gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrtleta 90 kr., posiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den. Ljubljani sredo julija 1868. Gospodarske stvari. Mlado živinče koj po rojstvu. Mladiček, ki je plaval skoz več mesecev (zebe 11 mesecev) v sadovi vodi, je moker ktero je mlađemu živinčetu najbolj primerna pica in pijača. Zato pa tudi rad sesá in skoraj vsako uro pod mater stopi in se tega mleka navleče, a vendar ne preveč na enkrat tcllCôk l'j J agnj G kj uí^ov^vuy y v D«uv r i v vuij jv JLU v v i j kadar pride na svet, in koža njegova je po celem životu převlečena z neko mastno siratko. po Starka pa tudi skrbi za mlađega, in kmalu se em toži, ako ga iz oči gubi domače ivja živina sesá delj časa kakor naša domaća b sesa do mesecev Koj ko zunaj maternega telesa prvikrat zasôpe, drugi mesec ali ^ i , uvva u k V „111. landw. Zeitg u pa, ki hoče modro natoro mojstrovati, misli, da to prvo pripoveduje gospodar, da se je pogovarjal s starim ži- mleko, ker je res vse drugače od poznejega, je mlađemu vinorejcem, kterega zavoljo njegovega znanstva spoštuje škodljivo, in v svoji nepremišljenosti ga raji izmolze, vsa okolica. „Pomenkovaje se o tem in unem naji be kakor da bi mu ga privoščil; zato to mleko izmlezvo seda pripelje tudi do tega mu rečem imenuje, namesti đa bi ga- zdravilno pijaco za mlađega imenoval, ktero iztrebi popolnoma zablatena mul uu b^ga, u« lu u i c^oiu, ua ne verj a- kar nekteri trdijo, da bi v moči gospodarjevi đa si more narediti junček a, če hoče , ^ u T,,;i: «« —; i, mem » , -----r ------—------- - čeva in pa okrepčá želodec, đa more dobro prekuho- j bilo ? ; Tudi meni so zoperni modrij liOVtt ILI jJi* uixicputt /iCIUUCD , ua tuuic uuuxu JJ 1 CÛ.U11U- j u u i vu. „ JL uui uivm ov zju^/vi ui tuuui lj ctui, kl hOCejv/ vati in prebavljati, kar va-nj pride, in tako odvrniti vse vedeti, ali pa bahači, ki mislijo, da svet mora ple- kakor oni godejo; vendar kar sem sam skusil mnogo bolezen, ktere ) sicer napadaj o mlada žbeta, teleta m ovce. sati in čkrat skušal, tega pa si ne dam vzeti; to trdim Da bi pao vsi gospodarji in gospodinje neprecen- do zadnjega." „Tedaj tudi vi verjamete to, đa je v volji ljivo to dobroto prvega mleka spoznali! Saj menda gospodarjevi, ako hoče imeti junčeka ali junico? Z. _______a: x ____i____: „ i : __*____a £)/ aa f — to ni težko razumeti, če se le pomisli, đa Bog gotovo ga vprašam brez dobrega namena prvega mleka drugače ni vstvaril lahko 77 7 dá s tem, da žene kravo voiviwii, — in če se na divj o živino pogleda, ^ kteri nihče prvega mleka ne izmolzuje, ampak ga po spočela j pri pred molž dgovor biku ; m to prav kadar se goni, s polnim vimenom: takrat bo če pa jo žene svpraznim vime- vse posesajo mladi, ki so vendar veliko bolj močni in zdravi kakor naša domaća živina. To prvo mleko, ki se vleče kakor lim, in je včasih nom to je 7 mol biku 77 Poskusil sem ta svèt 7 storila bo junček # s tankimi krvavimi lisami prep oaash reženo 7 malo smetane b č e 1 Kuhinj sk in res je bilo tako." ajbolja pom kad t pič Najpred izvleci želo, namaži rano sè 7 m naredi, veliko so Ini h (slanih) delov v sebi ima", ostane tako Nehala bode bolečina in otekline ne bode za sir in sirovo maslo (puter) pa celó ni slino in vribaj nekoliko drobno stolčene kuhinjske soli 2 ali dni 7 potem pa se spremeni v navadno mleko ) ilružne stvari. dalo vec soses združiti v eno večo občino y ki si Kaj storiti, da ne bode vlaeugarjev beracev? Beraške mavhe so grozne nadloge na kmetih j Po- sebno tam pa še nevarne, kjer je kako posestvo na samem. e mladi in močni potepuhi, ki bi lahko delali, pa tudi take babe, popotni rokodelci, cigani s celo kôpo otrok, pa tudi stari res revni ljudje od blizo in daleč se plazijo od zora do mraka od hiše v hišo, beračijo kruha, moke, slanine, perila, obleke, denarja itd., in Če jim tega ali unega ne daš hitro ali dosti, še mrmrajo, jezik brusijo, kolnejo in žugajo, včasih še proč vržejo, kar si jim dal. more držati služabnika. Po tem nasvetu bi lahko v enem hipu bil konec vsemu beraškemu vlacugarstvu. Druzega ni treba, kakor to, da vse soseske resno rečejo: mi ne trpimo beračev. Al vse bi se morale po deželni postavi zavezati v to, kajti če jih je sto pametnih, ki hočejo iz-peljavati občinsko postavo, sto pa zanikernih, potem se vé da vse to nič ne pomaga Al potem ne smete tožiti, dragi soseščani, da vam berači ne dajó mirú. V vaših rokah je gotova pomoč. Tudi tu veljá zlati pregovor: ,jPomagaj si sam , i Bog bo pomagal!" In čeravno se od vseh strani slišijo te nadloge tožijo po kmetih in po mestih vendar se nič ne Vrednost kuponov stori y da bi se odvrnilo to zlo ! vas Res je to, prav imate, ki tako tožite; al vprašamo kdo naj pa pomaga, da se odvrne to beraško vla- čuganje, in kako? raznih naših državnih obligacij pričeiiši od julija 1868. I. po odbitém 20% davku. Državnih obligacij metalikov (100 gold, no- od kterih vega denarja za 100 gold, starega denarja) Denarja ni od nikodar, da bi se delil beračem, in Se obresti plačujejo v papirnatem denarju: na tavžente in tavžente bi ga moglo biti, da bi se dajal beračem. In tudi ne bi bilo dobro, da bi beraške mavhe kupon za vedele za tak zaklad starega denarja gold. 30 kr. v e 1 j á novega denarja gold. 42 kr. kajti se vec Kako tedaj odvrniti beraško silo? bilo potepuhov. Prav lahko treba. če bi se povsod storilo, kar Skrb za revne je po postavi dolžnost vsaki občini (soseski). Ako bi spolnovala vsaka soseska svojo dolžnost prav oštro, brž bode beraškemu nadle-govanju konec. Revnih ljudi sicer ne moremo v zemljo zakopati, in revni ljudje bodo, dokler bode svet stal al veliko veliko manj jih bode, in ti, kar jih je, ne bodo drugim nadloga. Vsaka soseska pozná svoje )) d » v f) 77 77 77 10 if 77 77 77 77 77 J> Drž. obligacij nár o d n ega p o s oj i la (100 gld. 15 30 15 30 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 >7 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 17 77 77 26 68 89 10 20 72 40 77 77 77 77 77 77 77 77 ljudi; ona ve kdo Je res r e v e z kdo pa 1 e n úh. nov. denarja za 100 gold. star, denarja) obresti plačujejo v srebru: 7 od kterih se starega denarja Únim je treba pomagati, ti pa se morajo siliti k delu, kupon za —- gold. 30 kr. kterega se nikjer ne manjka, in če ga v enem v elj á novega denarja gold. 42 kr. ni, dobi se ga v drugem. In to Je ravno 7 kar se kraji lenú- hom mrzi, da pobašejo beraško mavho in hajd! ž njo po svetu. 77 77 77 77 77 77 77 77 12 25 77 77 77 77 15 30 30 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 10 21 77 77 77 77 10 50 77 77 77 r» Ako bi se vse soseske resno poprijele tega, da se Drž. obligacij posojila v srebru od 1849. konec naredi beraškemu vlacugarstvu in nasledkom nje- 1851. (Ser. B.) in 1854. leta (115 gold. nov. den. za govim 7 kmalu bi bilo vseh pritožeb konec; dokler pa 100 gold. star. den.) tožimo, pa nič ne storimo , pojó nam berači zmirom staro pesem kupon za Kako pa se dalo to izpeljati? Prvo je, da vsaka soseska (občina) svojim 77 77 77 77 12 25 starega denarja gold. 30 kr. veljá 77 77 30 77 77 77 77 77 77 12 24 novega denarja gold. 41% kr. 77 77 vi* 15 7f 77 res revnim ljudém 7 ki si ne morejo nič zaslužiti 7 ziveza 7 onega naj dá obleke in stanovanje ; kdor pa delati more, , da si kaj prisluži. Zato ne sme bera čil po svetu. Drž. obligacij posojila v srebru od 11. maj a. 1864 (110 gld. nov. den. za 100 gld. star. den.) sili v delo starega denarja novega denarja nikogar pustiti iz vasi 7 da upan ima po postavi oblast v rokah, da to ukaže in izpelje. Drugo bi bilo to, kar je v nekterih manjših mestih pa tudi vaséh na Nemškem navada, da se popotnim rokodelcem , ki bogajme prosijo , kupon za 25 gold, veljá le 23 gold. 10 kr. . Drž. obligacij angleškega posojila 1852. in 1859. leta (115 gold. nov. denarja za 100 gold. star. denarja) starega denarja novega denarja v eni h* v • 181 vasi kupon za 12 gold. 50 kr. veljá le 12 gold. 7" delé milodari (almožina). to ubožno kaso vsak po- 77 25 24 2 kr. 15 100 gold.) sestnik vsak teden kaj dá, in iz te nabire se delijo milodari. Po takem bi gotovo vsacega gospodarja manj za- delo kakor zdaj, ko včasih berač beraču kljuko podaja. kupon za T r e t j e bi bilo treba tega, da bi si vsaka občina udinjala služabnika, kteri bi poleg druzih opravil tudi to nalogo imel, da pazi na tuje berače, jih zasači in županu tira, da jih dá potirati naprej. Ako se pomisli, 77 77 77 77 77 " " .j Drž. obligacij a v str. velj ave ((Jo gold. 7) za 77 77 77 77 77 77 12 25 125 starega denarja gld. 50 kr. veljá 77 77 77 50 77 77 77 77 77 77 77 77 77 novega denarja gold. 99% kr. 19 99 >> >> 97 95 75 2 97 77 >7 . Drž. obligacij 1866. leta (ki so bile davka koliko zdaj leto in dan izdajo ljudjé beračem, pačje proste (102 gold. 50 kr. nov. denarja za 100 gold. očitno, da se bode z manjšim denarjem lahko udinjal občinski služabnik, kteri bode še druzih opravil opravil al star. denarja) starega denarja ki jih ima občina. Pa tudi več služabnikov bi se kupon za 2 gold. 50 kr. veljá ajt* i , i\ i jiti 1 u 1 ci uuuiua. jl cl luui vcu oiu^auuinuv ui oc dalo udinjati, ako je občina velika, kakor bi se nasproti 77 77 25 77 77 77 77 21 novega denarja gold. 1574 kr. » 25 V, 7) 221 Drž. obligacij francoskega posojil 1865 leta (115 gold, za 100 gold.) kup starega denarja za 25 gold liá ie novega denarja 21. O via (žensk.) Staroslov.: Ova, Ovida, Ovana, Ovica; pri- meri staroslov. ovin 24 gold. 83 kr 15 y y granaria 22. S e h u n a (žensk.) , primeri zarad obrazila Gla- J7 77 ^ 77 77 # 77 77 77 Državne obligacije, ki ne spremené kupo vuna 7 Raduna, Dobruna. v papirnatem denarju plačlj y zadene 20% davek, tako Staroslov.: Se huna (Moroškin str. 177); iz kore- y nike: s eh, aresco da terij skega posojila 1854. leta y siccesco. 23. Ecco Eko. starega denarja kupon za 10 gold novega denarja gold. 40 kr 1 o ter i j skega posojila 1860. leta kup za 12 25 da vk. posoj il starega denarj gold. 50 kr íiá novega denarj gold. Staroslov.: Ekunja, Akun, Akica, Akamir iz temata: ek, prejotovano : jek, od kod: eklo jeklo, robur aciei. Na panonskih denarjih stojijo imena vojvodov: Eecaio = Ekajo. y> yy yy yy 77 77 50 77 77 77 77 77 77 10 20 77 77 24. Mar us. T a 1 u s u s — Talus, primeri : Mikus ; Grdus 7 kup za starega denarja gold. 50 kr íiá novega denarj* imena gold 77 77 77 yy 77 77 77 77 10 yy yy yy yy 50 50 yy yy yy yy yy yy 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 40 kr 80 „ 20 „ 77 77 tal 7 Staroslov.: Tal, Talec, Talin, dalje kranjska Tal čar, Taličar (Tav čar), od staroslov.: obses, Geisel, primeri staronemška imena: Gisa Gisil itd. 7 25. P roniš, primeri: Boris, Grabiš, Diviš. Staroslov.: Pro no. ime božanstva, Pro naj plemenita rodbina slovaška. 7 znana Neogerske obligacije zemljiščine odveze 26. P a n n e u s Pane. ne spadajo v to mero davka po 20 odstotkov. pa vendar tudi od teh obligacij Ker se bode za letos razun prejšnjih 7 odstotkov zahtevala dohodnína še 7 odst. tedaj dodamo še to, da od vsake zemljiščine odveznice po 50 gld. veljá kupon po odbitih 10 odstotkih 1 gld. 18 kr., od 100 gld. veljá 2 gld. 36 kr., od 500 gld. a kr., Staroslov.: Pane, Panko, Panica, Panslav. 27. Voltia i= Viti a, Ba^Tiia: Voltanus (mošk.) V11 a n, Ba'BTaHTb. Staroslov.: Vita, Vltava, Vltkoslav. Še v de-vetem stoletji so Slovenci jit» izgovarjali kot ol; priča temu pisava imena gore: eho Ime z = hlmec v starih veljá 11 gld. 81 kr., od Í000 gld. veljá 23 gld. 62 V, listinah. Iz tega temata je tudi ime Volt aro od 5000 gld. veljá 118 gld. 12% kr., izvirna cena ku- Tap'B Vit ar 7 ponov je v starem denarji 1% gld. 7 gld. 12% gld. Ceskem. Vltia primeri V se krajno ime Vltrus na 7 25 in 125 gld. ali v novem denarji 1 gld. 31 kr., 2 gld. o kr., 13 gld. 12% kr., 26 gld. 25 kr. in 131 gld. 25 kr. 28. Broccus Undina, Vltava, undiflua. 7 Broccia (žensk.); Brocimarus Obligacije zemlj. odveze ogerske krone ostanejo n0voslov. : broč Brocimara na štajarskih kamnih. Staroslov.: Bročislava zadačene z 7 odstotki. 7 rubia 29. S eda tu s 7 Sedat Brocimara purpura, coccinum. y primeri Starozgođovinske stvari. Nerimska osebna imena v napisih rimskih kaninov najdenih na Kranjskem. Spisal Dav. Trstenjak. „ Wo die Chroniken und Urkunden «t/« kj v u m i; u u -• kjuuat j lmu u v razila primeri: Vujat, Legat, Kubat. ime božanstva: zarad ob- 7 Staroslov.: Seda, Sedebor, Sedeslav, Se de- ri h, Sededa, iz temata sed roslov. : canus. 7 canescere 7 sedat y sta- 30. N a m m o Namo. y schweigen y da redet das einzelne Wort." Weinhold: die deutschen Frauen im Mittel alter. 16 Em (Konec.) Staroslov.: Namo, Namis, Namir, Na pi oslav Namaš, Namur, od nama, pascua, Alpenweide. Ta članek pa sklepam z besedami: Schlôtzerovimi, kteri piše: „Krainer! Der Name Krain ist rein s lavis ch, und vermuthlich ist er mit Car nia, dem alten Namen, den das Land schon zur Zeit der Romer trug, einerlei. Machen diese Umstánde es nicht hochst wahr- 7 Dobrona, Ljubona, Malona, Radona Staroslov. : E m k pisih) Em ime mesta; zarad obrazila primeri: scheinlich, dass auch zu Romerzeiten hier s lavis ch gesprochen wurde, und folglich die Wenden nicht erst nach dem Jahre 548 hier eingewandert, sondern die starorusk. ipatijevskih leto v srbskih narodnih pesmah, Em ^loui ; 9 u m. i il ti ^ v ox uoiviu umí vuui rodbina živa še na dravskem polj 7 Ni iz ! v v krsc 7 Eme Sicer je sv. Ema rojena bila na Slovenskem v Pilštanu alten echten Car nier sind? Zu dem ist das ganze Land gebirgig; von jeher haben sich aber alte Sprachen ktere Rusi in Srbi ne častijo in ne poznajo. un(j a[te Volker am leichtesten auf Gebirgen erhalten 7 blizo Kozjega 17 O Staroslov še panonski rod (genitiv) nom. Osso Oso wie die Kymren in Wales und die Arnauten im Epirus u. s. w. (Allgem. Welthistor. 31. Theil. Halle y Osej 7 O y O s ej ko, primeri str. 229. % 1771, Die V ene ten am adriatischen Meere sind od os, acutus, acumen 18. Votik O rvi 1UU. V o 1 J uu v o J a^uvuQ^ mvuujviih Votia (žensk.) na koroških kamnih Vot y možko von jeher fur Slaven oder Wenden gehalten worden. Sind hergegen die Car nier ihre náchsten Nachbaren uralte Slaven, so wird die Vermuthung nicht nur Staroslov Vot slovenska slov.: vc y Votik. Votih y Primeri še imena Votol toi tolě Cum y ex acubus lini factus Kum. jabelko, staro Staroslov.: Kum, Kuman, primeri še ime gore Kum 20 C o em Cemon ali Čemon Tako je sodil nepristranski Nemec Sçhlotzer. Zgodovino-slovci današnjega rodu, obsedeni „rabie et furore g glava skor mi poči. 7 da zopet v nje petdeset stisne od sto. Pijancij. „Gorjé, da toliko zapil sem sinoči Boli me vse, i Ti vražja krčma! ne vidiš me več Nikdar ne bom pijan, nikoli več!" Tako se mi solzé Pijancij priseguje Življenje boljše obljubuje, I jaz verjamem ubogi revi, Da bo obljubi zvest — do drevi! Materijalcem. Slavite matêrjo, nemozgoviti! Učite, da s telom otrpne duh nam 7 djanja, koja so podlaga tožbi. Vsak zná, koliko je Sr- bija vredila z knezom Mihajlom. Ta jej je vrednost danes potemnila; a to delce osvobojene dežele ovija a crna zastava, ki se vije v dogledu celega sveta, huda sodba za toliko teže muči vsakega pravega Srbina, ker knez Mihajlo prvi gradjanin i prvi vojnik srbski — je z dušo i telesom delal na to 7 da u z visi 7 narod i zemljo do stopinje, na kterej ga je zapustila smrt Dušanova, i ki je samo za to i živel, samo na to bil Je ubit mislil i s tem delal — zdaj mrtev leží od roke peklenske. Zločinci dali so se zaslepiti po raznih obljubah grđih izdaj niko v, kteri so hrepeneli po \ tem, da na enkrat postanejo veliki i važni ljudje, • v • i cim t Mar čete po sili „opice u biti? pre da se polastijo najvišje oblasti. V tej strupeni želji prezrli so vest, niso mislili na to, v kako nesrečo Vi nori bedaki, kaj sanjam se vam? Pesniska privilegija. „Tje gor na Olimp predrzen smem iti, Tam boginj smem gledati zali obraz, Vulkan mi mora nektar točiti, Homerskemu smehu prilagam tud' jaz pogreznili deželo, niso hoteli razumeti, da v današnjih resnobnih i izrednih prilikah nije vreme ne najmanjši neslogi naši, a najmanje pa, da zemlja zgubi vladalca, to vladalca, kakoršen je sam bil knez Mihajlo. Ne i u Fr. Z maré za vse to stopili so v zavezo, da ubijejo kneza, i da v zemlji napravijo buno (punt). Eden teh nesrec nih hudodelcev Pavle Radovanović. advokat k. Dopisi. jim se je na Čelo postavil, začel je to misel še lani i jo je dalje tirai, dokler si ni zmislil, da bi se to naj-lože izvršilo v košutnjaku, kamor se je knez skoro Kar brez vsega spremstva pogostoma sprehajat hodil. Iz Belega grada. (Morilci kneza Mihajla sojenï) se tiče samega uboja, to je bila stvar prečišćena. o stenografiškem zapisu iz „Vidovdana" priobčil P r. da bi se prevrat bolj e izvršil} znalo se je, da bo tre ednica beligradskega mestnega soda je bila 26/4. ju- balo več pripomoČnikov i denarjev, kakor so jih imeli nija zjutraj. Nekoliko minut pred devetimi dovedejo zločinci. Kot polnopooblastencu bivšega kneza Aleksan zločince po redu druzega za drugem v sodnico, okovah: Lazar Maric (pogleda razbojniškega) vse v Lju- dra Karagjorgjeviča je Pavlu Radovanoviću lahko bilo utt.uvč*ii. xJčizjčii jnaru; mušicu» ižaauvjLuoivc^a^, uj u- unu, da odvrne te ovire , ker je koj v tem vspel bomir Radovanović (gleda besno s povzdignjeno mu Karagj orgj e vić resno i krepko pripomore 7 glaVO), uima li u li a u u v if ^ucmaiuv oivui um »iv^» * o ugui ^ivthiih ui ouiuivg« ijuv/nonuuicii uaiiagjuigjgt se po publici okreta), Gjo&a Radovanović (po- i njegovega sina Petra, kajti zločinci niso mislili izro- Sima Nenadović (nemarno sloni na klop i s tem prevarili bi samega Aleksandra Karagjorgjeviča , 7 gledaprekega), Košta Radovanović (izpod oči srpo i gleda) gleda) gleda) 7 7 čiti vlade nobenemu Karagj orgj eviću, samo so pre vidno St anoje Rogić (po vse siv predrznega po- delali v njihovem imenu, da bi od njih novcev izma-Paja Radovanović (jako hudodelskega po-Bogosav Petrović (se kaže potrtega), Ata- mili. novica To potrjuje i samo priznanstvo Pavla Radova- ki veli, da njega nije stalo, kdo bi vladal nasije Atanacković (predrznega i prelestnega po- nego to, kaka bi bila oblika vlade. Da Je vse tako gleda), Vidoje Joković (vkorel — ne premiče glave), bilo, potrjujejo i te okolnosti: 1) ker je Pavle Rado-Tasa Jeremić (v kmetiškem odelu — smeten), BI a- vanović sam nabavil nekoliko revolverjev (pištol) i goje Petković (oboril glavo), Ljubomir Tadić nožev, pa jih razdalz namero, da se uboj izvrši; 2) ker (dosti siv nemarno se naslanja na ogrado i gladi si je nekterim zaverjenikom dal novcev i pred jednim od brke). Poslednja petorica stoji, ostali sedijo, poleg vsa- njih govoril, da kar se denarja tiče, o tem ni nobene čega žandar brez puške, a za njimi žandari s puškami. skrbi , i ker je enemu, ki ga je vábil v to delo Točno ob devetih doj dej o sodniki s tajnikom 7 s hotel, dal 800 cekinov samo zato y da molči 7 pa ni ker je komisarji i z državnim tožiteljem, i zavzamejo svoja za izvršenje tega delà imel nekoliko pomagačev SO mesta. Predseduje član beligradskega mestnega soda Ni- srodnici i prijatelji Karagjorgjevićevi; ker je to na- mero kakor sam priznava, priobčil tudi Petru Kara- kolaStojanović; prisedavajo članovi mestne beli- gjorgjeviću i po delovoditelju Karagj orgj e viće vem, Pavlu gradske sodnije: Gjorgje P. Bulić i Ivan Tomič, Tripkoviću, poslal mu nov ustav na podpis tajnik. _ _ . - po kte- se Mrtva tišina vlada po so bani. Predsednik začne Zdaj bodo se počele izvid- rem Peter Karagj orgj e vić pride na vlado, ako nikakor ne mogla izvesti i proglasiti republika; a zad- ker je Pavle Radovanović po svojem lastnem njic jati krivice hudodelcev, ki so delali na to, da ubijejo priznanstvu stal v ovej reči v dogovoru z imenovanim kneza Mihajla M. Obrenovića, i da se reč postavnega Pavlom Tripkovićem, kar se potrjuje i s pismom, ki je 223 bilo pri njem najdeno (od Pavla Tripkovica) i s kojim stva v Srbiji Andreji Vilotijeviću 4338 zlatov pozval Tripkovic Pavla Radovanoviéa, da pride^v (cekinov) zakopanih v loncu, v kterem so bile cvetlice da je ta Segedin na neki tajni sestanek 10. februarja t. Ko f y utjiEvj/M.mu ▼ » A^VUl V>UUL O \J U na oknu. Čudno, da knez Aleksander trdi V ze ' V ^J --~ —. -------j- — ««.«v*. , vm« I/1U.1, VIC* JU ba bilo vse tako vredjeno, je Pavle Radovanović imel denar za književne stvari bil namenjen! Zakaj neki več oseb za to delo, a po imenu: Lazara Marica, se je zakopal? Vsi protesti njegovi so potem puhli Stanoja Rogića, Vidoja Ivkovića, Ljubomira Tadića, njegov nadziratelj je tukaj zaprt Atauasija Atanackovica, Bogosava Petrovića, Blagoja Simu } Petrovića, svoja dva brata Ljubomira i Gjorgja Nenadovića, svaka kneza Aleksandra Karagjorgjevića i Iz Srbije — je došel „Novicam" tudi dopis dr. Jan. Podliščeka, kteri v vsaki vrstici kaže, kolika žalost tare narod srbski, da je izgubil prelj ubij enega svojega Gjorgja Mrcailovica, kapitana srbskih pionirjev. kneza. Dopis ta med drugim pravi: Brez čvrste roke, Vse te osebe imele so po svojih ličnih sposobnostih modre glave i vitežkega ponosa kneza Mihajla, predo-veče ali manje aktivne naloge v tem zločinstvu. Tako v & T jjvuv/g« xviawuc« iuiuajicv ^ uui; brega očeta i gospodara, bila bi Srbija — mlado, okorno ubije prvi Pavle Radovanović imel misel, da se knez dete že 1862. leta — vrlo lahko v zibelji po turških i prevrat (prekucija) napravi, a njegov brat Lju- bombah ubita. Ali bi bila, da je šio po volji naroda bomir i Lazar Marié poprijeli so se je. Marié 1Z- tako otepena okoli zidovja takrat še turških trdnjav mislil je način, izbral lica i mesto, izvršilo. Pavle i Ljubomir Radovanovié izmi- Po prevelikih ranah bila bi se ona tako razbolela ; ; kjer bi se ubojstvo da bi se od prevelikih ran nikdar ne bila izlečiti mogla. da slila sta nacrt za prevrat i Ljubomir je s svojim bi bila vrlo lahko na veke šantova ostala, bi se razvi -svetom pomagal izvršenje ubojstva, a sam Pavle je jati in rasti ne mogla, nego bi ostala kak prtlikovec, ki se pri vsakem viharju plašno pod mernik skrije. Narod srbski je pokazal pri smrti svojega ljubljenega nabavljal sredstva na izvršenje jedne i druge stvari > to i ubojstva i prevrata. Gjoka Radovanovié, brat 1 Pavlov i Ljubomirov, i Stanoje Rogić odločeni so kneza, kakor vselej, svojo valjanost, poštenost, razbo- bili, da s doje Mariéem izvršijo ubojstvo v košutnjaku. Vi- ritost, miroljubivost, modrost, pamet i poslušnost. Ne- > da po uboju knezevem vjame ali ubije vojnega nadna smrt ga je grozno potresla, da je kukati i jav- peklenske morivce preklinjavati počel, kakor je preklinja prokletega Vukašina, morivca ministra; oficir Gjorgje Mrcajlovié, da pomaga z vojsko (armado), da se vzame policija. Ljubomir Tadić z kati i i še Atanazijem Atanackoviéem, Bogosavom Pe- preklinjal mlađega Uroša cara, kakor je preklinjal i še preklinja Ijublje- l trovićem i Blagoj em Petkovićem, da vjamejo prokletega Vuka Brankovića, izdajico naroda ministra notranjih del, ta oba ministra sta imela biti nega cara Lazara na tužnem Kosovem polju. Kakor je za ljubljenega Lazara i z Lazarom na tužnem polji ubita da se odstranijo o vire za prekucij o vladno. Po izvršenju vsega tega bi Pavle Radovanović bil še Kosovem vse poginilo, tako bi bil tudi vsak Srbin za z dvojico prevzel vlado dežele, pa da se tako ustanovi ljubljenega Mihajla svojo kri přelil, svoje življenje dal, druga vlada. «. v mu«. ker njega je smatral za svojega modrega Nemanja Vsa ta predvzetja bila so vtrjena pri vseh teh ose- za svojega Dušana silnega, za svojega blagega juna- škega Lazara. Zato je dobro rešeto Ivan IV. neob- bah V ze početkom aprila (sred aprila) tega leta, a za iz- vršenje istih imeli so orožje pripravno: Sima Nenadović, hodno potrebno za Srbijo, ki nije brez lulike i kokalja. Vidoje lvković, Bogosav Petrović, Gjorgje Radovanović, Košta Radovanović, Stanoje Rogić, Lazar Marié i Ljubomir Tadić. Sima, Vidoje , Bogosav i Gjorgje imeli so svoje revolverje, ostalim pa je dal Pavle Radovanović po jeden revolver i handžar. Vsi zaverjenci z na- mero že I VU HH IH Hl od aprila na omenjeno mesto, kadar koli je knez seje zgodilo strahovito ubojstvo, opisuje tako-le: Top- da izvršé ta predvzetja, hodili so vsake prilike Ivane! posodi nam tvoje rešeto, Da očisčimo iz pšenice seme prokleto! Ti ves, da luljka i kokalj je v vsaki pšenici, I ni zdravo niti ljudem niti ptici; Kokalj i luljka v pšenici rumeni, Zadušljiv izrod je strupeni! Na posled nam gosp. dopisnik Topčider > kar Je Du- £JV V Vi U^/JL AlU UU V Ali V lij V-/ AJ. V 4JU WUUV J JUk WVAMíl. JL* V A4 J W V J V Ai^V Vlil V UViUlUU T 11V ti VJ U W T V/ J V>/ JL KJ MJ V šel v Topčider. Ker pa niso dobili prave prilike, čider je blizo Belega grada i je njemu to zato se je to zavleklo do 22. maja, onda je Pavle naju Schônbrunn ali Prater. Je namreč kraj veselja Radovanović po telegrafu poklical i tretjega svo- Belemu gradu i raj zemlje srbské; al je tudi dolina kjer tam je čez 600 grešnikov vsake vrste (glej jega brata Kosto iz Sabca i njega je pridružil njih tro- jici Maricu, Rogiću i Gjoki Rado vano viću, da bi se tako izvestnije iz vršil uboj. solz „Novice" 1862. "leta list 37). nike v najlepšem kraju, tega ne vem! Pa še to Zakaj da imajo jet- ) da Sledila je po tem obširna razprava, dokler državni niso v zatvoru (zaprti); nekteri so noč i dan slobodni tožilec pride do tega, . u.u.ju r ^«^«u, ^^ 6l«utt nu. vsi ostali krivi uboja kneza Mihajla i da se postavni kakor najpoštenejši ljudjé! Nekteri so noč i dan na da so izvzemši Taso Jeremića i hodijo po vsem Topčideru, Belem gradu itd. okoli, red nasledstva v vladarjevi dinastiji premeni 7 vsi dalj e straži i čuvajo, da kdo kaj ne ukrade!! Dá, dá, tatje ubilci i ž njimi Pavle i Ljubomir brata i razboj niki so na straži! Kakošni stražari pa so oni da so Radovanovica krivi ubojstva izvršenega nad gospó Anko Konstantinovićko, sestričino kneževo, tako i ubojstva nad kneževim adjutantom Svetozarom Gara- i brez telesne straže svoje po lepem Topčideru vsaki «uau um, to pokazala je žalostna, grozna smrt kneza Mi-za poskušaj hajla, kterega so ubili, ki se je po navadi brez orožja saninom, gospodičino Katarino Konstantinovićevo i slu-žiteljem Mitom Timarčevićem. Po vsem predlaga smrtno kazen vsem razun T. Jeremića. dan sprehajal med razbojnici. Iz Rojane pri Trstu julija se slovesno odpre čitalnica julija. naša. nedeljo 12. Prvosednik Danes (29/17. junija) pred šestimi zjutraj je bil Ivan Zor je poslal slovenskim sestricam čitalnicam in vstreljen kapitan pionirski Gjorgje Mrcajlovié na pa Sokolu Ijubljanskemu prijazna vabila. Kalimegdanu do tvrdinje na turškem groblju. On je Iz Trebovelj julija. Stari rimski kamni imel po osnovi zločincev vzeti policijo takrat, ko bi se se nahajajo v trebovskem okraji pogostoma, pričajo ki da voi- bil prevrat počel; ukradel je nekoliko denarjev iz nega ministerstva. Obsojen je bil po vojni sodniji. seje pokazal, je kričal narod: „Proklet bio !" Al obdajajo, in v njo priti, bilo je jako težavno, predno celó nič se mu ni na obrazu bralo, da se je poplašil, so pota naredili. Ves kraj je bil skrit, pa vendar so že za rano izobraženi prebivalci tukaj svoje zavetje imeli, kajti od vseh strani nizko dolino visoke goré obdajajo, in v njo priti, bilo je jako težavno v se pobledil ni. Li« \J KJL 0 XV i. CM I J V-r Lfli At y j^vn » Včeraj so našli pri nadziratelju (in- prijeten, ker hladni studenci v njem virajo, sploh ap- špektorji) kneza Aleksandra Karagjorgjevićevega pose- nenska zemlja kaj rada rodi in cista sapa z bližnjih » 224 hribov pihljá. Lansko leto najdeni kamen nam naznanja, da že pred Rimljanom so Kelti v Trebovljih bivali; saj slavni starinar dr. ^Rihard Knabl je spoznal v napisu keltiška imena. Se bolj pa se utrjuje misel na Kelte s tem, da smo 20. junija t. 1. našli mnogo sreber-nega denarja, kterega g. Knabl tudi za keltiškega sodi. Denar ni prav okrogel kovan, je vegrast, debel, slehern ima na eni strani konjička, na drugem licu podobice orodja. Brž ko se bo notranja in zgodovinska vrednost najdenega zaklada do Čistega razsodila, se bo ča-stiteljem starinstva na prodaj ponudil. *) iz Cerknice 1. julija. J. J. — Kar se sliši od Lo- žanov, ki tukaj mimo v Ljubljano hodijo zarad gozdnih reči, res je žalostno slišati. Kakor pravijo, dobi graj-ščina velike in najboljše gozde, kmetje pa imajo svoj delež dobiti po spašnikih (gmajnah) in med senožeti, kjer je tako malo hojevega drevja, da še žrdi ne morejo vsekati. Bridko pa jim je še to, da imajo zmiraj dosti potov v Ljubljano, in da denar in čas zapravljajo, in vendar se jim prošnja ne usliši. Mi sicer ne vemo na tanko, je li vse to, kar slišimo, tudi resnica ali ne; al to je gotovo, da neprenehoma slišimo tožiti kmete o gozdnih zadevah, in da je potrebno, da vlada oštro pazi na to, da vsak dobi, kar mu gré. Nam se ne zdi dobro, da kmet ni zadovoljen, ker, kakor je sploh znano, plačuje velike davke in daje največ vojakov državi. Vprašanje je tedaj upravičeno: ali bo mogel potem, ako se mu gozd odvzame, plačevati svoje davščine? Že več se jih je iz ložke doline na Hrvaško preselilo, pa še več se jih bo moralo, ako se jim gozd tako odmeri, kakor grajščina hoče. Res je že skrajni Čas, da se gozdi v red denejo, kakor tudi pri Cerknici, kjer se neprenehoma pokončuje, — toda povsod naj veljá „vsakemu svoje" in to tudi tam, kjer je morebiti zelo te-žavno , pravico iz starih pisem ali po druzih spričbah spraviti na dan. Iz Scnožec 2. julija. — ? — Naše stranke so se med seboj zeló pomirile ; pravila za senožeško čitalnico že pri deželni vladi na potrdilo ležijo. Basta! — Tedaj nas ne bode — ,,ko mine sto let — ves slovenski, slovanski narod — — zasmehoval." („Primorec" 12 post.; Ker se je tudi „Primorec" v našo pravdo „sub colore juris" zaplel, naj mu še to, pa — zadnjikrat po vemo zato, da tudi drugi beró: Kako „Primorec" besede „surovost" , „hinavstvo" itd. ume in kaj da on še zmore, to lahko vsak tudi v njegovem 12. listu proti noviči-nemu dopisniku iz Senožeč razvidi. Ker se pa „Primorec" v omenjenem listu hvalisa, da je naš prvi zagovor naravnost odbil, raztrgal in v ogenj vrgel, mu pa moremo v oči povedati, da — napak meri in strelja. Se konec mačjega repa bi mu o tacih zadevah ne za-upali, tem manj kak dopis! lz Borovnice 5. julija. R. — Strašno viharna nevihta se je pridrvila včeraj popoldan od Vrhnike čez Trebevnik v našo prijetno dolinico. Ploha lije kot bi se oblaki trgali ter vmes se vsuje gosta in kakor Iešniki debela toča, ki klesti po drevju in raznem drugem sadežu tako neusmiljeno, da je v kratkem času vse razcapano ter polno listj a in že zrelega ter nedozo-relega sadja po tleh. Blisk za bliskom se vnema in tresk za treskom vdarja, da se zemlja trese, v bližnji vasi Dulah pa trešči v hišo, ktera je v trenutku vsa plamenela. Staro ženico, omamljeno od strele , so pol mrtvo skoz okno potegnivši komaj oteli žalostnega po-gina v ognji. Pri veliki nesreči je vendar še ta sreča, da točepolni oblak ni preveč na široko segal in da so ljudje okoli Borovnice po večem že poželi rž , ječmen in pšenico, sicer ne bi bili imeli kaj mlatiti, ker bi jim bila nemila toča že zdaj opravila to delo. Iz Dola 5. julija. *) — Ni me volja se dalje pric-kati o mladi drevesnici, ktera je dopisniku ,,iz Podgad." toliki trn v peti; povem tedaj le to, da letošnjo spo-mlad nam je vrli sadjerejec J. S. iz Gorenskega podari! 150 enoletnih sadnih drevesic, ktera prav Čvrsto rastejo. Ce vsejane peške niso — brez naše krivice — ozelénele, ali gré nam zato graja? Zarad pomanjkljive učiteljske plače pa napotujemo dopisnika do c. kr. deželne vlade ali c. k. kantonske gosposke v Kamnik; ondi naj si dá vlogo od 17. marca t. 1. v pregled, in naše! bo pravico, da če je postavna letna plača 250 gold., prirnanjkuje vec ko 49 gold., ako se dobiva le 161 gld. Iz ribniške dekanovine. w — Kakor nas je osupnila „zastavica" v 26. listu „Novic", tako nas je razveselilo njih sporočilo iz gotovega vira, da c. k. deželna vlada letos ni predrugačila nobenega predloga knezoškof. ordinarijata, zlasti nas je pa razveselil poslednji stavek: „da tudi zdaj ni pred njo nič tacega, da bi druge misli bila", in to veseli ne le farane, temuc tudi duhovščino naše dekanovine, ker želé župnika prav po škofovem predlogu, s kterim pa neki ni v polnem so-glasji prijatelsk listek, ki ga je c. k. šolski svetovalec gosp. dr. Jarec pisal drugam. Mi zaupamo, da gotovi vir „Novic" ne bode poniknil. Iz Ljubljane. Ljubljana ima spet svojega postav-nega župana na čelu svojih mestnih zadev: Dr. Costa županuje od 5. dne t. m. — Zdaj se bode pokazalo: ali je konec ali ne razdraženosti, ki je vladala v mest-nem zboru od lanskega leta. Ako je „Triesterčin" dopisnik organ sedanje odborové večine, res da ne pridemo do mirú. Pa saj vedelo se bo potem to, komú je osebna mrzost več kakor blagor občni. — (Odbor kmetijske družbe) je v svoji poslednji seji pod predsedstvom gosp. F. Trpinca obravnaval sledeče stvari: Dr. Bleiweis naznanuje odboru med drugim, da je družbina pisarnica storila vse, da se oklic zarad nove ustanovitve poddružnic obilo razglasi po deželi; — daje poddružnica Krška sporočila odboru, da je svét v St. Jernej i prav pri-praven za sadjerejo, tedaj tudi za napravo šolske drevesnice; — da je odbor, vprašan od c. kr. deželne vlade, jej dal temeljiti odgovor na vprašanje: po kteri vrsti naj bi se meseca septembra in oktobra sklicali dopustinci (urlaubarji) v vojaške vaje, da se, kar je mogoče, ne ovirajo kmetijska delà; — zarad družbi-nega „koledarja" v nemškem jeziku in zarad „velike pratike" nasvetuje dr. Bleiweis, naj se gledé na stroške nemški koledar pomnoži za eno pólo, pa tudi velika pratika tako osnuje, da pride nekoliko družbenih zadev v koledar in pratiko za 1869. leto. Družbini podpredsednik dr. Costa v imenu 1. odseka, kteremu je prvomestnik, priporoča sledeče: 1) na vprašanje c. k. ministerstva kmetijskega: kaj naj bi se pretresalo v k m e t i j s k e m zboru, ki ga ministerstvo namera v jeseni sklicati na Dunaj? nasvetuje sledeče: a) skrb za izvrševanje gozdne postave, ki zdaj le na papirji stoji, b) učilnice za kmetijstvo naj se pod-pirajo z državnim denarj em, c) začetni nauk kmetijstva naj se vpelje v ljudske šole na kmetih, d) živinska sol naj se spet nareja, e) kmetije, ki so izgled umnemu gospodarstvu, naj se podpirajo z državnim denarjem, f) o zložbi zemljišč naj se dajo postavna pravila, g) pridelanim svilnim kokonom naj se zagotovi pot prodaje. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti: ravno tako tudi nasveti, kako naj bi se vprihodnje za govejo *) Kaj pa nas visokoneeni Trstenjak pravi o teh ,,keltiskiha *) S tem sklenemo pravdo ter rečemo: Pax vobiscum! najdbah? Pis. Vred. •i 225 živino na Kranjskem delile premije, za ktere je ministerstvo iz državne kase odločilo 3400 gold, vsako leto, 300 gold, pa v podporo gospodarjem, kteri imajo dobrega bika za pleme. Po odb. nasvetih bo kmetijska družba nas veto vala vladi, naj se te premije vsako leto delijo na 5 krajih, in je tacih krajev, kteri se premi-njajo po 31etni vrsti, nasvetovala 15 gledé na gorensko, dolensko in notranjsko stran ; nasvetovala bo tudi družba visoke premije: za plemenega bika po 20 cekinov, za krave po 12 cekinov, za junice po 6 cekinov, ker le visoke premije morejo spodbujati gospodarja, da mu je mar za povzdigo živinoreje. — Ker ima ministerstvo kmetijstva tudi za povzdigo vi n or ej e 14.000 gld. raz- deliti med neogerske dežele, bo družba kranjska za našo deželo v ta namen prosila 1000 gld. — Na vprašanje ministerstva: za ktere gospodarske reči bi bilo podpore iz državnega zaklada za zdaj naj bolj potreba? bode družba za povzdigo gozdnarstva za- htevala za vsako leto 2000 gld. skozi 5 let. Odbornik dr. Orel kot prvomestnik 3. odseka poroča v odsekovem imenu, naj se c. kr. ministerstvo kmetijstva naprosi, da 300 do 400 lotov prav dobrega in zdravega svilnega semena (morebiti profesor Lancovega iz Dalmacije) družbi kranjski pošlje, ki bode tako seme razdelilo med tukajšnje svilorejce proti temu, da po srečni letini povrnejo v denarji, kolikor se jim je semena dalo; ako pa bi ne bilo kaj pridelka iz tega semena, naj ne plačajo nie za-nj. — Tudi ta predlog je bil enoglasno sprejet. C. k. ministerstvo je družbi v razsodbo poslalo drobne nemške bukvice, ktere v vprašanjih in pogo-vorih obsegajo nauk , kako naj se kmetijski gospodar vêde pri izrejevanji kónj. Odbor je pritrdil raz-sodbi dr. Bleiweisovi, da so to prav izvrstne bukvice in da naj ministerstvo skrbi za prestavo njih v slovenski jezik, ker po 20 soldov se bo tacih veliko po-prodalo ; ministerstvu pa se je dal še ta nasvèt, naj se enake bukvice tudi napravijo za izrejo goved, o vac, kóz in svinj. Vidi se iz današnjih obravnav kmetijske družbe, da ministerstvo hoče podpirati napredek kmetijstva. — Cešnjev sejm, ki se je začel v pondeljek, je bil komaj tolik, kakor navaden tržen dan. — Gosp. dr. Toman se je přetekli teden podal z inženirjem Při bilo m na Dolensko zarad zaželjene železnice ljubljansko-karlovške, ktere trasovanje je dovolilo na njega prošnjo c. k. kupčijsko ministerstvo. — Pravila za národno politično društvo v Ljubljani so gotova in se pred loži j o te dni c. k. deželni vladi v potrjenje. — Družba pekov je praznovala 7. t. m. svojo 1601etno obletnico. Siovesnost se je začela s sveto maso v cerkvi sv. Krištofa, ktero so brali z leviti stolni župnik in korar gosp. J. Župan in pri kteri so peli tukajšnji dijaki. Po sv. maši so se podali družbeniki z zastavo družbe na pekovske njive, ne daleč od sv. Krištofa ležeče , k blagoslovljenji spominka, kterega so tù postavili po predlogu svojega predsednika g. Perme-ta. — Gospodom pevcem in godcem , ki so pomagali god Jan. Gutenberg-a slovesno praznovati, se srčno zahvaljuje odbor izobraževalnega društva t i s k a r j e v. — V četrtek je imel ljubljanski nemški časnik „Triglav" svoj tožni dan. Předsedo val je c. k. nadde-želne sodnije svetovalec MatavŠek , prisednika sta bila c. kr. deželna svetovalca Heinricher in Grčar; državni tožnik je bil e. kr. državni pravdnik dr. pl. Lehmann. Tožen je bil zarad sestavka v 25. listu pod naslovom „Naši nemški liberalci" lastnik, izdajatelj in odgovorni vrednik Peter Graselli, kije k javni razpra vi přišel sam brez posebnega zagovornika. — C. kr. državni pravdnik nahaja v tem sestavku pregrešek zoper javni mir in red po §. 302. kazenske postave, rekši, da grdi in natolcuje Nemce in njih pridružnike in osobito njih voditelje s tem, da se jim podtika to, da slovenski narodnosti nasprotujejo in jo zatirujejo, a to pa delà razdra-ženost v deželi in sovražni razpor med nemškim in slovenskim narodom. In ker vrednik noče imenovati pi-satelja tega članka, toži samo njega. — Vrednik Graselli odgovarja, da tožba nima postavne lastnosti po §. 11. tisk. post., kteri zahteva, da se v toženem sestavku morajo odločno imenovati vrste, ktere se tožijo, in da „Triglavov" sestavek je le odgovor sestavku, ki ga je přinesla stara „Presse" zoper narodno stranko , ki je vse groznejši kakor „Triglavov" zoper nemške liberalce. Dalje povdarja, da na Kranjskem razun Kočevarjev ni nemškega naroda, ampak da bivajo le posamezni Nemci, in imenuje „Triesterico", „Tagespošto" in druge nemške časnike in iz najnovejšega časa „Reibeisen", kteri pre-sega vse, kar se more nesramnega pisati zoper národně naše voditelje, in vendar se državna pravdnija ni še oglasila. Po kratki razpravi (vprašanjih in odgovorih; stavi državni pravdnik svoje predloge. Že pred 11. uro je obravnave konec; sodniki grejo v stransko sobo, iz ktere se vrnejo čez eno uro, in predsednik naznanja sodbo, ktera toženca obsoja v zapor na 5 tednov, pooštreni s postom en dan vsaki teden, in 60 gld. globe. — Gosp. Graselli je napovedal pritožbo zoper to razsodbo. — Da bode slavni izgred ,,Sokola" v nedeljo teden nemškutarskim dopisnikom hud trn v pêti, to je vsak lahko vedel. In res dopisnik v stari „Pressi" je ta trn prav očitno pokazal v včerajšnjem listu, v kterem na drobno popisuje čast, ki se je skazovala národnemu društvu. Čeravno na smeh vleče lepe naprave po vaseh. se dopisniku vendar na peresu bere, da bi se veliko raji jokal zarad toliko prijaznega sprejema, kakor pa se smejal; na posled revček sam sebe tolaži s tem, da vseto imenuje le iz Ljubljane „narejeno" in „kupljeno". To nam je prav čisto nova novica, in le iz zgolj hva-ležnosti je ne imenujemo laži (kakor bi zaslužila), ker je sokolski sijajni izgred dopisnik tako obširno svetu naznanil v „Pressi", da nobeden izmed nas za no-beno ceno bi ne bil spravil tacega popisa v ta list, kteri veliki zvonec nosi po nemškem svetu. Hvala mu za to nepovoljno ljubav! Iz Dunaja. Skoro vsi tukajšnji časniki so 3. dne t. m. spominjali drugo obletnico nesrečne Sadov-ske bitvě in se ozirali na to, kar se je od tistihmal v Avstriji dogodilo, ~ nekteri z veseljem in zmagonosnini čutjem, drugi (in tudi mi ž njimi) otožnega in potrtega srca. ,,Morgenpost" omenja, kako je bil precej po tej bitvi, še predno se je primirje s Prusi dělalo, Deak k cesarju na Dunaj poklican, ter pripoveduje o pogovoru, ki ga je imel cesar z „Modrim ogerske dežele" (tako imenujejo Deak-a) to-le: Cesar je noč prečul brez spanja, in ni bil še napravljen, ko je Deaka sprejel. Na sebi je imel oficirski plaše namesti spalné halje. Ceremoniela ni bilo nobenega. Deaka povabi, naj se k njemu vsede, in mu ponudi^ ko tobakopivcu prve vrste, neutrpljivo cigaro. Potem začne pogovor s tem, da vpraša Deaka za svet: ali bi vojsko nadaljeval z naponom vseh moči, ali bi cesarstvo otel s tem, da bi hitro mir storil, če tudi z žrtvami? Deak je odgovoril, da on od vnanje politike nič ne ume, pa da si je torej v svesti, da je samo zato poklican, da bi svoje misii o ogerski deželi razodel. Zastran te pa da 226 mora izreci, da Ogri niso voljni velikih žrtev in da Vprašanje je daj od deželnega zbora se čisto ničesa ni nadjati, dokler vaški zbor spekla iz te moke kakošen hleb bodeta ogerski in hr ustava ni Ogrom nazaj dana; deželni zástop y ako bi se od njega vojaki zahtevali, on bi moral naravnost Mil Srbija. Iz Belega grada. Skupščina je t. m Ob ogl izreči, da nima pravice, privoliti jih. Toraj da on ne more izvolila. Nepopisljivo je bilo veselj druzega svetovati, nego mir, a za svojega k naj se na vse hitro porabi v to, da se primerne državne prenaredbe vpeljejo; le po tej poti da je mogoče cesarstvo oteti. deve. Deak razloži, da ima tako pridobljeni čas da mlad — je odgovoril Milan skup yj c V se se bodem d na vso m čim oj na- Pogovor preide potem na ogerske za- Ogersko še zmiraj živo so- I « * o v/ ui \j vi v/ x i, , u a u o i c v; i uli a v u j namestno triletno vladařstvo, dokler zdaj V ae glas d." 14 let stari knez ne nastopi vladařstva, so bili eno- čutje za Avstrijo, ter se bridko pritožuje na avstrijske minister volj J* • VOJua iuiuiuuui x c* u LI Ck y Cb y J ijih oprav Ri s tic in stařešina Gr minister BI ) državnike, ker ogerskih narodov niso razumeli. Cesar 1 nekdanj dne t. m. je bila skupščina končana ----------,--- "O"----—----- ------------------------- --- - ** J^ oau^ovjiii« ttuu^aua, r mu je roko stísnil in obžalovaje obstál, da o marsičem je pred razhodom svojim med drugim to-le ukazala ni bil prav podučen. Zahvalil se je Deaku za zado- Pravda knezovih morilcev naj se hit voljnost, s ktero je přišel na Dunaj, ter obljubil, voi.iv, luuuvma aaiagjurgjevicev m iNena njegove nasvete na tanko prevdari. — Tako se je končal vičev naj se poženete iz dežele in premoženje naj da rodovina Karagj orgj dožene in Nenad se ta historiško-imenitni pogovor 9 m kdo ve ? tisti dan v mislih rodil dvalizem, ki je potem tako na hitroma djanje postal, še predno so mogle dežele takraj Litave svojo misel povedati. Lahko se tedaj reče, k ali se ni že jima vzame na korist deželi, ktero ste izdale Srb dg za dne t. m Mil ljenje k y Mil je z veliko svečanostjo bilo maziljenj ktero vi****, cvj íjíumtv wTvjv » vu»,.. ^Miiivv «^«v^^j a u ^ c* iuiiaua, rw t ci KJ je vpričo zastopnikov vuanjm da ima dvalizem globočeje korenine, nego mislijo tisti, vlad in vseh skupščinarjev opravljal metropolit (veliki ijih ki še v vedno našim državnim poslancem o či taj o y da y so škof) Ljudstva vse polno je stalo zunaj cerkve in klici oni dvalizma očetje, in da bi bilo le od njih záviselo, kneza iz cerkve stopivšega pozdravljajo z grmečimi kedar koli podreti ga. Brez vzroka tedaj in brez vsake koristi je očitati komu tisto, kar niti ni storil niti pre-drugačiti mogel. Pravice slovanskih narodov v Avstriji zastopa-joči časnik „Zukunft" vreduje zdaj dr. J. P. Jordan? mož, kteri že 30 let z veliko hvalo obdeluje na čas- ništvenem polji slovanské znanstvene in gospodarske zadeve. Vredništvo tega časnika je tedaj v dobrih rokah, in se po takem more nemškim čitateljem živo priporočati. Skušeni novi vrednik bode z zmerno besedo pa pogumno branil pravice slovanské in dosledno varoval samostojnost in nezavisnost „Zukunft-i." Žalibog! da brž o na- stopu vredništva mora odbijati denunciacijo, da je list od vlade podkupljen. Dr. Jordan pozivlja tedaj prejšnjega vrednika g. Leskovca na očitni odgovor, naj pové najmanjšo stvarco, ktera upravičuje ono natolcevanje. se kako naj ukaz ima 26. Ministerstvo je dne t. m. razglasilo ukaz v f vrsi nova zakonska postava. y Ta Utttaa ILUtffc ĆJKJ, vj'vy» , i" «X líiaj^u X okoli civilnega (svetnega) zakona. in 21 izmed njih se jih suče samo Ob enem je okli- calo o y da vprihodnje so glediščine igre prepovedane praznikih (to je ; zadnje dni velikega tedna, dan sv. Rešnjega telesa in pa božični dan); dozdaj je bilo 18 dni prepovedanih. 5000 delavcev se je unidan zbralo, ki so sila predrzno psovali pastirske liste škofov in pa papežev govor. To so tište baže ljudje, ki so nedavno v praterji strašno razsajali. Liberalizem „delavcev" bo menda še zelo presedal ministerstvu. Česko. — Tiskarnih pravd je tukaj kakor listja in trave. N. fr. Pressi" pa se nič ne sliši, da bi imela uavu. w „li. ^ ™ pravde, čeravno jehujskala unidan Nemce naPemskem, brez ovinkov pretepó Cehe" (kurzweg dreinge- naj » schlagen). Je to tudi maslo nemške kulture?! Ogerska. Žitna letina je tako dobra, da ne bojo ; en oral daje po 42 vagano v ječ- Denarni zapisnik Matičin. Novi udje: Gospod Sajè Janez, posestnik v Prečini .... 2 gold, » Mikuš Fr., rokodelski umetnik v Zadlogu 2 v yy Kacin Andrej, župnik v Sebreljah . 2 yy yy Juh Janez, kurát v Jageršah .... 2 yy yy Jenko Edmund, c. kr, stotnik 53. polka v Zagrebu . . . - ... .. . . ... • ... 2 » yy Gaberšček Simen, duh. pomočnik v Kanalu 2 » Slavna čitalnica v Kanalu . .r \ . . . . . 2 » V Gospod Svare o. Alknin, kaplan v Ađmontu 2 » n Baumgartner o. Beno, kapitular v Admontu 2 v li Hočevar Matija, poštar v Velikih Laščah 2 1> li Tratnik Janez, kmet v Novi Stifti 2 v li Jarić Valentin, kaplan v Ločah 2 yy li Pin tar Matej, kaplan v Ča dramu 2 yy li Zabukovšek Grašpar, kaplan v Žicah . 2 yy li Haj Šek Jožef, kaplan v Sent Jungerti 2 yy li Cvek Lavoslav, učitelj v Dolini 2 yy li Fink Jožef, kaplan v Podgorji .... 2 yy li Keber Toma , župnik v Brezovici . 2 yy li Košic Martin, učitelj v Brezovici . . 2 yy li Beninger Anton, opravnik v Milah . 2 n » Lipoid Marka Vincencij, c. kr. rudarski predstojnik in svetnik v Idriji .... 2 li li Stegnar Feliks, e. k. glavne šole učitelj v 2 n li Leskovec Boštijan, župan v Spodnji Idriji 2 li li Pavlič Kozma, kaplan v Žiréh .... 2 )i •• (Dalje prihodnjič.) vedeli, kam sè žitom mena, 24 pa pšenice. Listnica vredništva. Gosp. P. v Blg: Poslano smo izročil! vredništvu „Slov. Nar." zedinile v tem da Hrvaško. — Deputacije hrvaška in ogerska ste se zicuiiiiic v rem, v*« naj ogerski in hrvaški zbor sama odločita, čigava bode Reka, — to, kolikor cez stroške trojedne kraljevine še ostaja dohodkov, naj gré na o zadevah jezika je V Ogersko za skupne zadeve, — v ^»au vagán ( ogerska deputacija pritrdila vsem zahtevam hrvaškim. banaške 6 fl. Žitna cena v Ljubljani 4. julija 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 40 turšice 3 fl. 10. soršice ogerski državni zbor pošilja deželni zbor 29 poslancev, v delegacije pa 4 zastopnike naroda in 1 magnata. 3 fl. ovsa 2 fl. ječmena 2 fl. 30. prosa 3 fl. 4 fl. ajde 3 fl. 40. rži Krompir 1 fl. 80. Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljubij