica
STIOJNIISTIIII, POLAGANJI HIHITA
INI Tfli^^lCC^^F
OGRAJE, OBLOGE, STOPNICE in NOTRANJE POHIŠTVO po meri, POPRAVILA, MONTAŽA in VGRADNJA STAVBNE in NOTRANJE OPREME. Tt 031/852-765 Škr-lec Robert s.p., Poljane 66, Poljane 7207
Montaže, predelave ali obnova pohištva, pulti, pregradne stene, laminati. Švegelj Miran s.p., Hrastje 235, Kranj Tt 041/986-
945 7241
STROJNO IZDELOVANJE e stri hov
Klemene, Pokopališka 10, Naklo
tel.: 04/25 718-13 041/632-047
Klmnv.tu: Vladimir h.p.
VRATA zunanja, krilna ali drsna na motorni Pogon. Daljinsko upravljanje. Tt 041/224-984, Novak Marko,s.p., Dobje 10, Poljane
PVC ali ALU okna, vrata, zimski vrtovi. Ugodni kredit. ANCORA, d.o.o., Kotnikova 5, Ljubljana, 01/430-12-53, 041/762-044, www.ancora.si.
ELEKTROINSTALACIJE Janez Valters.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. 041/760-616 7285
ROD E
STROJNI ESTRIHI
Sr. vas 107, Šenčur Tel.: 04/25-11^05 041/653780, 031/653-780
Rode Franc s.p.
Asfaltiranje, tlakovanje dvorišč, dovoznih Poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih ploščic, izdelovanje betonskih škarp ter izkopi in nasipi. Tt 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamntk 74oa
STANOVANJA PRODAMO
Prodam 2 sobno STANOVANJE z dvema kabinetoma v izmeri 89,9 m2, prenovljeno in z opremo. Cena po dogovoru (ul. J. ^Uharja8). Tt 2324-067 ali 041/743-128
ŽELEZNIKI - Na kresu, prodamo 2 ss, 60 m2, v pritličju nizkega bloka, vsi priključki, Primerno za starejše, g 510-22-90 72ao
TRŽIČ - DETELJICA: 1 ss, obnovljeno, gvetlo, prostorno, klet. Tt 031/238-755
DRULOVKA - enosobno STANOVANJE, 2- nadstr., priključki, balkon, ugodno prodam. Tt 23-15-600, 041/774-101 PIANOMA NEPREMIČNINE 7347
TRŽIČ - Bistrica, enoinpolsobno STANOVANJE, 40 m2, 2.nadstr./4, priključki, ugodno prodam. Tt 23-15-600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE
PLANINA III, enoinpolsobno STANOVANJE, 51 m2, 1. nadstr./7, priključki, balkon, ugodno prodam. Tt 23-15-600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7349
KRANJ - bližina, 3 ss v hiši, 75 m2, CK, garaža, vrt, cena 13 mio SIT, prodam. Tt 23-15-600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7350
V Kranju Gogalova ul. trosobno STANOVANJE. 84 m2, opremljeno ali prazno, možnost nakupa garaže v bližini, prodam. Tt 040/255-563 7413
PLANINA-gars., 27,18 m2, HI/3, prazna, balkon, l.i. cca 1973, cca 8,8 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA III - 2 sobno, 62,50 m2, H/7, l.i. cca 1985, cca 15,2 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 2 sobno, 60,75 m2, VI/12, prazno, l.i. cca 1978, cca 15,2 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleivvei-sova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
VAUAVČEVA - 3 sobno, 74,90 m2, P/4, obnovljeno v celoti, l.i. cca 1963, cca 19,5 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA - 2,5 sobno, 75,80 m2, I/2, l.i. cca 1988, cca 18,6 mjo. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2+2 sobno, 88,70 m2, I/7, v celoti obnovljeno, 2 balkona, l.i. cca 1978, cca 21 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleivveiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
Kranj bližina, 2,5 ss v hiši, 90 m2 + klet 15 m2, prenovljeno 99, 100 m2 vrta, 2 parkirišči, cena : 15.145.000,00 SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
BLED: 32 m2, 1ss v 1. nadstr., kuhinja, soba, kopalnica +WC, obnovljeno pred 5 leti. Cena: 8.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
RADOVLJICA: Šercerjeva, 36,5 m2, 1ss, visoko pritličje, leto izgr. 1973, balkon, mirna okolica, takoj vseljivo. Cena: 9.500.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
RADOVLJICA: Gradnikova, 50 m2, 2ss v 4. nadstr., leto izgr. 1976, zastekljen balkon, klet, vsi priključki. Cena: 12.800.000,00 ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
LESCE: Vodnikova, 69 m2, 2ss s kabinetom, novogradnja Alpdom, 1. nadstropje, velik balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 19.330.861,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15
PODNART: 74,5 m2, 3ssv3. nadstropju, leto izgr. 1987, balkon, klet, CK, takoj vseljivo. Cena: 14.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 637 45 00, 04 537 45 16
LESCE: GSO, 78 m2, 3ss, 1 nadstropje, leto izgr. 2002, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 23.700.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15
KRANJ - Planina; 83 m2, 4,5 ss, mansard-no, staro 17 let. UGODNA CENA: 15,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Šorlijeva; 76 m2, 3 ss, obnovljeno leta 1999, 4. nad., nizek blok, balkon. CENA: 18,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
VODOVODNI STOLP; 58 m2, 2,5 ss, obnovljeno leta 1999, pritličje, zahod, balkon. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2, 1. nad., leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 12,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
KRANJ - Planina I; garsonjera, 30 m2, v 7. nad., stara 26 let, lega Z, po sobi parket. CENA: 8,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
TRŽIČ - Bistrica; 44 m2, 1 ss, v 1. nad., okoli 100 let stare hiše. CENA: 5,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 ss, blok star 29 let, 3. nad., adaptirana kopalnica, lega J, balkon. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
KRANJ - Kokrica; 51 m2, 2 ss, adaptirano pred enim letom, 1. nad., CK na olje, odlična lokacija. CENA: 13,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
BLED - Cesta v Megre; 88 m2, lastno 2 ss stanovanje s kabinetom, v pritličju letos obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, z garažo, takoj vseljivo. CENA: 27,3 mio SIT. www.svet-nepremicnine.si SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
TRŽIČ - Deteljica; 41 m2, 1 ss pregrajeno v 1 5 ss, urejeno, pred 5 leti v celoti adaptirano, 5. nad. CENA: 10,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
KRANJ - Planina I; 89 m2, 2 + 2 ss, 4. nad., dvigalo, staro 25 let, balkon, lep razgled adaptirana kopalnica. CENA: 19,4 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
STRAŽIŠČE; 62 m2, 2 ss, pritličje večs-tanovanjskega objekta, na novo (leta 2002) delno adaptirano, klasično ogrevanje. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
TRŽIČ - Cankarjeva; 81 m2, 3 ss, 1. nad., obnovljeno pred 10 leti, CK na olje, dva balkona. CENA: 12,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Trg Svobodo 6, 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300
primm.trzicfitelol.nel, http://agonclja-primo,8l
KRANJ - Planina II; 68 m2, 2 ss, 7. nad., odlična lokacija, dober razpored, lega J, velik balkon, staro 23 let. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, 2 ss, 4. nad., adaptirana kopalnica, nova okna, CK-plin, staro 39 let. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, 2 ss, staro 30 let, 4. nad., nova kuhinja, dobra razporeditev. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - PLANINA II, prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, 31,10 m2, visoko pritličje/nizek blok, staro 25.let, komplet opremljena kuhinja brez bele tehnike, vsi priključki, vseljivost po dogovoru, CENA: 9.800.000,00 SIT. AGENT KRANJ tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, v zelo lepi, staromeščanski hiši prodamo mansardno garsonjero, staro 11.let, 30,20 m2, 2. nadstropje, francoski balkon, CK, vseljiva julij 2003, CENA: 9mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
I NEPREMIČNINSKOI POSLOVANJE
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremljeno enosobno stanovanje, 39,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, staro 16 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
TRŽIČ- DETELJICA, prodamo prazno enosobno stanovanje predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 40,67 m2, v 5. nadstropju, staro 30 let, CK-olje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 46,6 m2, 2. nadstropje/nizek blok, staro 42 let, v celoti prenovljeno, balkon, vsi priključki, vseljivost po dogovoru. CENA: 14.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo enosobno stanovanje, 34,34 m2, 3. nadstropje/nizek blok, staro 20 let, brez balkona, vsi priključki, vseljivost po dogovoru. CENA: 10mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POUE, prodamo dvosobno stanovanje predelano v trosobno stanovanje, 56,70 m2, staro 4 leta in pol, 4. nadstropje/nizek blok, balkon, komplet opremljeno, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 65,70 m2, 3. nadstropje/nizek blok, star 28 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, staro 60 let, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, v pritličju prodamo dvosobno stanovanje, 47,80 m2, staro 30 let, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04 23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 46,30 m2, staro 29 let, 2. nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.900.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
OAD
NEPREMIČNINE
Hotel Grajski dvor. Kranjska C. 2. 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246. 041/703-839
KRANJ -VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje v pritličju, 52 m2, staro 42 let, vsi priključki, brez balkona, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.991.000,00 SIT. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,80 m2, staro 24 let, 1, nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_;_
KRANJ - VALJAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, staro 35 let, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__
KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo, komplet adaptirano dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 88,70 m2, staro 25 let,
1. nadstropje, 2 x balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.950.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360______
KRANJ - NAZARJEVA, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 81 m2, staro 30 let, v
2. nadstropju, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 19mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - NAZARJEVA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 81 m2, staro 40 let, 4. nadstropje/nizek blok, zaprta loža, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA-18.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 81,50 m2, staro 20 let, 2. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA' 20.900.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - Planina I., garsonjera 21 m2, 6. nad., starost: 25 let, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18 031 894 406
ŠKOFJA LOKA - Partizanska, enosobno 37 m2, 12. nad., čudovit razgled, starost: 27 let, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
ŠKOFJA LOKA - Podlubnik, dvosobno 61 m2, VP, balkon, vsi priključki, starost: 25 let, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
KRANJ - Vodovodni stolp, dvosobno 58,63 m2, IV nad., starost: 25 let, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
KRANJ - Planina II., dvoinpolsobno 70 m2, 6. nad., balkon, starost: 22 let, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka 04 513 30 18, 031 894 406
KRANJ - Vodovodni stolp, trisobno 74 m2, VP, balkon, starost: 42 let, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka 04 513 30 18, 031 894 406
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2 v 3. nad., nova okna in CK, letnik 62, obnovljeno, za 13,5 mio , K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tet. 04 202 13 53 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS+K 54 m2 v 3.nad., letnik 72, cena =13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 v 6. nad., letnik 70, cena - 18,5 mio SIT in 95 m2, 1. nad. letnik 70, za 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, pri avtobusno postaji - 4 SS 87 m2, 13. nad., obnovljeno pred 15 leti, za 19,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
M A KLER BLED d.o.«
PRODAJA NEPREMIČNIN
4260 bled, ljubljanska cesta '3 tel: 5767-600, 041/647-974
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 89,3 m2 v 5. nad., letnik 78, za 19,8 mio SIT.K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 7. nad., predelano v 2,5 SS, letnik 86 za 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 54 m2 v 4. nad., letnik 64 za 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I: luksuzno 2 SS +2 K 89 m2 v 2. nads., letnik 74 za 20,00 mio SIT TRŽIČ, Preska - 3 SS 87,4 m2 v 4. nad., letnik 86 za 16,1 mio SIT, možnost nakupa garaže, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12 Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TUPALIĆE - 3 SS 78 m2 v dveh etažah letnik 2003 in 4 SS 92 m2 v treh etažah vse po 250.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
JESENICE - 2 SS 56 m2 v 1. nad., za-stekljen balkon, letnik 83 za 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj tel' 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA - 2 SS + K 71,14 m2 v 1. nadstropju hiše, CK, stara 50 let, obnovljena, nova okna, nova vrata, cena = 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12 Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Jesenice - Hrušica: 2.5SS, v več stanovanjski hiši, I. nad,75m2, popolnoma renovirano z vso opremo, vsi priključki, takoj vseljivo, cena 11,5 mio Kranj - Zlato polje: 1SS, 36m2, IV nad, vsi priključki, renovirano, zelo lepo. 11,3 mio Tržič Deteljica: čudovito 1,5ss, renovirano, IV. nad., 40 m2, cena: 10.500.000,00 SIT Tržič- novogradnja: zelo lepa sončna, mirna lokacija so naprodaj nova stanovanja različnih velikosti, ugodni plačilni pogoji, vseljivo marec 2004. Šk. Loka - Podlubnik: 2SS, 61 m2, XI. nad. vsi priključki, takoj vseljivo, zelo lepo, cena 15 mio. Kranj -Orehek: 2SS, 52m2, P, več stanovanjska hiša, popolnoma obnovljno, parkirno mesto, vseljivo 06/03, cena: 15,7 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
Kranj - Planina III: 2SS, 62m2, II. nad, lepo vzdrževano, s pogledom na zelenico, dobra lokacija, cena: 15.560.000 SIT Lesce: 3SS, 74 m2, delno obnovljeno, mirna lokacija, cena: 13.000.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
Kranj - Planina II: 3SS, 88m2, VI. nad, vsi priključki, 2x balkon, lepo vzdrževano, cena 17.500.000,OOSIT Radovljica - Gradnikova: 4SS, 74m2, I.nad, dobra lokacija, nadstrešek, Kranj - Planina I: 3SS, 77m2, IV. nad, renovirano-res lepo, v račun tudi 1SS Kranj - Planina I: 2SS+2, renovirano, I. nad, 88m2, dva balkona, vedno ogleda. Kranj -Hrastje: 2SS, II.nad, 60m2, renovirana kopalnica, vsi priključki, cena 13.000.000,00 SIT Tržič- Bistrica: pol hiše spodnja etaža, 3SS cca 120m2 stan. površine- starejša lepa vila na zelo lepi lokaciji s čudovito parcelo+garaža, takoj vseljiva, cena 18.000.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
VOZILA DELI
Prodam AVTOPRIKOLICO, reg. do 5.5.2004, cena po dogovoru. Tt 572-15-84,031/839-514 7237
Prodam BRAKO PRIKOLICO, cena 25 000 SIT. Tt 233-22-09 7368
VOZILO KUPIM
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. Tt 031/770-833 7246
/^vfT-v~\ www.loka«p.sl
LH^b_llnepremičnine
IHonifil i ncprmniCnirami Fa|tar Janez s.p.
Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) škofja Loka, tel.: 04/50-60-300, 041/647-547
Osebni avto, od 1.93 dalje, lahko
poškodovan, v okvari oz. v kakršnemkoli stanju, kupim za gotovino. Tel.: 031/343-965
NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH TER CELIH VOZIL od I. 95 dalj. tt 01/4261-315, 041/614-013_7252
Kupim RENAULT CLIO, 1.97/98, stari model. Tt 031 /686-924 7330
VIKENDI
PODČETRTEK - Hrastje: Parcela 1400 m2, tri etaže po 35 m2, starost 17 let, vinska klet, vinograd (470 trt), 10 km od Podčetrtka. Cena: 6.200.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16
VOZILA
NISSAN SUNNY 1.4 16 V, I. 91, kov. sre-brne barve, cena po dogovoru, prodam. Tt 51 88 121, 041/350-242_ 7244
CLIO RN 1,2 1.1998, CLIO 1,6 RXE, 1.1998, THALIA DYN 1,4 16 V, 1.2002, MEGANE 1,9 DCI DYN CONF, 1.2002, MEGANE COUPE EXP CONF 1,6 1.2002, MEGANE BREAK 1,9 DCI, 1.2001, MEGANE 1,6 RT, 1.1996, LAGUNA BREAK 1,8 1.1998, R 9 EXL 1.1989, MASTER FURGON, 1.1991, FIAT MAREA 1,8 1.1998, VW TRANSPORTER 1,9 FURGON 1.1995, POL0 55 5V, 1.1995, CITROEN AX 1.1991, LANCIA Y 10 1.1994. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije na Tt 281-57-11 ali 281-57-12 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 7258
E*GflNTflR_
■ Cl Bratov Praprolnik I0 4202 Naklo T«l./Fax: 04/257 6052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH
SISTEMOV TER ^J^**
AVTOMOBILSKIH
BLAŽ«LCEV¥MOHRO£f
Prodam AUDI 100 2.8,1. 94, z vso opremo, rfa novo registriran, ugodno in TVVINGO, I. 96, lepo ohranjen, ugodno. Tt 031/563-015_ 7259
FORD MONDEO KARAVAN 1.8 CLX, I. 94, brezhiben, ugodno prodam. Tt 031/641-010_726/
Prodam RENAULT CLIO 1.4 RT, I. 96, ohranjen. Tt 041/230-536_72/0
Prodam FORD FIESTO 1.3 model 95, metalne barve, 127.000 km, servo volan, strešno okno, 2 x AB, lita platišča, nove gume, na novo registriran, 399.000 SIT. Tt 040/824-144_ 7287
FORD MONDEO KARAVAN 2,0 16V GHIA, VSA OPREMA AC.SORA d.o.o. P.E.FORME1, ŽABNICA,, TEL04/513-10-25, 041/468-897 _
RENAULT TVVINGO 1.2 BASE, KOVINSKO ZELENE BARVE, RED.GO 14.7.2003, LET: 1997, 73000KM, 1.LASTNIK, SERVISNA KNJIGA! CENA:850,000 SIT. AC.SORA d.o.o. P.E.FORME1, ŽABNICA, TEL: 04/513-10-25, 031/468-869_
RENAULT R 11 LET: 1988 DIESEL, R 11 LET: 1987 BENCINAR AC.SORA d.o.o. P.E. FORME 1, ŽABNICA, TEL: 04/513-10-25, 041/468-897_
RENAULT R 5 LET: 1991, R 5 LET: 1993 AC.SORA d.o.o. P.E. FORME 1, ŽABNICA, TEL. 04/513-10-25, 031/468-869
RENAULT CLIO 1.2, LET:1994, 3 VRATA, ZELENA BARVA AC.SORA d.o.o. P.E.FORME1, ŽABNICA, TEL: 04/513-10-25, 041/468-897_
ŠKODA FORMAN, LET.1993, RDEČE BARVE AC.SORA d.o.o. P.E FORME1, ŽABNICA, TEL: 04/513-10-25, 031/468-869
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
TAL N
d.o.o.
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si
• MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VLJUDNO VABLJENI!
OPEL CORSA 1.0 SVVING, RDEČE BARVE, LET; 1997, 119.000KM, REG.DO: 11/03, SERVISNA KNJIGA, 2X AIR BAG, AVTORADIO! CENA: 840.000 SIT AC.SORA d.o.o. P.E.FORME 1, ŽABNICA, TEL: 04/513-10-25, 041/468-897
OPEL VECTRA 2.0 GT, LET: 1991, VEC-TRA 1.6 GL LET: 1992 AC.SORA d.o.o. P.E. FORME 1, ŽABNICA, TEL: 04/513-10-25, 031/468-869
MERCEDES C 180, KOVINSKO ČRNE BARVE, LET; 1999, REG.DO: 20.6.2003, VSA OPREMA 40.000 KM! KUPLJEN V SLO! CENA: 3.390.000 SIT AC.SORA d.o.o. P.E.FORME1, ŽABNICA, TEL: 04/513-10-25, 041/468-897
FIAT PUNTO 55 S, KOVINSKO MODRE BARVE, LET: 1995, REG. DO: 21.8.2003, 115.000KM, SERVISNA KNJIGA, 1.LASTNICA! CENA: 620,000 SIT AC.SORA d.o.o. P.E.FORME1, ŽABNICA, TEL04/513-10-25, 031/468-869
FIAT UNO 1,1, LET1993, 5 VRAT, RDEČE BARVE AC.SORA d.o.o. P.E.FORMET, ŽABNICA, TEL04/513-10-25, 041/468-897
VW GOLF II 1.3 CL, BELE BARVE, LET:1991! VW GOLF II 1.6 DIESEL, KOVINSKO VIŠNJA RDEČE BARVE, LET;1991, 179.000 KM AC.SORA d.o.o. P.E.FORME1, ŽABNICA, TEL04/513-10-25, 031/468-869
RONDO TRADE d.o.o.
Kidričeva c. 51, 4220 Škofja Loka
ODKUP - PRODAJA,
PREPISI VOZIL
04/513 88 10, 041/942 912
www.ror>do-trade.si
RENAULT ESPACE 2,0 LET: 1996 AC.SORA d.o.o. P.E.FORME1, ŽABNICA, TEL04/513-10-25, 041/468-897
Prodam MAZDO 323 Fi, 1.8 16 V, 98 KW, 1.89, el. stekla, šibedah, cena po do-govoru. Tt 041/443-181_7293
Prodam CITROEN ZX, I. 92, 118.000 km, cena 370 000 SIT. Tt 031/36 13-13 7297
LADA NIVA 1700 L, 96/11, 73000 km, opremljena, 4x4, prvi lastnik, prodam. Tt 031/565-905,232-45-90 7303
ALFA 1500, 1.86, 67 000 km, prvi lastnik in barva. Tt 031/542-993_7306
TIPO 1,4 IE S garažiran, prvi lastnik, el. stekla, centr. zaklepanje, prodam. Tt 070/362-102 730?
FORD MONDEO 1,8 GHIA 5 V, 1.93, klima in ostala oprema, kov. rdeče barve, cena 720 000 SIT. Tt 041/727-128 7309
Prodam AUDI A 6, 1.1996, 1.8 z vso dodatno opremo. Tt 041 /794-799 7315
ŠKODA FAVORIT GLX 1.93, prva lastnica, odlično ohranjena. Tt 041/366-664 7328
R 5 FIVE I.95, 1. lastnik, reg. do 6/2004, cena 470 000 SIT. Tt 041/869-599 7329
Prodam R 5 CAMPUS, 1.93, rdeč, 5 vrat, lepo ohranjen. Tt 041/523-791 7339
Prodam TOYOTO COROLLO 1.1987. GSM Tt 041/853-787 7343
RENAULT R 4 GTL 1.89. reg. do 10/03, modro zelen, cena 110 000 SIT, prodam. — 041/638-445 7387
Prodam PASSAT VARIANT, L00~ prevoženih 62.000 km, 1.lastnik, servisna knjižica, z vso opremo Tt 041 /675-453
Prodam OPEL ASTRO 1,61.92, cena 400 000 SIT. Tt 041/200-610_7386
VW GOLF IV., 1.4, 16V, 1.99, veliko opreme, vreden ogleda, možnamenjava. Tt 041/398-574_ 7394
R CLIO 1.4, RT, servo, el.paket, odlično ohranjen. Tt 031/299-712 7395
VW GOLF IV. 1.9 TDi, 1.00, GENERACI-JA, klima + vsa oprema, kot nov Tt 041/787-050_ 7396
Prodam KORDOBO, 1.96, rdeče barve Tt 041/227-338 7409
Prodam POLO 1.3, 1.95, servisna knjiga, ugodno. Tt 040/326-745 7418
ZAPOSLIM
Iščemo mlado dekle za delo v strežbi. Tt 041/676-800 ROŠELL d.o.o., Velesovska 51, Šenčur 7240
Iščemo NATAKARICO in KUHARJA, zažel-jene izkušnje. Tt 041/75-11-66, Avtobit.d.o.o., Zg. Bitnje 191, Žabnica 7243
Zaposlimo VEČJE ŠTEVILO PROIZVODNIH DELAVCEV. Izbor, Koroška c. 53 C (poleg Big banga) med 9. in 13. uro, I.S.S.,Savska c. 34, Kranj 7249
Redno zaposlimo DELAVKO in DELAVCA v proizvodnji. Pisne prošnje na naslov: SUPRE-MAT.d.o.o., Hotemaže 47, Preddvor
Zaposlimo dve NATAKARICI. Bar Tropic, Golnik, Tt 2561-307, Safet Havič s.p., C. Maršala Tita 41, Jesenice 7271
Zaposlimo OBLIKOVALCA KOVIN, poudarek je na brušenju kovin. Lahko tudi pripravnik. Tt 257-11-68 Markič Milan s.p,, Glavna c. 38, Naklo 7289
Na Bledu zaposlimo GOSTINCA v gostinskem lokalu. Tt 5744-044 Apropo d.o.o., Ljubljanska c.4. Bled 7295
KUHARJA, lahko pripravnika in KUHINJSKO POMOČNICO zaposlimo. Tt 031/365-009 Boštjan Mali s.p., C. na Brdo 33, Kranj _7299
Zaposlimo VOZNIKA C m E kategorije, za delo v mednarodnem prevozu. Tt 040/237-756 Hamzič Vehid s.p., Tavčarje-va 3 b, Jesenice _'_7357
Išče se dekle za delo v strežbi. Tt 031 /615-673, Maga d.o.o., Alpska 62, Lesce
Brezposelnim in mlajšim UPOKOJENCEM nudimo delo v telefonskem studiu v Kranju. Inf. na Tt 201-48-26 ali 040/611-338, Lidija CZ d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana
Zdravilni vrelci Rogaške Slatine
Hotel Slovenija je prenovljen hotel s štirimi zvezdicami, klimatizirana restavracija, bogatin pester izbor hrane, ponudba masaž in lepotnega programa, kopanje v Termalni rivieri, enkrat na teden ogled steklarne in graviranja na steklo za goste hotela, 10% popust pri nakupu stekla za goste. Tel.: 03/811 5000, www.rogaska-crystal-turizem.si
HOTEL SLATINA -izvir zdravja! tet.: OS 81 84 100
Lega: v zdraviLiškem jedru Rogaške Slatine, ob promenadi, v neposredni bližini termalnih bazenov in golf igrišča. Ponudba: popolna vvellness ponudba za sprostitev in zdravje; sprostitveni center z masažami, kopelmi in fango oblogami; v hotelu je ambulanta, 24 urni zdravstveni nadzor, diagnostične storitve s področja gastroenterologi-je in kardiologije; restavracija, aperitiv bar s teraso; parkirišče. Sobe: 111 ležišč v apartmanih (2 do 6 oseb), eno in dvoposteljnih sobah; tuš, WC, TV, telefon, fen, mini bar (apartmani), hlajenje. Penzion: pol ali polni, samopostrežni zajtrk, dietna prehrana s kontroliranim poreklom. Šport: termalni bazeni, golf igrišče, tenis igrišče, sprehajalne poti
HOTEL
P jetrne Roga&a
Grand hotel Rogaška s Kristalno dvorano, hotel Stvria in hotel Stross-mayer dajejo destinaciji veličanstveno podobo, kije poznana povsod po svetu. S prenovo so objekti zopet postali srce Rogaške Slatine, in skupaj s ponudbo hotela Donat, kompleksom bazenov Rogaška riviera in športnim centrom ponujajo obilo možnosti za sprostitev in rekreacijo. Prepričajte se že danes...
Grand hotel Sava Rogaška je v mesecu maju odprl nove Lotus terme, ki obsegajo bazen s termalno vodo, otroški bazen, bazen za Kneippanje, tepidarij in savne ter prostore namenjene lepoti in sproščanju. Vrsta masaž temelji na vzhodnjaških postopkih, še posebej pa priporočajo program AyurvedeterYoge Nidra.
Nagrade sponzorjev napisane v sliki!!!
Tri nagrade kot vedno podarja Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 18. junija 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
Izžrebanci nagradne križanke FOTO BOBNAR
Nagrade prejmejo:
1. nagrado: fotoaparat OLVMPUS XB3 v setu prejme
MONIKA ŠTAUT, Podbrezje 259, 4202 Naklo
2. nagrado: daljnogled ALBINAR prejme MARIJA KERN,
I. Hribarja 6, 4207 Cerklje
3. nagrado: fotografiranje za dokumente prejme MONIKA
MEZEG, Dol. Dobrava 2b, 4224 Gorenja vas
Tri nagrade, ki jih prispeva Gorenjski glas, pa prejmejo: ALEŠ ŠTEFE, Sr. Bela 58, 4205 Preddvor; ELIZABETA BRANILOVIČ, Brezje 71, 4243 Brezje in JANEZ REPE, Radovna 1, 4247 Zg. Gorje.
GORENJSKI GLAS
STAR IZRAZ ZA VOHUNA
ŠČIT
VRSTA GL0BOĆ-NINE
TENIŠKA IGRALKA KURNIKOVA
GORENJSKI GLAS
SAMO HUBAD
ZEMELJSKA KROGLA
DRAGO JANČAR
MODEL VOZI LAVOLKS-VVAGEN
38
GESLO
MODEL VOZILA HYUNDAI
NARODNI ODPADNIK
PRIPADNIKI ALEMANOV
NIKO ROBAVS
GORENJSKI GLAS
RIBA IZ DRUŽINE KRAPOV
TURISTIČNI TABOR, KEMP
RUDI ŠELIGO
KOSTUMO-GRAFINJA VOGELNIK
STALJENA SNOV
GORENJSKI GLAS
NAŠ PESNIK (JOSIP)
IZREDNA LEPOTA
PRIREDITVENI OBJEKT V LJUBLJANI
33
ZRCALO
OBRAT. PREMIK
ATEK
19
30
23
14
PRIPADNICE OBROV
ABRAHA MOVA ŽENA
ANTON AŠKERC
UNIFORMIRAN STREŽNIK
17
DRUŽABNA PRIREDITEV OB GLASBI
PISATELJ SVETINA
27
OLESENELA
NIZKA RASTLINA
INDIJSKI PESNIK
MESTECE PRI RIMU
ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN)
SKAND. MOŠKO IME
LITERARNO DELOV VERZIH
DARILO
DREVO SPRAVE
MESTO V RUSIJI
MODE-RATORKA KOROŠEC
35
20
IGRALEC NEESON
25. IN 8. ČRKA ABECEDE
TRDI, V DEBLU OSTAL DEL VEJE
DESKA (ŽARG.)
22
STANKO LORGER
LADO LESKOVAR
PREBIVALEC NEKDANJE GALIJE
40
KLIMAKTERIJ
41
LATINSKO IME ZA ODISEJA
29
10
ALEGO-RIĆNOST
POZITIVNA ELEKTRODA
13
34
POMIRILO
HRV. NOGOMETAŠ (GORAN)
VILI
RIMSKI .RESNIK
hišni bog palec cola'
GESLO
KONICA
VZDEVEK ONASSISA
25
PTIČ
(POG.)
26
31
MEDICA
DRSALNA NAPRAVA ZA ZDRS V VODO
NEIMENOVANA OSEBA
GESLO
16
18
ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI
42
MESTO V ITALIJI
TITAN
37
MAJHEN LAS
PRIPR. ZA MEŠANJE USIRJENE-GA MLEKA
44
36
KRALJICA PRI ŠAHU
ŠTEVNIK
1. iN 4. VOKAL
ŠVICARSKI PISATELJ (CLAUDE)
ŽIVALSKA NOGA
12
USTREZEN NADOMESTEK
39
28
DRAGO ČAMPA
JUŽNOAM. GLASBENIK (CARLOS)
43
24
32
PREBIVALEC IRSKE
45
SLIKARKA GOŠNIK GODEC
15
VAJA V KARATEJU
SESTAVIL: F. KALAN
V ROGAŠKI ŽE 400 LET
avtu zgradba občine Rogaška Slatina
ITD+nepremičnine
Slovenski trg 8,4000 Kranj
teiyfox:2366-670,2366-677
GSM:041 /755-296 E-MAILtfd.nepremicnine@siof.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO.
■ ■•Vlili I v~
f mh^Hmmmmmh
Zaposlimo NATAKARJA - ICO z ustrezno izobrazbo. Tt 202-72-61, po 11. uri HUAN GONG d.o.o., Gosposvetska 1, Kranj 7370
Zaposlimo OBDELOVALCA KOVIN - montaža, strojn a obdelava - za nedoločen čas, poizkusna doba 3 mesece, zaželjene delovne izkušnje na podobnih delih, nastop dela takoj. Tt 20-41-479, 041/33-80-22, Vreček Agro d.o.o., M. Vadnova 22, Kranj
SLOVENSKA KNJIGA d.o.o. PE PIRŠ zaposli komercialnega zastopnika - svetovalca na območju Gorenjske. Pogoji: lasten prevoz, V. st. izobrazbe, komunikativnost, zaželjene so izkušnje na področju trženja. Tt 031/669-245, Zupan Marjana s.p. /375
Zaposlimo dekle za delo v šanku. Tt 031/632-741, AGT Hribar in ostali, d.n.o., Rovte 15, Podnart _7376
Zaposlimo NATAKARJA. Inf. na Tt 270-00-00 HOTEL BELLEVUE, Praprotnik Anica s.p., Šmarjetna gora 6, Kranj 7373
Zaposlimo STROJNIKA - ŠOFERJA za težko gradbeno mehanizacijo v Poljanski dolini. Tt 041/652-138, Vehar Marjan s.p., Žirovski vrh Sv Urbana 2, Gorenja vas 7414
TISKARJA -KV z izkušnjami za delo na stroju Roland 202 zaposlim. Inf. na Tt 041/602-956, Dalmatin d.o.o., Medenska c.3, 1210 Lj.-Šentvid 74ie
ZAPOSLITEV IŠČE
DUO VAM POPESTRI vašo zabavo s pri-jetno glasbo. Tt 031/551-753_7312
Iščem delo - čiščenje in likanje. Tt 040/651-293_7318
Gospodinjska pomočnica išče službo. Tt 051/200-179 7359
ŽIVALI
ES'
58.1-65-00. 041/70^806
Honorarno zaposlimo SOBARICO za čiščenje hotelskih sob. Inf. na Tt 270-00-00 Hotel Bellevue, Praprotnik Anica s.p., Šmarjetna gora 6, Kranj_7379
Zaposlimo KUHARJA. Inf. na Tt 270-00-00 Hotel Bellevue, Praprotnik Anica s.p., Šmarjetna gora 6, Kranj 7330
VOZNIKA C, E kategorije redno zaposlimo v domačem in mednarodnem transportu. Valter transport, Valter Klemen s.p., Gorice 61, Golnik, Tt 040/20-60-75, 25-65-610
Zaposlim DELAVCA za lažja avtokleparska in avtomehanična dela. Tt 041/331-396, Krničar Milan s.p., Dvorje 93, Cerklje 7389
KAVA BAR v centru Kranja takoj zaposli dekle za strežbo pijače. Tt 202-56-90, MBM d.o.o., Prešernova 16, Kranj 7397
Raspisujemo delavno mesto VARNOSTNIKA v poslovalnici BIG - BANG v Kranju. Zahtevani izpit za varnostnika in delovne izkušnje za delo v trgovini. Vloge pošljite na naslov: Bofex d.o.o., Šmartinska 152, 1000 Ljubljana 7411
Rjave in grahaste JARKICE ter BELE PIŠČANCE za dopitanje, prodam. Stanon-ik, Log 9, Škofja Loka, 5185-546 7039
Prodam vrhunske mladiče ROTTVVEILER-JEV z rodovnikom. Tt 041 /610-628 7099
Podarimo 8 tednov stare MUCKE. Tt 58-74-076_7144
Prodam en teden starega čb BIKCA. Tt 25 71 548_;_7253
Prodam BIKCA simentalca. Tt 252-33-01
7256
BIKCA starega en teden, prodam. Tt 031/417-221 7260
Prodam burskega KOZLIČKA z rodovnikom, star 4 mesece, cena ugodna. Tt 253-15-4 5 7278
m    . lornin
_1
Torninčeva 2 4000 Kranj - Stražišče I.. 04/2315-600. fax: 04/2315-601
041/774-101
[ POSR6DOVRNJ6. ZASTOPANJI-, PROOftJfl
Prodam 2801 AKVARIJ z ribami (ostrižniki) z opremo in podstavkom, 80.000 SIT. Tt 041/419-420 7300
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko in teden dni starega čb BIKCA. Tt 53-33-
196 7302
Prodam 7 dni staro TELIČKO simentalko. Tt 031/745-612 7304
Prodam dve 8 tednov stari PERZIJSKI MUCI. Cena 3000 SIT. Tt 040/342-343
7313
Prodam ZLATE PRINAŠALCE, čistokrvne, rodovniških staršev, možen ogled v leglu. Tt 513-18-65, 031/66-24-30 7337
Prodam BIKCA simentalca 200 kg. Tt 01/36-27-071_7355
Prodam 7 dni starega BIKCA čb. Tt 2561-649_ 7358
Prodam JAGNETA za zakol ali rejo. Tt 040/372-098 7360
Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Tt 25-71-297 7361
KOKOŠI ZA ZAKOL ALI ZA NADALJNO REJO ODDAM BREZPLAČNO. Oman, Zminec 12 Tt 512-78-78 7364
Rjave KOKOŠI v začetku nesnosti prodajamo, ugodno, po 900 SIT. Lanišek, Bele-harjeva 49, Šenčur Tt 25-11-875 7366
Prodam več KOZLIČKOV za zakol in kožic za nadaljno rejo - vse srnaste pasme. Tt 031/353-920 7377
Prodam SIMENTALKO, brejo telico po izbiri, vse so breje več kot 4 mesece, cena po dogovoru. Tt 25-91-340 7391
Domače očiščene PIŠČANCE prodam. Tt 031/793-390 7392
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. Tt 041 /724-144 7417
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado pitano GOVEDO, TELETA, KRAVE. Mesarstvo Oblak, Tt 041/650-975_5828
Kupim BIKCA simentalca. Tt 031/281-
875 7215
Kupim poškodovano vozilo, prepis in odvoz na moje stroške. Tt 031/629-504
7298
Kupim BIKCA simentalca težkega 120-140 kg. Tt 041/935-596 7320
Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. Tt 041 /922-679 ali 257-11 -83 7363
(R)
H0C
90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ
UKV, STEREO, RDS
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Savatech - Profili
ALOJZ HITI
roj. 1918
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 6. maja 2003, ob 16. uri na pokopališču na Kokrici.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
		OSMRTNICA
		Po hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi ata
		ALOJZ HITI z Mlake
		Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 6. junija, ob 16. uri na pokopališču na Kokrici.
		VSI NJEGOVI
OSMRTNICA
Umrla je
FRANČIŠKA POKORN
rojena Tratnik, šivilja v pokoju, 1921-2003
Od nje smo se poslovili na kranjskem pokopališču v torek, 3. junija 2003, v družinskem krogu.
ŽALUJOČI
SPOROČILO O SMRTI
Vsem, ki ste jo poznali in cenili njeno delo, sporočamo, daje 26. maja 2003 umrla
DANA JARG
upokojena učiteljica petja
Ohranili jo bomo v trajnem in spoštljivem spominu.
Kolektiv Glasbene šole Škofja Loka
ZAHVALA
Kakor tečejo vse reke v morje, tako se vse naše solze izlivajo v božje srce!
(Janez XXIII.)
Nebo je jokalo z nami, ko je odšla v večnost naša
MINKA KOŠIR
roj. Štern
Hvala vsem, ki ste ji v času njene bolezni vlivali pogum, jo bodrili in ji stali ob strani. Prav posebej pa smo hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavkam, sodelavcem in znancem, ki so ob izgubi sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče. Hvala tudi duhovniku, pevkam, pevcem, pogrebcem in vsem, ki so našo mamo spremili k večnemu počitku! Za njo žalujemo vsi, ki jih je imela rada
Jezersko, Zdenska vas, Kranj, Brucki, Bregenz, Leoben, 22. maja 2003
V naša srca si se vpisal čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš z. nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
OTONA - TONETA TURKA
roj. 1932 v Preski pri Medvodah
Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala župniku Jožetu Miklavčiču, pevcem, Tišini ter Loški komunali za lep pogrebni obred. Iskrena hvala vsem za izražena sožalja in čustva ob tem trenutku in nekdanjim sodelavcem Commerca, Ljubljana. Uršulinkam in vsem, ki ste se poslovili od njega ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, posebna hvala. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Angelca, hčerka Špela, sin Jaka Zminec pri Sk. Loki, 19. maja 2003
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata, strica
FRANCA DEMŠARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri njegovem slovesu, zaposlenim v ZD Kranj, podjetju Komunala Kranj, vsem pevcem, trobentačem, gospodoma župnikoma Cirilu Brglezu in Pavletu Juhantu, Združenju šoferjev in avtomehanikov Kranj ter vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Zgornje Bitnje, Mlaka, 29. maja 2003
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega in plemenitega očeta, starega očeta, prastarega očeta, svaka, strica in tasta
RUDIJA GREGORIČA
se iskreno zahvaljujemo za vsa ustna in pisna sožalja, za besede tolažbe in darovano prelepo cvetje in sveče. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, medicinskemu osebju Bolnišnice na Golniku, KO ZB Stražišče, firmi REŠET, d.o.o., odboru Hortikulturnega društva Kranj, Društvu upokojencev Kranj, Me PZ Svoboda Stražišče, Mo Z Šmartin iz Stražišča in Pogrebni službi Kranj. Hvala g. župniku Cirilu Brglezu za lep pogrebni obred.
Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste našega očeta spoštovali in imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: hčerka Branka in sin Peter z družinama
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustil
VALENTIN LARISI
p.d. Kunščov Tina iz Zg. Gory 41
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala Gasilskemu društvu, Godbi Gorje in KO ZB Gorje za izrečene poslovilne besede. Hvala gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen obred. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju Bolnišnice Jesenice. Posebna zahvala pogrebni službi Novak, hvala vsem ostalim, ki ste ga spremljali
na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Zg. Gorje, maj 2003
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
.j;
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
PETEK
od 15 °C do 30 °C
SOBOTA
od 15 °C do 28 °C
NEDELJA
od 16 °C do 28 °C
Danes, v petek, bo sončno in vroče, na skrajnem severozahodu je proti večeru možna kakšna osamljena vročinska nevihta. Jutri, v soboto in v nedeljo bo zjutraj jasno, čez dan se bodo razvili kopasti oblaki in popoldne bodo posamezne nevihte.
"Punce, srečno in fantom dajte vetra!"
TaKo navijaško in slikovito je pred dnevi na splovitvi tekmovalne jadrnice privoščila ženski jadralni posadki North Sails, Jožica Kvaternik, botra jadrnice Ekspress 770.
Portorož - Pred dnevi so v Marini v Portorožu slovesno splovi-li tekmovalno jadrnico razreda golf (od 6,81 m do 7,80 m), ki jo je v upravljanje prevzela osemčlanska ženska jadralna posadka z imenom glavnega sponzorja North Sails. Regatno tekmovalno jadranje je bilo doslej domena moških ekip, vse bolj pa je tudi na večjih svetovnih regatah
moč opaziti povsem ženske ekipe. Prav tako je tudi v Sloveniji opaziti razmah ženskega jadranja. Na pobudo jadralca Dušana Puha se je prva tekmovalna ženska ekipa zbrala jeseni leta 2001 in se udeležila nekaj regat na jadrnici Eol, bolj znani kot Mali Viharnik. Ponovno je jadralke zbrala skiperka Katarina Čok in dekleta so se po nekaj treningih
Ženska tekmovalna ekipa North Sails na Ekspressu 770.
Botra jadrnice Jožica Kvaternik.
udeležila znane regate Barcolana v Trstu, kjer so zasedle prvo mesto med 33 ženskimi posadkami. V naslednji sezoni so se udeležile še nekaj mednarodnih regat in osvojile so odmevne rezultate. Koje bilo Eolove zasedbe konec, so dekleta jadrale netekmovalno in si pridobile tudi oceanske jadralne izkušnje. Letošnjo zimo se je osem deklet povezalo s po-
tencialnimi sponzorji in prišlo je do nakupa regatne jadrnice Ekspress 770. Dekletom, med njimi tudi Kranjčanki Jani Česnik, so se pričele uresničevati skrite želje. Nameravajo se udeleževati regat v severnojadranskem akva-toriju, promovirati žensko jadranje, dosegati dobre rezultate in s tem širiti prepoznavnost in priljubljenost tekmovalnega športa.
Biserna ljubezen na prvi pogled
Zakonca Jožefa in Gabrijel Pesjak sta minuli torek praznovala biserno poroko, šest desetletij skupnega življenja.
Spodnja Lipnica - Pričakala sta nas na klopci pred hišo, ki je odeta v cvetje. Z darilom in velikim šopkom ju je presenetil tudi radovljiški župan Janko S. Stušek in jima zaželel veliko zdravja ter skupne sreče. Zakonca Pesjak ljudje bolje poznajo kot Pepeo in Gabra, še najlažje pa ju boste našli, če povprašate po Ta-škarjevem Gabru.
Družinsko praznovanje je bilo v soboto, ko se je v njunem domu zbrala vsa družina in ni manjkalo dobre volje, pa tudi na lokvanje niso pozabili. To cvetje si je Pesjakova pred šestdesetimi leti izbrala za svoj poročni šopek. Njun poročni dan je bil četrtek, praznik vneboho-da, lilo je kot iz škafa in bilo je zelo mrzlo. Z novo kočijo, ki jo je izdelal Pesjak sam, in lepimi Črnimi konji sta se odpeljala v Radovljico, kjer je bila civilna poroka, cerkvena pa v Mošnjah. Bilo je leto 1943. In ker je bil čas vojne, je bila tudi poroka bolj skromna. Pesjakova se spominja, da velikega slavja ni bilo, odličen spomin njenega moža Gabra pa je shranil vse
podrobnosti. Tudi tisto o njunem začetku. "Bila je ljubezen na prvi pogled. Zagledal sem jo pred radovljiško cerkvijo, potem se pol leta nisva videla, naslednji korak pa je bila odločitev za skupno življenjsko pot. Kmalu po poroki so me Nemci odpeljali v Ljubljano, bil sem tudi v Begunjah, potem pa sem odšel v partizane. V najin sedanji dom sva se preselila 7. oktobra 1950," seje mladih let spominjal Pesjak. Pri 88 letih je njegov spomin brezhiben in duh veder, le vid mu je po operaciji opešal, zelo vitalna pa je pri 81 letih tudi žena Pepca, ki še vedno bere in šiva brez očal. Pravi, da zdaj gleda za oba. Izučila se je za šiviljo in igle še ni
odložila iz rok. Tudi Pesjak je imel rad svoj poklic. Izučil se je za kolarja, izdeloval smuči, sani, vozove in stopnice, zadnje je izdelal pred sedmimi leti. Bil je ustanovitelj Lovske družine Jelovica in kulturnega društva ter vsa leta dejaven tudi v krajevni skupnosti. Zakonca Pes-
jak imata dva otroka - hčerko Sonjo, ki živi na Javorniku, in sina Gabrijela, pilota, ki je bil po njunih besedah včasih več v zraku, kot na trdnih tleh, vnuke Ksenjo, Gabra in Gorazda ter štiri ljubke pravnukinje Hano, Nanjo, Zalo in Tijo. Gostoljubja v njunem domu ne manj-
Zakoncema Pesjak je ob njuni biserni poroki čestital tudi radovljiški župan Janko S. Stušek.
.........pfil tt«PO4vi44i0
RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
/gra štirih Številk
Izžrebane številke TCfSfl
05.06.200312:00 04.06.2003 12:00 03.06.2003 12:00
37 7 7
dobite 1.249.440 sit
ka, hči Sonja pa je ob tem dodala, da se je lepo vračati domov. In kakšen je recept za šest desetletij sožitja in skupnega življenja? Pepca Pesjak pravi, da brez potrpežljivosti ne gre. Pri obeh mora biti. Čestitke slavljencema in nasvidenje pri naslednji obletnici!
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Botra Ekspressa 770 Jožica Kvaternik, prav tako izkušena jadralka, ki je z možem Romanom Kvaternikom na jadrnici Horn 2000 objadrala vse svetovne oceane in osvojila Antarktiko, je pravšnja botra ženski posadki. Ob splovitvi pa seje botra morala zelo potruditi, da je po sedmem zamahu le raztreščila krstno steklenico penečega vina. Tradicionalni zamašek je ostal ekipi. Jana Česnik in Katja Kraško, ki v ekipi skrbi za stike z javnostjo, sta se na jadrnici z ve-
seljem nasmihale z zamaškom v roki. Primož Nadler, glavni pokrovitelj ekipe iz podjetja NSA, uvoznika North Sails, je ob splovitvi jadralkam zaželel dobrega vetra, dobrega jadranja in užitkov ter upal, da bodo ob tem ženskem jadralskem projektu zadovoljni tudi investitorji. Puncam dobrega vetra navkljub razno raznim pregovorom in praznim marnjam, kako da ženske niso za na morje in za v čoln.
Slike in tekst Gorazd Šinik
Oktobra bodo že plavali
Za objekt Vodni park Bohinj so vgradili najdaljši leseni nosilec v Sloveniji.
Vgradili so enega najdaljših lesenih lepljenih nosilcev v Sloveniji.
Bohinjska Bistrica - Gradnja objekta Vodni park Bohinj je v zaključni fazi. Kot je pred nedavnim povedal direktor MPM engineering in Bohinj Vodni park, d.o.o., Boštjan Čoki, bodo objekt do konca junija zaprli, potem pa bodo na vrsti notranja dela. "Po programu pa bomo oktobra v Vodnem parku imeli vodo in tako bo uresničeno tudi geslo Kopanju bo sledilo kopanje."
Pred tednom dni so se začela dela na montažni strešni konstrukciji bodočega Vodnega parka v Bohinjski Bistrici. Vgradili so tudi enega najdaljših
lesenih lepljenih nosilcev v Sloveniji z razponom 35 metrov in debelino 1,5 metra. Nedavnega zanimivega gradbenega dogodka so se udeležili nekateri poslovneži, domačini in tudi županja občine Bohinj Evgenija Kegl Korošec, ki je ob tej priložnosti pohvalila izvajalce, prav tako pa tudi direktor Boštjan Čoki, ki je še posebej poudaril, daje objekt konstrukcijsko med najbolj zahtevnimi, izvajalec Vegrad Velenje pa zares soliden. Sicer pa so izvajalci prepričani, da bo vsak kotiček bodočega Vodnega parka v Bohinju zanimiva atrakcija. Andrej Žalar
Pohvala gorenjskim tajnicam
Portorož - V Portorožu je bilo deseto izobraževanje tajnic in poslovnih sekretark, imenovano Kongres tajnic in poslovnih sekretark 2003. Udeleženk je bilo blizu 600, govorile pa so o poslovni urejenosti in njegovem vplivu na stranke, o iskanju motivacije, o obvladovanju čustev v konfliktnih situacijah in o urejevanju delovnih prostorov. Tajnice in sekretarke so govorile tudi o vodi kot viru energije in bolečinah v hrbtenici, ki pogosto pestijo tajnice. Gorenjske tajnice in sekretarke so imele letos posebno nalogo. Pripraviti so morale družabno srečanje. Nalogo so opravile z odliko. Na pomoč so poklicale podokničarja Franca Pestotnika in podoknico namenile dosedanji predsednici Zveze klubov tajnic Slovenije Marti Pikalo. Predstava je navdušila, še posebej pa pevski zborček gorenjskih tajnic in poslovnih sekretark. Zabava se je nadaljevala ob glasbi kranjskega ansambla De Strings in harmonikarjev Milana Markoviča in Tomaža Hribarja.