RADIO/BREŽICE 88,7 in 95,9 MHz SdJf2lrj& w < 2 < i n 2o> nog > w 5 - < Številka 173 _______ Leto 7 Cena 240 SIT / 1 EUR 7. december 2006 Komu jedrski odpadki, komu denar? Nezadovoljni Cerkljam očitajo, da občina in ARAO delata mimo njih. Posavje - Da bo odlagališče jedrskih odpadkov v Posavju, konkretno nekje v bližini občinske meje med občinama Krško in Brežice, vedo vsi razen Brežičanov. Kako naj si drugače razlagamo civilne iniciative in njihove zahteve, da se z raziskavami prekine še preden so se začele, češ, da pri nas pa odpadkov nočemo imeti. Pa še kako jih bodo imeli. Četudi bo končna lokacija odlagališča na območju občine Krško, jih bodo imeli tudi Brežičani; glede na pihanje vetrov celo bolj kot Krčani sami. Kaj ni že dobrih 30 let enako tudi | 2 nuklerko? Stoji v občini Krško, na ■ meji z občino Brežice. Vpliv okolja I ne pozna meja med občinami in na I teh mejah se nič ne ustavi. No, nekaj ' seje le ustavilo - pretežni del denar-| ja. Denar dobi le občina Krško. Mor-I da so prav zato vsak dan glasnejša l Ugibanja, od kod pravzaprav pri-I bajajo pobude za nastajanje civilnih iniciativ in s čim so stimulirane. Kdo manipulira z javnostjo in zato izkorišča tudi medije? Kako to, da so novinarji dobili vabilo za srečanje krajanov Cerkelj ob Krki in hkrati z njim tudi sporočilo, da niso vabljeni? Kako to, da predsednik ZEG-a Karel Lipič trdi, da v Brežicah ni primerne lokacije in hkrati tiho zagovarja lokacijo v Krškem, ki je v neposredni bližini Brežic? Ob tem je še posebej zanimivo, da Hrvoje Oršanič, član in predstavnik ZEG-a v Občinskem svetu Brežice vidi primemo lokacijo za raziskave. Iz vsega tega je mogoče spregledati obris načrtnih manipulacij in morda celo podkupovanj, ki se skrivajo pod strokovnim izrazom “komuniciranje z javnostjo”, mi pa ga bomo poimenovali bolj preprosto “umazane igre”. ...na strani 3 iz vsebine... Pogovor z županom Kostanjevice na Krki ...stran 2 112 odslej v Brežicah ...stran 5 Kdo so novi podžupani ...stran 6 Direktor KZ Sevnica tudi v Bruslju ...stran 8 Policija gre na lepše Država dela Brežice - Policijska postaja Brežice je pretesna in premajhna za tolikšno Število policistov, kot jih narekuje zelena meja. Zato se zaposleni že veselijo Prve polovice leta 2007, ko se bodo selili v nove prostore. V nekdanji stavbi Jutranjke bodo imeli na voljo 3000 kvadratnih metrov neto površin. V novi stavbi bo zaposlenih skupaj 189 ljudi, vključno z vodniki službenih psov. Za zagotavljanje poslovnih prostorov za delo policijskih enot na t. i. bodoči zunanji schengenski (zeleni) meji je pristojno Ministrstvo za javijo upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave. Zato za policijo vodi tudi gradnjo nove policijske posta-Je v Brežicah. Gradnja objekta bo, vključno z nakupom stavbe, stala 961,5 milijona Sofinancirana bo iz sredstev Schengenskega vira - Schengen Facili-by Europske unije. Na sedanjo lokacijo PP Brežice pa se bo preselila Postaja prometne Policije Krško. N.Č.C. inventuro Posavje - Popis nepremičnin, ki seje začel 1. decembra, je zaradi predvidenega nabora zelo podrobnih informacij o stanju vsake nepremičnine zbodel informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar. Ta bo v ustavno presojo vložila zakon o evidentiranju nepremičnin, ker v njem ni opredeljen namen zbiranja podatkov, vendar ta poteza ne zadrži ali časovno premakne postopka popisa nepremičnin. Finančno ministrstvo in Geodetska uprava (GU) nerada govorita, da je popis potreben za vrednotenje vsake evidentirane nepremičnine posebej, kar bo osnova za davek na nepremičnine. Ta bo namreč nadomestil sedanji prispevek za stavbno zemljišče. Čeprav predstavniki vlade zdaj obljubljajo, da bo novi davek nominalno približno enak višini prispevka oziroma nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, realisti o tem dvomijo. Država ne potrebuje izračuna posplošene tržne vrednosti za vsak objekt zaradi transparentnosti nepremičninskega trga, temveč zaradi dajatev, ki ji s tega naslova pripadajo. O vsem tem smo se pogovarjali z vodjem posavske območne službe GU Romanom Novšakom. ...na strani 7 Krške volitve na sodišču Krško - Mihaela Janžur kandidatka za svetnico na listi SDS, se je pritožila na Upravno sodišče v Ljubljani, saj meni, da volitve v četrti volilni enoti krške občine niso bile poštene. Janžurjeva , ki je bila na listi Slovenske demokratske stranke (SDS) tretja, meni, da bi morala postati svetnica. Po rezultatih občinske volilne komisije pa je član sveta postal prvi na listi SDS Cveto Sršen. Upravno sodišče je v ponedeljek pritrdilo občinski volilni komisiji in v celoti zavrnilo tožbo Janžurjeve. Janžurjeva je po preštetju glasov, ki sicer niso bili prešteti v zakonskem roku, ugotovila, da naj bi zbrala dovolj prefemčnih glasov (60) in naj bi tako postala svetnica. “Volilne glasove sem ob prisotnosti občinske delavke in delno tudi predsednice občinske volilne komisije preštevala 6. in 7. novembra.” Ugotovila je, daje prišlo do napake pri ugotavljanju števila preferenčnih glasov, kar pa bi bistveno vplivalo na objavljen izid volitev. SDS naj bi zbrala zadostno število preferenčnih glasov, da se ti sploh upoštevajo, sama pa naj bi zbrala 15 odstotkov preferenčnih glasov, kar zadostuje, da bi postala svetnica. Ker je Janžurjeva odkrila še nekatere druge domnevne nepravilnosti, se je v skladu s 100. členom Zakona o volitvah pravočasno pritožila na občinski svet. Občinska mandatna komisija, ki je obravnavala omenjeno pritožbo, v njej pa je sedel tudi Sršen, je pritožbo zavrnila. Krški župan Franc Bogovič o odločitvi pravi: “Glede na to, daje bilo zagotovilo predsednice občinske volilne komisije o korektnosti postopka in o tem, da so vsi roki za realno pritožbo že zamujeni, je mandatna komisija občinskemu svetu predlagala, naj to pritožbo zavrne in občinski svet je to tudi storil.” Tudi predsednica občinske volilne komisije Mateja Resnik Bahčič zagotavlja, da je delo ves čas opravljala korektno in v skladu z zakonom: “Občinska volilna komisija je bila ves čas na voljo vsem kandidatom, predstavnikom list in vsem volivcem, tudi Janžurjevi.” Petra Be~ 'ak Mihaela Janžur ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Pogovor z županom Mojmirjem Pustoslemškom “Upam, da bo cerkev dober sogovornik ...” Kostanjevica na Krki - Konstitutivna seja občinskega sveta najmanjše slovenske in najmlajše posavske občine je izzvenela kot praznik - himna, godba na pihala, trkanje kozarcev, vznesene besede in veliko gostov, med katerimi je bil tudi novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Pred drugo sejo Občinskega sveta občine Kostanjevica na Krki, na kateri bodo začeli deliti premoženje nekdanje skupne občine Krško, smo se pogovarjali s kostanjeviškim županom Mojmirjem Pustoslemškom. Predvolilna in volilna evforija je mimo, tudi občutki zmagoslavja so verjetno že za vami, pred vami pa naporno delo. Kako se počutite? Po volitvah in izvolitvi za župana občine Kostanjevica na Krki se dobro počutim. Vem le to, da me čaka veliko dela, a to sem vedel že prej. Pred dnevi ste uspešno izpeljali konstitutivno sejo občinskega sveta. Nanjo ste povabili zelo veliko gostov, med drugim menda tudi ljubljanskega župana Zorana Jankoviča. Koga ste pravzaprav vabili in zakaj? Na ustanovno sejo občinskega sveta, kjer je bil potrjen tudi mandat župana, sem vabil tiste ljudi, s katerimi bomo kot nova občina sodelovali. Res je, da sem povabil tudi župana mesta Ljubljana gospoda Zorana Jankoviča, saj sta Ljubljana in Kostanjevica na Krki pobrateni kot naj večje in najmanjše slovensko mesto. Upam, da bo ta povezava ostala in se še okrepila. Zoran Jankovič seje zaradi zadržanosti Mojmir Pustoslemšek opravičil, prav tako se je opravičilo nekaj ministrov, ki sem jih tudi povabil na sejo. Kostanjevica na Krki se je odcepila od Krškega in kot samostojna občina zarisala novo pot razvoja. Kdaj in kako boste oblikovali občinsko upravo, koliko ljudi bo v njej? Že imate v mislih kakšna konkretna imena? Kostanjevica kot občina bo vsaj še 6 mesecev poslovala v okrilju občine Krško. Ko bomo sprejeli statut, poslovnik o delu občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbo- ra, se bomo lahko uradno registrirali kot nova občina. Vendar pa že sedaj razmišljam o občinski upravi, ker bo delo narekovalo zaposlitve. Mislim, da bomo v občinski upravi postopno zaposlili tri do štiri strokovne ljudi, čas in delo pa bosta pokazala, kdaj in koliko. Za določena dela se bomo mogoče odločili za kombinacijo del na sosednjih občinah Krško in Šentjernej. O imenih zaposlenih v občinski upravi razmišljam, a prej bo potrebno izdelati sistemizacijo in objaviti javni razpis. Vsaka občina ima svoj “magistrat”. Kje bo vaš? Že imate prostore, ali jih boste morali še najti in urediti? Sedež občine Kostanjevica bo do nadaljnjega v sedanjih prostorih krajevne skupnosti na Ljubljanski cesti 7. Verjetno še nekaj časa ne bomo imeli boljših prostorov, saj bo denar v proračunu namenjen za nujne investicije. Čeprav se je Kostanjevica odcepila in odšla na svoje, pa verjetno ne bo tako zlahka pretrgala popkovine z občino Krško, s katero je sobivala 50 let. Ali boste nekaj časa še koristili usluge krške občine in kako boste poravnavali račune? Kot sem že dejal, bomo,še nekaj časa koristili usluge krške občine, ki nam jih bo zaračunavala po sporazumu. Najtrši oreh pri razvezi z občino Krško bo verjetno delitvena bilanca. Bo prizanesljiva do vas ali vas bo skušala “oskubiti”? Delitvena bilanca bo verjetno res težka, vendar ne nedosegljiva. Potreben bo dogovor in obojestranski kompromis. Jaz verjamem v uspeh. Pričakujem pošten dogovor in pošteno razdelitev. S kakšnimi finančnimi sredstvi bo leta 2007 poslovala občina Kostanjevica? Že nastaja proračun za prihodnje leto? Naš proračun naj bi bil v naslednjem letu velik nekaj več kot 300 milijonov SIT, nekaj več kot 60 milijonov pa bo denarja za investicije. Proračun za naslednje leto bomo naredili po delitveni bilanci skupaj z občino Krško. Vpredvolilnem programu ste navedli veliko svari, kijih bo potrebno postoriti v novi občini. Katere so prioritetne? Prioritete pri investicijah so izgradnja obvoznice, ureditev naselja Prekopa ter ureditev Gorjanske ceste. To so veliki projekti in veliki finančni zalogaji. Pričakujete, da se bo Kostanjevica kot samostojna občina hitreje razvijala, kot se je pod okriljem Krškega? Verjamem, da se bo Kostanjevica na Krki hitreje razvijala, kot seje, saj bo imela na voljo več investicijskih sredstev, kot jih je imela doslej kot krajevna skupnost. V Sloveniji imajo majhne občine dober uspeh in se uspešno razvijajo. To pričakujem tudi pri nas. V imenu krajanov in v svo- jem imenu vam je na seji sveta zaželel mnogo uspehov na novi poti tudi poraženi županski kandidat Franc Cur-halek. Boste sodelovali z nekdanjimi tekmeci in privzeli tudi kakšno idejo iz njihovega volilnega programa? Z županskimi kandidati bom sodeloval, če bodo to hoteli. Na ustanovni seji Občinskega sveta Kostanjevica na Krki smo opazili tudi novomeškega škofa Andreja Glavana. Se vam zdi, da bo občina na svoji novi poti potrebovala božji blagoslov oz. da ji bo ta pomagal? Resje! Seji občinskega sveta je prisostvoval tudi novomeški škof msrg. Andrej Glavan. Cerkev je v kostanjeviški občini naj večji gozdni posest- | nik, saj ima v lasti okrog 1500 . ha gozdov, poleg tega je last- I nik večjih objektov in zemljišč. | Upam, da bo cerkev dober so- , govornik za lokalni napredek v | prihodnosti, zato računam na i dobro sodelovanje. Nada Černič Cvetanovski I Telovadimo - tu in tam Mimo je veseli Martin, imeli smo veseli dan kulture in že smo stopili v potrošniški veseli december. Na mestnih, ulicah, v krajevnih središčih in na križiščih, na pročeljih hiš in v naših domovih bo vsak dan več bleščave. Dokler nas po novoletnih praznikih ne bo spet dočakal vsakdanji vsakdan. Dotlej pa je še daleč in naj bodo prihodnji tedni res veseli. Nekako bo treba do novega leta pač “pritelovadi-ti”, posebej zato, ker se bomo morali hkrati privajati na novo denarno enoto. Seveda so medtem novi občinski sveti že začeli pridno telovaditi z dvigovanjem rok, a so župani vseeno že naleteli na prve zagate. Zlasti brežiški prvi mož se jih lahko nadeja več, precej povišanih tonov pa je slišal že v Cerkljah ob Krki. Po zgledu Ci-zlove globoške civilne iniciative so se namreč tamkajšnji krajani zoperstavili raziskavam za odlagališče jedrskih odpadkov, saj imajo v svojem okolju res že preveč motečega. Vsega hudega vajeni starejši Cerkljam pravijo, da jim pravzaprav ni treba telovaditi po globoških notah, saj so nekoč že sami preprečili lokacijo za Litostroj in stanovanjske bloke za starešine JLA, nedavno tega pa se ob pomoči NATA odrekli tudi Jelinčičevi piramidi. No, na koncu so pred desetletji vseeno ostali brez posavske flVSICE nekaj sto hektarov zemlje. Sicer pa je čas, da Agencija za radioaktivne odpadke že neha slepomišiti in vznemirjati ljudi ter določi odlagališče RAO. Denimo v Vrbini, natanko na meji med občinama Brežice in Krško, da bo konec ljubosumja in telovadbe med njima. Slepomišiti bi morali nehati tudi vsi dodeljevanju koncesije za vodo in ceste in bo svoj predlog dokumenta moral iz predloga vrniti v osnutek. Podžupanski naslov pa bo vrnil Nuši Somrak (SLS), ki jo kot podžupanjo že tako naslavljajo ves čas, Krško pa naj bi dobilo še enega podžupana, namreč Cveta Sršena (SDS), sicer direktoija Tamara Vonta in Goran Rovan tisti občinski in državni organi, ki ne morejo povedati, če bosta Rajka Križanac in Stane Radanovič še lahko občinska svetnika. Slednji je menda županu že pogumno napovedal, da bo zapustil občinsko službo in šel na borzo, samo da bo lahko ostal v svetniških klopeh. Do telovadbe pa ni nekdanjim delavkam brežiške Jutranjke, ker se boje, kako bo z njihovo pokojnino, saj sevniško vodstvo zanje ni plačevalo prispevkov. Bolj pa bo moral z novimi člani občinskega sveta telovaditi tudi krški župan Bogovič. Na prve težave je že naletel pri novomeške pošte. Precej telovadbe bo še okrog Romov, saj je med 70 lokacijami, kjer ti bivajo po Sloveniji na črno, tudi Kerinov grm. Zato bo treba še malce počakati, da bodo izpeljani vsi postopki za legalizacijo romskega domovanja na Krškem polju. Kostanjeviška občina, kije brez Romov, je medtem shodila in županu Pusto-slemšku ni prav, ker se njegova protikandidatka Ana Žugič ni odzvala vabilu na prvo sejo občinskega sveta. Še najbolj pa morajo po mestnem središču že nekaj mesecev telovaditi obiskovalci Brežic. Središče je razkopano in še vsaj do konca prihodnjega leta ne bo urejeno, ročno izdelani jaški pa ne dajejo zagotovila, da čez čas iz njih ne bodo uhajale fekalije in voda. Tako kot pred petnajstimi leti, ko je takratni “izvršnik” Ciril Koleš-nik meščane potolažil z asfaltiranjem glavne ceste, pod katero pa so ostale zdrobljene cevi. Nogometni zanesenjak Ciko, sedaj direktor Zavoda za šport, bo na svojem področju morda le dočakal boljše čase. Športnim objektom, s katerimi upravlja, se bodo namreč pridružili novi. Čeprav so občinski svetniki že potrdili lokacijo za novo športno dvorano pri osnovni šoli (kar nedvomno ni primerna lokacija), je zdaj slišati, da bi jo lahko gradili v bližini Rokove cerkve. Služila bi dijakom bližnje šole, parkirišča pa bi lahko uporabljali tudi verniki. To pa seveda pomeni, da Nataša Brajdič bo treba zgraditi še telovadnico pri ekonomski šoli in slej ko prej tudi pri osnovni šoli na prostoru sedanjega “balona”. Celo brežiški telovadci iz Soko- la naj bi po izgubi študijske telovadnice pri trgovski šoli Irena Majce dobili svoje prostore v gimnazijski telovadnici. Tako bo dovolj priložnosti za telovadbo vseh vrst. V rokah imamo tudi medije Odločilne položaje vseh vrst pa imajo posavski možje na področju slovenskega elektrogospodarstva. Spomnimo, da z njim upravljajo glavni nadzornik v HSE Andrej Vizjak, Stane Rožman je direktor NEK, Bogdan Barbič pa prvi mož TE Brestanica in graditelj verige HE. Največ energetskega denarja bosta obračala Martin Novšak, GEN energija in predsednik Slovenskega jedrskega foruma, ter Janko Strašek iz sklada NSRAO. Pa imamo poleg energetike pomembne položaje tudi v osrednjih slovenskih medijih. Medtem ko iz regije poročajo novinarji Irena Majce, Goran Rovan, Matej Košir, Ernest Sečen in Martin Kerin, ki upajo, da se jim bo z vodenjem oddaj o Romih pridružila Nataša Brajdič, zasedajo Posavci vidna mesta tudi v Ljubljani. Na uredniška mesta v Delu sta se povzpela Brestaničan Darijan Košir in Željko Šepetave z Bizeljskega, prvi kot urednik gospodarstva in drugi kot vodja slovenskega dopisništva. Pri Matej Košir isti časopisni hiši so še Dejan Vodovnik, kije na radiu vsako jutro vabil k prebiranju časnika, Aleksandra Zorko in Zdenko Matoz, pri Dnevniku seje uveljavil Žoran Sen-kovič, urednik fotografije pri Direktu pa je Jani Božič, vsi iz Brežic. Pomembne osebnosti ženskega spola, vse so iz krške občine, pa imamo še pn elektronskih medijih. NaPČP TV sta pomembni dami Ta' mara Vonta in Alenka Mi1* Iskra, na nacionalki pa Ber' narda Žam. Da bi jih še dol-go gledali, poslušali in brali- Vlado Podgoršek Iskanje lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov Cerkljani odločno rekli “ne” jedrskim odpadkom in denarju Cerklje ob Krki - Svet krajevne skupnosti (KS) Cerklje ob Krki naj bi na izredni seji 27. novembra dobil informacijo v zvezi z možno lokacijo za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v bližini letališča. Pred šolo, kjer naj bi bil sestanek, se je zbralo približno sto krajanov, ki so proti lokaciji odlagališča v njihovi krajevni skupnosti. Zahtevali so sklic zbora krajanov o omenjeni tematiki in preprečili, da bi se svetniki z županom Ivanom Molanom in predstavnikom Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) ločeno pogovarjali. Pa vendar vse kaže, da bo odlagališče jedrskih odpadkov v Posavju, konkretno nekje v bližini občinske meje med občinama Krško in Brežice. Menda zaradi neprimernega obveščanja brežiške javnosti je že zgubljena lokacija v Globokem, sedaj pa tudi v Cerkljah, sta pa v igri še dve; neuradno naj bi bila ena v KS Šentlenart, ki razmišlja, da bi ponudila svoj teritorij za raziskave, ki bi pokazale, ali je lokacija ustrezna za odlagališče, druga pa naj bi bila v KS Brežice. Stanko Radanovič, predsednik Sveta KS Šentlenart: “Ljudje v Cerkljah niso bili pravočasno obveščeni, zato so nasprotovali lokaciji. ARAO je v javnosti povedala, da sta po padcu v Cerkljah možni še dve lokaciji za raziskave o primernosti odlagališča v Brežicah; ena naj bi bila v KS Brežice in ena v KS Šentlenart. Mikrolokacije niso navedli, zato so naši krajani začeli na občini in v KS spraševati, kje je ta lokacija. Ker tudi svet KS ne ve, kje je, smo na pobudo krajanov sklicali posvetovalni sestanek sveta, kjer smo sklenili, da pozovemo Občino Brežice in agencijo ARAO, da se izjasnita, kje je mikrolokacija v KS Šentlenart na meji z občino Krško. Sestanek, na katerem je Stane Preskar, predsednik vodstvenega odbora lokalnega partnerstva dal nekaj informacij, je bil v torek. KS Šentlenart je sprejela sklep, da na seji občinskega sveta pozove župana, naj pove, kje je mikrolokacija v tej KS. Sam se strinjam s predlogom Hrvoje Oršaniča, da moramo za odlagališče uporabiti že izkoriščen prostor in ne posegati v neokrnjeno naravo. Glede na sklep občinskega sveta, da Brežice ostanejo v lokalnem partnerstvu, bi tako KS kot tudi občina lažje obveščali javnost, kako naprej glede odlagališča. Ali bomo dovolili raziskave, je odvisno od tega, kako bodo odločili krajani. Najprej se mora javnost seznaniti z mikrolokacijo in zbor krajanov bo odločil, ah naj se raziskave izvajajo ah ne. Brežiški župan Ivan Molan je pod velikim pritiskom javnosti in Civilne pobude Globoko, ki se vmešava tudi v Cerklje. V Gornjem Lenartu, kjer je ta možna lokacija, je nuklearka v tridesetih letih postala naš vsakdanjik in jo prav toliko let gledamo z lastnih dvorišč. Gospodarski minister Andrej Vizjak je izjavil, daje drugi blok NEK realnost in če se bo gradil proti Brežicam, se bo lokacija odlagališča premaknila proti Brežicam, zato razmišljamo, da bi naše območje ponudili raziskavam. Vse je v rokah ljudi, zato smo se obrnili na občinoo, da se ne bo zgodilo tako, kot se je v Cerkljah, kjer ljudje niso bih seznanjeni.” V Cerkljah očitali neobveščenost Ker je Občinski svet Brežice sklenil, da občina ostane v lokalnem partnerstvu z ARAO, čeprav Rudnik Globoko ni več lokacija za odlagališče radioaktivnih odpadkov, je potrebno poiskati novo lokacijo. Primerne naj bi bile tri - v KS Cerklje, v KS Šentlenart in v KS Brežice. Ko so v Cerkljah izvedeli, da je ena od potencialnih lokacij pri Mobikrogu, seje med ljudmi takoj pojavilo negodovanje. Svet KS naj bi bil o lokaciji | uradno seznanjen na posebnem sestanku, kamor je prišel brežiški župan Ivan Molan, predstavnik ARAO in medi-atorka Margareta Jeraj Kunc. A do sestanka sploh ni prišlo, saj so se v šoli zbrali nejevoljni domačini in zahtevali, naj se o tej temi govori na zboru krajanov, ki bo tudi odločal v zvezi z lokacijo. Zahtevek o sklicu zbora krajanov je podpisalo prek 200 od skupno 1200 volilnih upravičencev v KS. Tadej Horžen gaje izročil predsedniku KS Darku Udoviču. Na vprašanje, zakaj so krajani preprečili informativni sestanek vodstva KS z ARAO in občino, Udovič odgovarja: “Imamo letališče in napovedi o širitvi, imamo komunalni zbirni center Boršt, Mobikrog, odprto je romsko vprašanje. Ljudje že sedaj kažejo nejevoljo, češ, da je tukajšnji prostor preobremenjen z zadevami, ki slabšajo kakovost bivanja. Dodatni upor je najbrž sprožilo dejstvo, da KS ni bila takoj uradno obveščena o lokaciji za odlagališče, ko je bila ta določena, ampak je podatek po drugi poti pricurljal med ljudi.” Darko Udovič Občina Brežice po pogodbi o lokalnem partnerstvu od ARAO dobi približno 50 milijonov SIT na leto kot odškodnino, vodstveni odbor lokalnega partnerstva pa denar za različne raziskave, vezane na ugotavljanje ogroženosti okolja in zdravja ljudi. Če v občini ne bo nove potencialne lokacije, ne bo možno ohraniti pogodbe o partnerstvu, torej ne bo denarja s tega naslova. Vendar brežiški župan poudarja, da občanom ne bo nihče ničesar vsiljeval, kar tudi ni bil namen sestanka v Cerkljah: “Namen je bil krajevne svetnike in še nekatere dejavne domačine seznaniti o potencialni lokaciji, o priložnostih, ki jih omogoča sodelovanje v postopku umeščanja odlagališča, in dobiti povratno informacijo, kakšna je po oceni svetnikov pripravljenost krajanov, da bi sploh prisluhnili razpravi o tej temi. A namen nasprotnikov je bil očitno sprovocirati ljudi, da za besede sploh ne bi bilo priložnosti, kar jim je tudi uspelo. Takšno ravnanje me skrbi, saj ni naloga civilne pobude, da onemogoča pridobivanje informacij. Njena skrb bi morala biti, da se pri razvojnih načrtih, pri umeščanju novih objektov v prostor v naj večji možni meri upoštevajo okoljevarstveni standardi.” Župan bo počakal, da se Cerkljani zberejo na zboru krajanov in posredujejo stališče do lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov. Glede preverjanja razpoloženja ljudi v zvezi s potencialnima lokacijama v KS Šentlenart (farma Mah Vrh) in Brežice (Vrbina) Molan pravi: “Mi ne bomo več šh med ljudi za iskanje soglasje, razen če iz posameznih krajevnih skupnosti ne bo prišla ponudba. Iskanje lokacije ni prioritetna naloga občine. ARAO je to v preveliki meri prevalila na naša pleča. Razmišljam, da se pogovorimo o izstopu občine iz lokalnega partnerstva, saj brez lokacije tako ne bodo zanj izpolnjeni pogoji.” Odlagališče naj bo v Krškem Civilna iniciativa (CI) Globoko opaža, da se vzorec komuniciranja glede potencialne lokacija odlagališča jedrskih odpadkov iz Globokega seli v Cerklje ob Krki, pravi Milan Cizi. Ugotavlja, da se ponavlja napaka ARAO in občine Brežice, ki ne išče najprej kontakta neposredno z vso prizadeto sredino, torej ne skliče najprej zbora krajanov, kjer bi razkrili informacije, ampak želi preveriti odziv zgolj na krajevnem svetu: “Ker je sociološka situacija v družbi danes takšna, da ljudje več ne verjamejo nikomur, ne stroki ne politiki, je njihova reakcija takojšnjega in spontanega upora pričakovana.” CI Globoko meni, da se mora brežiška občina umakniti iz postopka iskanja lokacij za odlagališče in nasploh iz lokalnega partnerstva z ARAO, saj je peticijo s takšno zahtevo podpisalo več kot 10 odstotkov volilnih upravičencev v občini: “Občinski svet bi moral to voljo ljudi spoštovati, a je podpisnikom peticije ustregel le v tistem delu, da Globoko ni več potencialna lokacija.” CI trdi, da sklep občinskega sveta o tem, da občina ostaja prijavljena v postopku za iskanje novih potencialnih lokacij, ni zakonit. Tako jim dajejo vedeti pravniki, ki zanje pripravljajo tožbo za Upravno sodišče. Ker je zadeva kompleksna, saj gre za upoštevanje več domačih in mednarodnega zakona, tožba za sodišče ne bo pripravljena prej kot v mesecu dni. Delo Civilne iniciative podpira tudi vaški odbor Cerklje ob Krki, ki je na sestanku sklenil, da se bodo tudi sami aktivirali kot civilna pobuda. Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj (ZEG) se strinja, da v Brežicah ni primernega prostora za odlagališče in podpira rešitev tega vprašanja ob nuklearki z nadzemeljskim tipom gradnje odlagališča. Odločno pa je proti drugemu bloku nuklearke. Pravi, da za 2 milijardi evrov, o katerih govori v zvezi z gradnjo gospodarski minister Andrej Vizjak, lahko dobijo le za- starelo rusko metodologijo, saj je ameriška še enkrat dražja. ZEG zagovarja potrebo po učinkoviti rabi električne energije in gradnjo elektrarn z obnovljivimi viri. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak Lipičevo trditev izpodbija s podatkom s Finske, kjer gradijo novo tlačno vodno jedrsko elektar-no tipa EPR z inštalirano močjo 1600 Mwe. Njena investicijska vrednost je 3 milijarde evrov. Cena sodobne tlačno vodne jedrske elektrarne tretje generacije na inštaliran kWe je lani v Ameriki in v Evropi znašala od 1556 do 2145 dolarjev. V povprečju je višina investicijskih stroškov znašala 1852 dolarjev na kW inštalirane moči, kar je približno 1500 evrov na kWe. Elektrarna z močjo 1000 MWe bi torej stala od 1,5 milijarde evrov ali 1,9 milijarde evrov, če računamo konkretno s finskega primera. Pogodbo za novo jedrsko elektrarno je letos podpisalo tudi francosko podjetje EDF. Elektrarno Flamanville 3 z močjo 1750 MWe bodo začeli graditi prihodnje leto in bo stala 3,3 milijarde evrov. Letos so jedrski opciji za pridobivanje električne energije izkazale podporo še vlade Velike Britanije, Španije in Nizozemske. Na gradnjo novih jedrskih elektrarn se pripravlja več podjetij v ZDA. Branka Demovšek Petra Bezjak Hrvoje Oršanič, svetnik v brežiškem občinskem svetu SEG in okoljevarstvenik: Situacija je paradoksalna. NEK je bila postavljena v prostor, kije daleč od optimalnega ali strokovno opravičljivega, sedaj pa za lokacijo odlagališča srednje in nizko radioaktivnih odpadkov iščemo “strokovne” utemeljitve. NEK je neizogibno dejstvo posavskega prostora. Pred tem si ne moremo zatiskati oči. Vpliv NEK se ne ozira na nikakršne drugačne razmejitve prostora razen naravnih mej in se širi koncentrično na vse strani - s poudarkom na občini Brežice, saj smo daleč nadpovprečno deležni dejanskih in potencialnih vplivov dolvodno po reki Savi in zaradi smeri pihanja najpogostejših vetrov. To že dolgo utemeljujemo, panič... Osnovna postavka, ki jo zagovarjam je, da je določen prostor, ki je z rabo že izkoriščen, možno izrabiti še za kakšen namen. Na tak način ščitimo neokrnjen prostor. V tem smislu in zaradi dejstva, da nikoli nismo bih deležni rente zaradi prisotnosti NEK v Posavju, je smiselno za raziskavo ponuditi prostor tik ob meji z občino Krško - na najbližji točki do NEK (okrog 500 m) - na deponiji pirit-nega pepela (tehnično ni bila nikoli prevzeta). Vsebine prostorske rabe tega prostora se dopolnjujejo, pa še nekaj milijonov za okolju prijaznejši razvoj kane v proračun. Ponavljam - na žalost je NEK neizogibno dejstvo posavskega prostora! Če bi bila ta lokacija “strokovno” sprejemljiva, v vsakem primeru občani s svojo voljo na referendumu izrazijo strinjanje z lokacijo odlagališča, pomembna pa je tudi odločitev krajevne skupnosti. Pomembno je še, da se potencialne lokacije odlagališča ne da izvzeti iz ostalega razvojnega dogajanja v občini ali Posavju. Pred nami so zahtevni okoljski posegi, ki lahko bistveno spremenijo kakovost okolja na slabše in občani to čutijo. Odpor v Cerkljah ob Krki je odraz tovrstne preobremenjenosti lokalnega okolja. Nadzor radioaktivnosti Brežice - Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice je strokovnjake z Instituta Jožef Štefan in Zavoda za varstvo pri delu povabil 5. decembra v Prosvetni dom, da bi predstavili spremljanje oziroma nadzor radioaktivnosti v okolju. Zanimivega predavanja seje udeležila le peščica krajanov. V Sloveniji se radioaktivnost v okolju kontinuirano spremlja že od leta 1961, ko je bil naš planet že kontaminiran s številnimi nadzemeljskimi jedrskimi eksplozijami, opravljenimi v ZDA in SZ. Mag. Bogdan Pucelj je govoril o 2863 eksplozijah, opravljenih do leta 1960. Odkar deluje Nuklearna elektrarna Krško (NEK), se pod okriljem Instituta Jožef Stefan opravljajo v njeni okohci natančne meritve. “Količina radioaktivnih snovi, kijih NEK spušča v okolje, so tako nizke, da jih merimo pri izpustu in po modelu redčenja računamo, koliko ta obremenitev pomeni za zrak”, pravi dr. Matjaž Korun. Zanimivo, da je radioaktivnost na dvorišču nuklearke nižja od izmeijene za njeno ograjo. Razlog je v asfaltu, ki je manj radioaktiven od zemlje. V naravi je namreč vse radioaktivno, poudarja dr. Gregor Omahen z Zavoda za varstvo pri delu. V Sloveniji je letna doza naravnega sevanja dobra 2 mSv (mili siverta). Vse, od zemlje, kamenja, hrane, ima v sebi radioaktivnost, ki jo merijo z enotami Bq (bekerela). Poleg rednih meritev vzorcev hrane v Sloveniji so na željo Vodstvenega odbora Brežice izmeriti še radioaktivnost sadja v okohci Globokega. Vzorec grozdja z Boj snega ima podobno vsebnost radionuklidov kot vzorec s Primorske. Za primeijavo so strokovnjaki poleg ostale Slovenije vzeti še Avstrijo in rezultati so sorodni. Merilne naprave, s katerimi v Sloveniji nadzorujejo radioaktivnost, so tako natančne, da so sposobne izmeriti pol mili-jonkrat manjše vrednosti, kot so bile ob kontaminaciji po jedrski nesreči v Černobilu, pravi dr. Korun. B.D. Pogovor z Blanko Povh Slovenci se vse bolj zavedamo pomena obnovljivih virov energije Da zavest o izkoriščanju obnovljivih virov med Slovenci narašča, je že pred več kot letom dni ugotovil tudi gospodarski minister Andrej Vizjak. Že junija 2005 je namreč Brežičan izrazil željo, da bi postal kupec Modre energije, ki je pridobljena iz obnovljivih virov na naravi prijazen način, torej iz slovenskih hidroelektrarn. Z Blanko Povh iz Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) smo se pogovarjali o tem, kdo lahko postane kupec te okolju prijazno pridobljene energije in ali se število uporabnikov Modre energije povečuje. Kdo lahko postane kupec Modre energije in zakaj se sploh ljudje odločajo za nakup te energije? Kupec Modre energije lahko postane vsak upravičen odjemalec električne energije (torej vsi, razen gospodinjskih odjemalcev). Od 1.7.2007 naprej pa bodo lahko kupovala Modro energijo tudi gospodinjstva. S tem datumom se bo namreč trg z električno energijo v Sloveniji popolnoma odprl, kar pomeni, da si bodo lahko tudi gospodinjski odjemalci elektrike prosto izbirali dobavitelja. Vsak odjemalec Modre energije prispeva k povečanju uporabe obnovljivih virov v Sloveniji in zavestno prispeva k varovanju okolja, še posebej Zemljinega ozračja pred toplogrednimi plini. S tem skrbi za bolj zdravo življenje in prihodnost. Podjetja pa lahko izbiro obnovljivega vira za proizvodnjo energije uporabijo pri komuniciranju z javnostmi in v promocijske namene. Za nakup Modre energije se torej odločajo predvsem zato, ker s tem prostovoljno prispevajo k bolj čistemu in zdravemu okolju za sedanje in prihodnje generacije in k zmanjšanju emisij CO,. Podjetja pa v tem vidijo tudi možnost, da si okrepijo javni ugled, saj s sodelovanjem v sistemu Modre energije podjetje potrjuje, da pri svoji dejavnosti upošteva tudi vplive na okolje in s svojim prispevkom spodbuja razvoj obnovljivih virov energije. Uporaba Modre energije je namreč dokaz zavestnega varovanja okolja in s tem skrbi za kakovostno življenje v sedanjosti in prihodnosti. Z nakupom Modre energije podjetje tudi lažje uresničuje naravovarstvene cilje, kakršne med drugim predvideva tudi certifikat ISO 14001. Z uporabo znaka “Napaja nas Modra energija” pa je mogoče dosegati tudi večje razlikovanje izdelkov in storitev posameznih podjetij. Blanka Povh Odjemalec Modre energije ima pravico do objave informacije o podjetju oz. posamezniku - uporabniku Modre energije na specializirani spletni strani, ki vsebuje spisek podjetij in posameznikov, ki vlagajo v varovanje okolja, in izbrani delež Modre energije; diplome o uporabi izbranega deleža Modre energije v posameznem letu; uporabe posebnega znaka “Napaja nas Modra energija”, ki označuje uporabo Modre energije, pri trženju izdelkov in storitev podjetja; nalepke z znakom “Napaja nas Modra energija”, s katerimi lahko označi npr. poslovne ah osebne prostore. Ali se Slovenci dovolj zavedamo pomena obnovljivih virov energije? Menim, da se Slovenci vse bolj zavedamo pomena obnovljivih virov energije za ohranjanje našega okolja in zdravja ter za trajnostni razvoj. To se odraža tudi v nenehnem večanju števila uporabnikov Modre energije. V začetku leta 2005, ko smo začeli s prodajo Modre energije, smo imeli nekaj več kot 500 kupcev Modre energije. Konec leta 2005 je njihovo število naraslo že na 846. Število kupcev Modre energije raste praktično z vsakim mesecem. Konec meseca oktobra 2006 seje tako za nakup Modre energije odločilo že več kot 1150 upravičenih odjemalcev električne energije. Kupci Modre energije prispevajo tudi v Modri sklad. Kakšen je namen tega sklada? 60 odstotkov vseh sredstev od prodaje Modre energije se steka v t.i. Modri sklad. Iz tega sklada se financirajo projekti za spodbujanje pridobivanja energije iz obnovljivih virov, raziskave na področju pospeševanja pridobivanja energije iz obnovljivih virov ter obnova in izgradnja enot za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Sredstva Modrega sklada, ki so bila zbrana v letu 2005, smo namenili izvedbi naslednjih projektov: nagradnega natečaja za raziskovalne naloge študentov z naslovom “Spodbujanje proizvodnje in porabe električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji”, uporabne študije z naslovom “Izbor optimalne lokacije za postavitev polja sončnih elektrarn v Sloveniji”, izvedbo mednarodnega mladinskega solarno pedagoškega tabora z naslovom “Naj klima spet Štirna” in postavitev miniaturne demonstracijske fotonapetost-ne elektrarne na domu šolskih in obšolskih dejavnosti na Medvedjem Brdu z močjo 1 kWh. Kje se v Posavju ponuja priložnost izrabe obnovljivih virov energije, če upoštevamo dejstvo, da sta pri nas že dva objekta, ki ne uporabljata obnovljivih virov? Tudi v Posavju so še možnosti za izrabo obnovljivih virov energije. Prav na tem področju je HSE nosilec največjega energetskega projekta v Sloveniji - izgradnje verige petih hidroelektrarn na spodnji Savi; HE Boštanj (že obratuje), Blanca, Brežice, Krško in Mokrice. Električna energija teh elektrarn, ki bodo zgrajene postopno do leta 2018, bo predstavljala 21 odstotkov proizvodnje slovenskih hidroelektrarn in bo predvidoma pokrivala šest odstotkov skupne porabe električne energije v državi. Torej je v Posavju pomemben obnovljivi vir za pridobivanje elektrike vodna energija. Poleg omenjenega projekta gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi pa je potrebno omeniti še dodatne možnosti za izrabo vodne energije z izgradnjo malih hidroelektrarn. Poleg vodne energije je mogoče izrabljati tudi sončno energijo in energijo, pridobljeno s pomočjo biomase, seveda v odvisnosti od primernosti posameznih lokacij in zgradb pri izgradnji tovrstnih elektrarn. Več o Modri energiji, Modrem skladu in projektih, financiranih iz Modrega sklada lahko najdete na spletni strani www.modra-energija.si. Petra Bezjak Prispevke o energetiki pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS. Fotografija: osebni arhiv Blanke Povh Ne le nadzornik, tudi učitelj Brežice - Računsko sodišče je v prečni reviziji vzelo pod drobnogled nekatera področja poslovanja Občine Brežice, kot so pobiranje in poraba turističnih taks, komunalnih prispevkov in poslovno sodelovanje s KOP. Predsednik Računskega sodišča Igor Sol-tes se je na občini oglasil na posvetovalnem sestanku, kjer sta z županom Ivanom Molanom razčiščevala določene nejasnosti v zakonodaji. “Naš namen je ob kontroli pravilne uporabe javnih sredstev delovati tudi preventivno, torej posvetovalno in izobraževalno. V letu 2007 bomo pripravili po regijah posvete za župane, začeli pa bomo s Posavjem. Z Molanom sva se dogovorila, da bo prevzel koordinacijo za datum in kraj posveta, ki naj bi bil v prvi polovici januarja.” Soltes pri nadziranju ob- Igor Šoltes činskih proračunov ugotavlja, da so v nadzornih odborih v večini slovenskih občin premalo strokovno usposobljeni člani. Preveč je poudarka na strankarskih barvah, županom pa seveda tudi bolj ustreza, če imajo s strani nadzornega odbora razumevanje za izvajanje proračuna, četudi ni vse po ' predpisih. B.D. Priporočila za HE Brežice Brežice - Prejšnji teden je bila prva prostorska konferenca za državni lokacijski načrt za hidroelektrarno (HE) Brežice, kjer je občina Brežice dala svoja priporočila in usmeritve. Brežiški župan Ivan Molan pravi, da je predlagana lokacija pogojena s sotočjem Save in Krke in se nahaja gorvodno od sotočja. Glede na energetske značilnosti pa je optimalna lokacija čim bližje mostu čez Savo in Krko. Molan je tudi dejal, da je potrebno urediti vodno infrastrukturo (visokovodne nasipe, urediti izlivne odseke vodotoke, odvodnjavanje zalednih površinskih voda...), državno in lokalno infrastrukturo (zgraditi nove in sanirati državne in lokalne ceste, urediti priključek iz avtoceste). Dodal je še, daje potrebno urediti tudi kmetijska zemljišča (agromelioracijo, komasacijo, ustrezno urediti toplotne nasade, spremeniti namensko rabo, določiti statusa in namembnost trajno in začasno zasedenih zemljišč) in izkoristi- ti mineralne surovine. Pozornost se mora nameniti varovanju poplavne varnosti Kreke vasi, ki se mora reševati sočasno z ureditvijo HE Brežice. Občina še predlaga, da se morajo zagotoviti ustrezni ukrepi za zagotavljanje kakovosti vode v reki Savi tudi gorvodno. Lokacijski načrt mora vsebovati lokacijo za deponijo in predelavo mulja z ustrezno infrastrukturo. “Izdelati pa se mora tudi analiza vpliva na dvig temperature vode v akumulaciji in predvideti ustrezni fizični ukrepi za preprečevanje tega vpliva,” pravi Molan. P.B. Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53, lOOO Ljubljana Nove potencialne lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v občini Brežice V skladu s sklepom Občinskega sveta občine Brežice, da kljub umiku potencialne lokacije Rudnik Globoko ostane v lokalnem partnerstvu in ponudi novo lokacijo, je ARAO ponovno preverila območje brežiške občine in evidentirala dve novi območji z možnimi lokacijami. Informacija je povzročila precejšnje razburjenje lokalne javnosti. ARAO bo počakala, da v občini Brežice dosežejo soglasje glede predloga potencialnih lokacij in bo šele potem predlagane lokacije ovrednotila. V skladu s sklepom Občinskega sveta občine Brežice z dne 17. avgusta 2006, kije določil, “da bosta občina Brežice in ARAO poiskala rešitev za prostorsko umestitev odlagališča NSRAO na območju občine Brežice, ki bo primemo oddaljeno od naselij in ki bo dolgoročno sprejemljivo za občino in njene občane ter bo izpolnjevalo vse strokovne in varnostne zahteve, ki jih predpisujejo zakonodaja in mednarodne pogodbe” (citat sklepa), je ARAO s kabinetnimi raziskavami ponovno preverila območje občine. ARAO je 7. novembra županu oziroma vodstvu občine Brežice predstavila dve območji, znotraj katerih bi bilo mogoče določiti nekaj potencialnih lokacij. Dogovorjeno je bilo, da bodo o dejstvu, daje v neki krajevni skupnosti evidentirano območje s potencialnimi lokacijami, ter o možnostih sodelovanja lokalne javnosti v nadaljnjem postopku izbora lokacije, kar v zaključni fazi pomeni tudi ustrezno odločanje vseh občanov, najprej obveščeni člani sveta krajevne skupnosti, v kateri je evidentirano območje s potencialnimi lokacijami. S svetom krajevne skupnosti naj bi bil dogovorjen tudi datum zbora krajanov. ARAO je 23. novembra vodstvenemu odboru Lokalnega partnerstva Brežice predstavila dve območji s potencialnimi lokacijami; prvo v bližini vojaškega letališča Cerklje ob Krki v KS Cerklje ob Krki in drugo na farmi pri Brežini v KS Šentlenart. Vodstveni odbor je predlagal še eno možno lokacijo in sicer brežiški del lokacije Vrbina. Prav tako ima občina Brežice možnost predlagati še dodatne potencialne lokacije. Potrjen je bil dogovor med ARAO in vodstvom občine, da se še pred razpravo v svetu občine preveri sprejemljivost predlaganih območij oziroma lokacij za lokalno prebivalstvo. Za prvo predstavitev je bila izbrana KS Cerklje ob Krki. Prav tako je bilo dogovorjeno, da informacije za medije niso zaprte. Seja sveta KS Cerklje, razširjena z mnenjskimi voditelji iz lokalnega okolja, je bila sklicana za 27. november. Ker je večja skupina prisotnih krajanov z glasnim izražanjem nezadovoljstva ovirala delo, je bila prekinjena. • ARAO bo sedaj počakala, da vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice zavzame stališče do nadaljnjega predstavljanja območij s potencialnimi lokacijami, ter na sklep Občine Brežice o potencialni lokaciji ali lokacijah, na katerih naj nadaljuje delo. ARAO bo predlagane lokacije ovrednotila po metodologiji, kije bila uporabljena za izdelavo predprimerjalne študije in sicer z družbenega vidika, z vidika pasivne varnosti, funkcionalno-tehničnega, ekonomskega, prostorskega in okoljskega vidika. Potencialne lokacije bodo nato razvrščene glede na verjetnost uspeha umeščanja odlagališča. Občina Brežice bo odločila, katero od lokacij bo predlagala v nadaljnji postopek za izbor lokacije za odlagališče. Odločitev o izvedbi terenskih raziskav na do treh potencialnih lokacijah pa je na predlog Ministrstva za okolje in prostor v pristojnosti vlade. Terenske raziskave sedaj po načrtih potekajo na potencialni lokaciji Vrbina v občini Krško. cJVIa/točite ‘STefefon 07/49-91-250 ffa na/toenifee je cenejši! KRONIKA V treh “rundah” 33 kg heroina Krško - Policisti Policijske uprave (PU) Krško so v sodelovanju z ljubljanskimi in koprskimi kolegi na mejnem prehodu Sečovlje zasegli 12,5 kg heroina, ki ga je tihotapil Brežičan, začasno stanujoč v Trbovljah. Slednji je skupaj s sodelavci v treh prevozih skušal v Slovenijo spraviti 33 kg heroina. Kriminalisti PU Krško so več mesecev spremljali delovanje 44-letnega Brežičana, Začasno stanujočega v Trbovljah. Prijeli pa so ga 21. novembra na mejnem prehodu Sečovlje pri tihotapstvu 12,4 kg heroina, za katerega bi v Prodaji na drobno zaslužil milijon evrov. Mamilo je bilo skrito v prirejenih skritih prostorih vozila Audi 100 slovenskih registrskih oznak. Zoper osumljenega, kije zaradi umora že odsedel zaporno kazen, je preiskovalni sodnik v Krškem odredil pripor. Vendar pa to ni edina krivda “podjetnega” Brežičana, saj je poleg tega osumljen še dveh kaznivih dejanj. V letu 2006 je namreč za slovenski trg organiziral še dva prevo- za heroina s Kosova. Marca letos je na mejnem prehodu Bajakovo hrvaška policija pri prehodu meje prijela 29-let-nega občana iz okolice Krškega, ki je v osebnem avtomobilu Ford Fiesta slovenskih registrskih oznak prevažal okoli 10 kg heroina. Osumljeni je na hrvaškem že obsojen in prestaja večletno zaporno kazen. Omenjenega prevoznika je angažiral osumljeni, ki je bil prijet v Sečovljah. Poleg tega je Brežičan organiziral tudi septembrski prevoz heroina, ki je svojo pot prav tako končal na mejnem prehodu Bajakovo. Tam je namreč hrvaška policija prijela 5 l-let-nega državljana Srbije z začasnim bivališčem v Hrast- niku. V vozilu Fiat Bravo slovenskih registrskih oznak je prevažal 10,5 kg heroina. Tako je osumljeni skupaj z ostalimi člani kriminalne združbe v treh akcijah organiziral prevoz približno 33 kg heroina s Kosova proti Sloveniji. Sašo Jejčič Letos je policija v Sloveniji zasegla 150 kg droge, skoraj polovica tega izplena pa pripada PU Krško. Sašo Jejčič, vodja kriminalistične policije PU Krško, je ponosen na svoje policiste, saj so letos v treh primerih na Obrežju zasegli 48 kg heroina, skupaj z zaplembo v Sečovljah pa je to že 60 kg heroina. Lani v enakem obdobju pa so zasegli 23 kg heroina. N.Č.C. Ljubo Pirkovič, vodja oddelka za prepovedane droge pri Generalni policijski upravi Ljubljana, opozarja, daje razširjenost oz. uživanje droge v Sloveniji skrb zbujajoče. Po količini zasežene droge se Slovenija uvršča v sam vrh Evropske unije. Vendar pa ni razširjen le heroin, temveč tudi druge droge, čeprav pri odkrivanju slednje niso preveč uspešni. Grozljiv je podatek, da je v letošnjem letu zaradi droge umrlo že 16 ljudi. Gre za policijski podatek, ko je policija obravnavala neposredno smrt zaradi droge, a je žrtev še več. Ljubo Pirkovič se čudi tudi, kako naivni smo Slovenci. Posojamo svoje avtomobile in dokumente, nato pa so z njimi storjena kazniva dejanja. Je skrivnost razvozlana? * Poklek nad Blanco - V potoku Blanščica je bilo najdeno žensko truplo. Gre za pogrešano Faniko Zakšek iz Presladola. Njen morilec je bil očitno njen mož, ki si je že pred časom sodil sam. Od 5. novembra dalje, ko je hči prijavila izginotje Jožeta in Fanike Zakšek, je v domačih še tlela iskrica upanja, daje njihova mama morda živa. Očeta so namreč že dan po prijavi našli obešenega pred lovsko kočo na Bohoiju. Glede na to, daje bil pokojni krvav in blaten, so poznavalci sklepali, da je nemara pred samomorom umoril tudi svojo 52-letno družico. Ta ugibanja so se potrdila v petek, ko je občan obvestil policijo, da v potoku Blanščica pri naselju Poklek nad Blanco leži truplo. Identifikacijski postopek trupla, ki je bil opravljen v Centru za forenzične preiskave v Ljubljani je pokazal, da gre za Faniko Zakšek iz Presladola, ki so jo policisti PU Krško in PU Celje iskali na območju Bohorja. Sodna obdukcija, kije bila opravljena na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, je potrdila, da je ženska umrla nasilne smrti. Kaznivega dejanja umora je bil osumljen njen 54-letni mož Jože, ki je bil dan po skrivnostnem izginotju najden mrtev v bližini lovskega doma na Bohorju. Na okrožno sodišče Krško je bilo zato podano samo poročilo. Kljub ugotovitvam policije pa so se v javnosti razširile govorice, da naj bi za smrt zakoncev Zakšek poskrbel nekdo tretji. Policijska uprava Krško, ki je primer preiskovala, to odločno zanika. N.Č.C. Epiloga še ni Krško - Poškodba kolena, ki jo je staknil obdolženi Mihael Glogovšek, ki čaka na operacijski poseg, je bila tudi tokrat kriva, da ga ni bilo na sodišče. A obravnava je kljub temu stekla, saj je imel zagovornik pooblastilo, da se obravnava opravi v njegovi odsotnosti. Preseljena izpostava za zaščito in reševanje ^režice - Sredi novembra se je Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSRZ) Krško Preselila v Brežice. Odslej se nahaja na Cesti svobode 15, kjer je bil prvotno Občinski štab za teritorialno °brambo. Selitev je narekovala prostorska stiska v Krškem. Izpostava URSZR Krško, ki zaposluje 16 ljudi, je ena 'Zmed trinajstih izpostav Up-r3ve RS za zaščito in reševanje. Organizirana je bila v zadetku leta 2003, nastala pa je 'z Oddelka za zaščito in reše-vanje v okviru Uprave za obrambo Krško. Prostori Centra za obveščanje v stavbi Občine Krško, kjer so imeli sedež, so bili pov-neustrezni. To so bili kletni prostori, brez oken, to-rej brez naravne svetlobe in Svežega zraka, poleg tega pa s° imeli težave tudi v primeru "slivov in poplav. V enem le- kanale in celoten prostorje bil poplavljen s kanalizacijskimi odplakami. Stroški sanacije so bili vsakokrat precejšnji, pojasnjuje vodja izpostave Zdenka Močnik. Kot posledica vlage v prostorih pa so se začele pojavljati tudi okvare na občutljivi opremi in tehničnih sredstvih. Prostori, v katerih so se nahajali doslej, so bili v lasti Občine Krško in so zanje plačevali precej visoko najemnino, medtem ko so prostori v Brežicah last Ministrstva za obrambo (MORS) oz. v lasti Vlade RS in dani v upravljanje Delavci izpostave za zaščito in reševanje so zadovoljni z novimi prostori. Ne bil Center za obveščanje ^ar trikrat poplavljen zaradi P°fasta reke Save, nato pa še ž"radi močnega naliva. Mete-°tne vode so zalile odtočne MORS-u in s tem je zagotovljena racionalizacija stroškov. V stavbi, kjer je sedaj izpostava, se nahaja tudi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Uprava za obrambo Novo mesto, Izpostava Krško, pisarna Brežice. Na vprašanje, ali se bo izpostava Krško preimenovala v Izpostavo Brežice, vodja izpostave Zdenka Močnik odgovarja: “V okviru URSZR se izpostave imenujejo glede na kraj, kjer so locirane, kar pa bo opredeljeno v pravilniku o spremembah pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest MORS z organi v sestavi.” Zanika tudi, da bi šlo pri selitvi izpostave iz Krškega v Brežice za razporejanje regijskih inštitucij: “Gledal na to, da postopek reševanja prostorske problematike poteka že vrsto let z iskanjem najugodnejše rešitve, to nikakor ne sodi v sklop razporejanja regijskih inštitucij.” Nada Černič Cvetanovski A tudi tokrat zadeva Glogovšek, Komočar, Hvizdak ni dočakala sodnega epiloga. Predsednica senata je v izogib temu, da ne bi sodišče ustvarjalo subjektivnega vtisa, ugodila predlogu Komočar-jevega zagovornika, da se pri-bavi kazenski spis Senovčanke M.V., ki je bila zaradi prometa s prepovedanimi drogami že obsojana in je kazen tudi že prestala. Sodišče je sicer pridobilo kazenski tožilski spis, kije identičen sodnemu, a obramba je vztrajala pri sodnem spisu. Okrožni državni tožilec pa je kot dokazni predlog vložil še poročilo Policijske uprave Krško, v katerem je zapis pogovora med omenjeno M.V. z neznano osebo, za katero naj bi se izkazalo, da gre za Komočarja. Komočarjev zagovornik meni, da so odločbe Vrhovnega sodišča jasne. Te listine niso bile predložene v spis takrat, ko se je začelo tajno delovanje, z naknadnim vlaganjem to ni mogoče. Meni, da morajo biti predlogi in pobude za tajno delovanje konkretizirani tako, da se jih lahko preveri. Nek uraden zaznamek, Smrt na tirih Blanca - Kaj neki je mučilo 20 letno Senovčanko Kristino, daje sredi noči sklenila končati svojo življenjsko pot? Strojevodja, ki je ob 00.41 vozil vlak iz Sevnice proti Krškemu ni imel nobene izbire. Dekle je stalo na progi in za pravočasno ustavljanje ni bilo več možnosti. K.M. je na kraju nesreče umrla. Twingo v drevo Bukošek - 79-letna Novomeščanka seje vozila z osebnim avtom Renault Twingo po regionalni cesti z Bizeljskega proti Brežicam. Ko je pripeljala zunaj naselja Bukošek, kjer cesta poteka ravno, je izgubila oblast nad vozilom, zapeljala v levo preko smernega vozišča in s prednjim delom vozila trčila v drevo. Voznica je v nesreči utrpela hude telesne poškodbe. za katerega se ne ve, kdaj je nastal in komu je bil poslan, pa po njegovem ne more služiti kot dokazni material. Tudi zagovornik obdolženega Glogovška je prepričan, da sta imela policija in tožilstvo doslej vse možnosti, da že v predlogu za ukrepe tajnega delovanja navedeta vse te dokaze, ne pa da skušata to sanirati za nazaj. Tožilec pa je dejal, da je pri vsem tem pomembno le, kdaj so te listine nastale. Kot je znano, si odvetniki prizadevajo, da bi se iz spisa izločili vsi tisti dokazi, ki so nastali s tajnim delovanjem. Zagovorniki se pri tem sklicujejo na eno od razveljavljenih sodb, kjer je Vrhovno sodišče zapisalo, da mora sodišče zgolj in izključno ocenjevati in presojati tiste listine, ki jih je imel na razpolago preiskovalni sodnik, ko je odrejal prikrite ukrepe. Pri tem zagovorniki opozarjajo, da je omenjena sodba, na katero se sklicujejo, nastala v času, ko so bili potrebni oz. zadostni že razlogi za sum, veljavni zakon o kazenskem postopku pa je to dvignil na višjo raven. P.U. Denar ni v pravih rokah! Brežice - V ponedeljek, 4. decembra, med 15.50 in 16. uro je bilo na stopnicah pred vhodom v brežiško pošto izgubljenih 30.000 SIT v bankovcih po 5.000. SIT. Denar je pobrala “neka” gospa, kot trdi očividec. Ker je prava lastnica s tem denarjem hotela plačati položnice, prosi na-jditeljico, da pokliče 040-452-467. Gospo čaka nagrada. Kdo so kandidati za podžupane? V Krškem za dialog z Romi Krško - Župan Franc Bogovič se je skupaj z ostalimi Posavje - Po novem zakonu o lokalni samoupravi lahko župani imenujejo največ tri podžupane. Sevniški župan Kristjan Janc se je odločil, da bo izkoristil dane možnosti, zato namerava imenovati kar tri podžupane. Brežiški prvi mož Ivan Molan je prejšnji teden na novinarski konferenci napovedal, da bo za profesionalno podžupanjo imenoval Patricijo Cular, nekdanjo direktorico brežiškega Mladinskega centra. V Krškem pa se Franc Bogovič še odloča, ali bo imenoval poklicno podžupanjo. Zagotovo pa bo imel dva pomočnika. Janc je za SavaGlas povedal, da bo imenoval tri podžupane zato, ker sevniško občino v prihodnosti čakajo številni pomembni projekti. Med tremi imenovanimi bo eden prevzel svojo funkcijo poklicno. Ker si sevniški župan v tem mandatu prizadeva za veliko koalicijo, bodo njegovi pomočniki imenovani iz Slovenske ljudske stranke (SLS) in Slovenske demokratske stranke (SDS). Za tretji stolček pa se še odloča med liberalnimi in socialnimi demokrati. “Želim povezati vse stranke v eno veliko koalicijo, tako da bomo brez opozicije in da bodo vsi zadovoljni,” dodaja Janc. V Brežicah, kjer je Molan že napovedal, da ne bo sklepal koalicijskih pogodb, pa je znano, da bo poklicna podžupanja postala Cularjeva. Poudaril je, da se je za profesionalno županjo odločil na podlagi izkušenj kandidatke in ne na podlagi strankarske pripadnosti, saj je Cularjeva le kratek čas članica SDS. Dodaja, da bo morda kasneje zaradi številnih projektov, ki čakajo občino Brežice v prihodnjih letih, imenoval še kakšnega neprofesionalnega podžupana. Poleg pomoči županu pa podžupanjo čaka še koordi- nacija evropskih razpisov: “Glede na to, da bi na občini morali dodatno zaposliti osebo, ki bi delala na evropskih no srečevala z evropskimi razpisi: “V Mladinskem centru smo tako npr. pridobili 70 odstotkov sredstev z različnih Patricija Cular razpisih, mislim, da je ta odločitev idealna, saj bomo tako pridobili osebo, ki ima veliko izkušenj na tem področju,” je rekel Molan. Cularjeva je v svoji predstavitvi navedla, da seje pri svojem dosedanjem poklicnem življenju red- razpisov ministrstev in Evrope. Ponudba župana me je pritegnila, saj občina potrebuje kadre, ki bodo zadolženi za iskanje sredstev, ker vidim v tem tudi neko dolgoročno načrtovanje razvoja občine.” Cularjeva, ki naj bi na pod- ‘Trgovina na ‘Rgsi Mercatorjevo trgovino na Resi je letos novembra prevzeta ‘Rrnečka zadruga Sevnica. Toslovodkjnja Tatjana Žnidaršič je popestrita izbiro btaga na poticah, prodajajo pa tudi plinske jeklenke. Trgovina j e odprta od 7. do 18. ure brez vmesne prekinitve, kar je stranke prijetno presenetito. Odprto je tudi ob nedetjafi od 8. do 11. ure. Žnidaršičeva je z začetnim prometom zadovotjna: “Rupci hvalijo hrenovke, pečenice, kranjske klobase in suhe satame, ki prihajajo iz klavnice naše zadruge — %'Z Sevnica. (Posebej še dimljeno suho meso in za prihajajoče praznike bomo skrbeli da bo izbira pestra. Obiskjtaše trgovine se sp taca. Štirje nakupi za vrednost nad6.000 S IT prinesejo nagrado, (hlpvembraje bila to krača, v decembru je denarnica za evre. V trgovini pa še naprej ostaja v veljavi Mercatorjeva plačilna kartica s pikami." TR županski stolček sedla v drugi polovici naslednjega leta, bo ostala svetnica brežiškega občinskega sveta, vendar ne bo upravičena do sejnin. Dodajmo, da je Roman Lavter iz vladne službe za lokalno samoupravo za SavaGlas povedal, da sta funkciji poklicnega podžupana in svetnika združljivi. “Podžupani se imenujejo iz vrst svetnikov. Kako pa bo profesionalni podžupan za svoje delo v svetu nagrajen, pa je odvisno od posamezne občine. Hipotetično rečeno se pa lahko zgodi, da župan umre in v njegove čevlje vstopi podžupan, ki pa se mora v tem primeru odpovedati svetniškemu mestu.” Krški občinski svetniki bodo prav danes (7. decembra) na seji razpravljali o imenovanju dveh podžupanov. Bogovič pravi, da je na občinskem kolegiju že imenoval dve osebi za podžupanski mesti. Neuradno smo izvedeli, da bo še en mandat podžupanja Nuša Somrak iz SLS, za drugi stolček pa naj bi se potegoval Cveto Sršen iz SDS. Pogovori pa potekajo tudi o tem, ali naj bi Somrakova podžupansko funkcijo zasedla profesionalno. Kostanjeviški župan Moj-mir Pustoslemšek je dejal, da zaenkrat ne predvideva podžupana, zagotovo pa se bo v prihodnosti odločil, da bo imenoval enega nepoklicnega podžupana. Petra Bezjak zastopniki civilne družbe prejšnji teden sestal s predstavniki Romov. V času, ko je sobivanje s to avtohtono skupnostjo postalo vseslovenski problem, je pozval k dialogu in odprtem pogovoru. Med predlogi za strpno sožitje je bila izpostavljena še večja pripravljenost za poznavanje romske kulture, seznanjanje Romov z zakonodajo in policijskimi opozorili. Sestanka so se udeležili predstavniki Romov in krajevnih skupnosti (KS) Krško polje, Drnovo in Veliki podlog ter institucij, ki se pri svojem deli vsakodnevno srečujejo z Romi. Predstavniki KS, ki mejijo na romska naselja, so izpostavili občasne neljube dogodke, kot so motenje posesti in uničevanje pridelkov na kmetijskih zemljiščih. Pozvali so k vzpostavitvi in vzdrževanju reda, hkrati pa pokazali pripravljenost o vzpostavitvi kontaktov med KS in predstavniki Romov. Ivan Baznik, predstavnik civilne pobude za reševanje romske tematike, je zahteval, da se obrobje Keri- novega grma omeji s cesto, ki bo ločilo naselje od poljskih površin. Prav tako je zahteval, da se pripeljejo zabojniki za kosovne odpadke, občina pa je njihovim zahtevam ugodila in bo do pomladnih mesecev obljube tudi uresničila. Baznik zato pravi, da krajani ne bodo pripravili protesta, ki so ga napovedovali-Na pobudo Novaka z Generalne policijske postaje Ljubljana pa se bo ustanovilo posebno delovno telo, t. i. Svet sobivanja, v katerem bodo delovali tako predstavniki romske skup; nosti kot civilne družbe. Svet naj bi spodbujal k strpnemu dialogu-Petra Bezjak Brežiški župan Ivan Molan se je sestal z gradbenim inšpektoijem Matjažem Golobom, s katerim sta se pogo-vaijala o legalizaciji romskega naselja Gazice, kjer živi 56 Romov. Molan je povedal, daje Center za socialno delo dal pobudo za legalizacijo zemljišča, vendar v kratkem do sprememb prostorskega plana še ne bo prišlo. “Zemljišče je v lasti več lastnikov in vprašanje je, če bi ga ti bili pripravljeni prodati,” pojasnjuje Molan in dodaja, da so parcele vredne 50 milijonov. “Občina pa toliko denaija nima, tako da bi bil odkup možen le z državno finančno pomočjo.” Molan je Še povedal, daje Golob zatrdil, da zaenkrat ne namerava rušiti črnih gradenj, saj je bil dan predlog za legalizacijo. Predsedniki krajevnih skupnosti Posavje - Po ustanovnih se- še niso zasedale tri krajevne Krško in 17 v občini Brežice. y jah občinskih svetov seje sestala skupnosti (KS). V nadaljevanju sevniški občini pa se člani KS se tudi večina krajevnih svetov v predstavljamo, kdo so že izvol- niso sestali, da bi izglasovali svoje krški in brežiški občini, kjer sicer jeni predsedniki 15 KS v občini predsednike. P.B. Občina Krško: KS Zdole: Jože Dular KS Krško: Jožica Mikulanc KS Leskovec: Bojan Petan KS Senovo: Vlado Grahovac KS Senuše: Bernardka Zorko KS Raka: Silvo Krošelj KS Dolenja vas: Branko Vodopivc KS Rožno: Anton Bohorč KS Podbočje: Darko Kodrič KS Veliki Trn: Franc Lekše KS Gora: Alojz Kerin KS Brestanica: Miran Pavlič KS Koprivnica: Peter Planinc KS Krško polje: Franc Žibert KS Veliki Podlog: Franc Nečemer Občina Brežice: KS Artiče: Marjeta Grahek Kinčič KS Bizeljsko: Franc Kelhar KS Brežice: Boštjan Lukež KS Cerklje ob Krki: Darko Udovič KS Čatež ob Savi: Anton Petrič KS Dobova: Mihael Boranič KS Globoko: Anton Kmetič KS Jesenice na Dolenjskem: Jožica Lazanski KS kapele: Anton Cerjak KS Križe: Majda Ban KS Pečice: Ivan Omerzel, ml. KS Pišece: Peter Skrivalnik KS Sromlje: Franc Jožef Kostanjšek KS Šenltlenart: Stanko Radanovič KS Velika Dolina: Marijan Žibert KS Velike Malence: Emil Arh KS Zakot-Bukošek-Tmje: Marko Hercigonja ms* tehnični pregledi ms* zavarovanja vozil x m* prepisi mat prodaja rabljenih vozil m* prodaja novih vozil Citroen in Škoda ms* servis: -servis vozil, kleparska dela, ličarska dela, menjava gum, polnjenje klima naprav, ročna avto pralnica, avto vleka DELOVNI ČAS Pon - Pe: od 7. do 17., So: od 8. do 12-** DELOVNI čas ZA TEHNIČNE PPEGLEDČ Pon - Pe: od 7. do 18., So: od 8. do 12- www.avMme-krsko.si ArtOBne Kliko d.o.o., Bohoričeva 10,8270 Krško Pogovor s “ prvim posavskim geodetom” Romanom Novšakom Prispevek odhaja, davek prihaja Posavje - Republiška geodetska uprava (GU) je zadolžena, da vzpostavi novo nepremičninsko evidenco -register nepremičnin v Sloveniji, ki bo vseboval dejanske podatke o nepremičninah. 42 popisovalcev je prejšnji teden v Posavju začelo popisovati vse objekte, večje od 4m2 površine. Na terenu bodo ostali do aprila. Država namreč hoče pridobiti informacije o hišah, garažah in ropotarnicah, o stanovanjih v blokih, vikendih, zidanicah, kmetijskih in gospodarskih objektih, s katerimi bo prišla do popolne in urejene evidence nepremičnin, kasneje pa bo uvedla tudi davek na nepremičnine, ki bo nadomestil dosedanji prispevek za uporabo stavbnega zemljišča. O popisu smo se pogovarjali z vodjo Območne geodetske uprave Sevnica Romanom Novšakom. Ta območna uprava je namreč sodelovala v pilotnem projektu vrednotenja in coniranja nepremičnin. Želi GU, da čim več lastnikov sami izpolnijo obrazec? Geodetska uprava si želi predvsem to, da imajo udeleženci s popisom nepremičnin čim manj težav. Prav zato so popisovalci o izpolnjevanju popisnih obrazcev ustrezno izobraženi in njihova naloga je predvsem pomoč lastnikom ter uporabnikom pri izpolnjevanju popisnih obrazcev. Vsi tisti, ki so mnenja, da pomoči popisovalca ne potrebujejo, lahko izpolnijo popisne obrazce sami. Lastnikom in uporabnikom, ki se bodo odločili za samopopis, priporočamo, da počakajo na prihod popisovalca, ki jim bo na podlagi izjave, da pristopajo k samopo-pisu, predal prednatisnjene popisne obrazce. Če jih ob obisku popisovalca ne bo doma, bo popisovalec pustil svojo telefonsko številko, da se bodo lahko z njim dogovorili, kdaj bi radi prevzeli popisne obrazce. Izpolnjene obrazce morajo v roku 15 dni vrniti popisovalcu ali na pristojno GU. Katere nepremičnine bodo popisane na kmetiji? Popisali se bodo vsi objekti, ki ustrezajo definiciji stavbe. Zakon o evidentiranju nepremičnin pravi: “Stavba je objekt, v katerega lahko človek vstopi in ki je namenjen njegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za njegovo substanco.” Torej tudi na kmetiji bodo popisane vse stavbe, ki ustrezajo opisu stavbe iz omenjenega zakona. Evidentirani ne bodo le tisti najmanjši objekti, katerih površina je manjša od 4 m2. Popisovalci so izobraženi v tej smeri, da bodo ločili, kaj je stavba in se evidentira v popisu, in kaj ne. Kot specifiko za kmetije lahko povemo, da bodo popisani tudi dvojni kozolci toplerji. Ali bodo lastniki vikendov in zidanic dobili obvestilo o Popisu na vrata le-teh ali na naslov svojega stalnega bivališča? Lastnika bo popisovalec obiskal na naslovu, kjer je stalno Prijavljen, z obrazci za vse nepremičnine, kijih ima lastnik. Lastniki pa morajo ob prvem obisku popisovalcu sporočiti podatke o vseh stavbah in delih stavb, katerih lastniki so, nili podatke o predlaganih modelih vrednotenja nepremičnin. Lastniki bodo tako lahko oddali pripombe oz. Roman Novšak tudi če jim niso bili predloženi popisni obrazci. Popisu nepremičnin sledi vrednotenje. Kaj bo najbolj vplivalo na določitev splošne tržne vrednosti nepremičnine - nova okna, nova streha ali lokacija stavbe? Lega je najpomembnejši element pri uvrščanju oziroma določanju vrednostnih con. Na podlagi teh podatkov in podatkov, ki bodo zbrani oziroma pridobljeni na podlagi popisa podatkov o stavbah in delih stavb, in na podlagi podatkov o vrednosti nepremičnin, ki se ustvari na trgu, bo določena tudi vrednost posamezne nepremičnine. Posredno so v vrednotenje vključeni različni ekonomski, socialni, pravni in fizični dejavniki in ne le podatki o tržnih cenah. Opredelitev najpomembnejših dejavnikov vrednotenja ter opredelitev velikosti njihovega vpliva na vrednost nepremičnine sloni na uporabi enakih metod dela kot pri posamičnem vrednotenju nepremičnin. Bodo lastniki lahko izpodbijali vrednotenje svoje nepremičnine? Avgusta 2007 bo vzpostavljen register nepremičnin in hkrati pripravljen izračun posplošenih tržnih vrednosti nepremičnin. Istega meseca bomo tudi pričeli z obveščanjem lastnikov o poskusnem izračunu vrednosti in javno razgr- predloge glede poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin, ki jih bo do novembra 2007 GU obdelala in s tem zaključila z obsežnim in strokovno zahtevnim projektom. Kadar držjava zbira podatke, ki so osnova za povišanje obremenitev davkoplačevalcev, ljudje razmišljajo, ali bi zamolčali katero od investicij v obnovo, ki je povečala vrednost nepremičnine, saj si tako obetajo nižji davek. Povejte, zakaj se kljub temu v popisu ne splača zamolčati realnih dejstev o stanju nepremičnine? Davek na nepremičnine je le ena izmed posrednih posledic in rezultatov popisa nepremičnine. Zakon o evidentiranju nepremičnin, s katerim bo vzpostavljen enoten register nepremičnin, bo zagotovil kakovostne podatke o nepremičninah, ki jih v Sloveniji trenutno še ni. Zemljiški kataster in osveženi kataster stavb pa bosta v prihodnosti tudi podlaga za izvedbo množičnega vrednotenja, ki bo nadalje podlaga za uvedbo davka na nepremičnine. Novi Zakon d davku na nepremičnine bo nadomestil Zakon o davku občanov in o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Nepremičnine bodo obdavčene po drugih kriterijih, predvsem pa bomo davek plačevali vsi lastniki nepremičnin. Podatki iz evidenc o nepremičninah bodo javno dostopni, zato se utegne navajanje neresničnih podatkov lastniku maščevati, ko bo na primer uveljavljal škodo pri zavarovalnici, ali ko bo oglaševal svojo nepremičnino. Je predvidena kazen za tiste, ki ne bodo oddali podatkov? Kazenske določbe za nepo-sredovanje podatkov o stavbi ali delu stavbe v roku 15 dni po drugem obisku popisovalca so določene v Zakonu o evidentiranju nepremičnin. Za fizično osebo je globa med 10.000 in 300.000 SIT. Za samostojnega podjetnika posameznika in pravno osebo je globa med 100.000 in 600.000 SIT, za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in odgovorno osebo pravne osebe pa je predvidena globa med 10.000 in 400.000 SIT. Nihče ne verjame obljubam vlade, da bo davek na premoženje, ki bo nadomestil prispevek za uporabo stavbnega zemljišča, zavezance obremenil približno enako. Kakšna je vaša ocena? Po informacijah finančnega ministrstva naj bi bila obremenitev približno enaka, če je bilo nadomestilo sedaj res pravilno zajeto. Nimam razloga, da ne bi verjel v to. Bo pa davek pravičnejši, kajti zajel bo tudi vse tiste, ki sedaj niso plačevali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Branka Demovšek Zahteva po ustavni presoji Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je prejšnji teden napovedala, da bo na Ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o evidentiranju nepremičnin. “Kolegij je na četrtkovi seji odločil, da spišemo zahtevo,” je povedala Pirc Musarjeva. V pobudi za presojo ustavnosti se bodo osredotočili predvsem na to, da v zakonu ni opredeljen namen zbiranja podatkov, zaniha pa jih tudi, zakaj mora biti tako obsežen zbiren register, javen. Na informacijskem uradu so za SavaGlas povedali, da presoja ne bo ustavila postopka popisa nepremičnin, zato ta poteka nemoteno. Sadjarji za poenostavitev postopkov namakanja Krško - Sadjarsko društvo Slovenije je prejšnji petek pripravilo tradicionalne Pirčeve dneve, kjer je bila glavna tema integrirana pridelava sadja. Takšne pridelave je v Sloveniji 97 odstotkov, največ težav pa sadjarji vidijo pri namakanju. Poklicni sadjarji se zato zavzemajo za oblikovanje posebne medresorske skupine, ki bi delovala v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS). Po besedah Andreje Brence iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je pri nas veliko vode, ki bi jo lahko uporabili za potrebe namakanja, a odteče mimo. Sadjarji so si enotni, da namakanje zavirajo predolgi birokratski postopki, kar Slovenijo vodi v zaostalost. Ob tem pa je predsednik upravnega odbora Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) za sadjarstvo Boštjan Kozole zanikal nekatere govorice, da se bo GIZ ukinil. Prav nasprotno - člani tega združenja so veliko pozornosti posvetili razvoju sadjarstva, kije pogojen z razvojem sadjarskih posestev in kmetij. Prizadevali si bodo za pridobitev evropskih sredstev, postavili pa so tudi nov način vodenja združenja, brez stalno zaposlenih in plačanih profesionalcev. P.B. ZftSLOfllftDft Ni res, da ni... Brskam, brskam, brskam in skušam najti kaj takega, kar bi lahko ocenili kot pozitivno, kot nekaj optimističnega, nekaj takega, kar bi v dneh barikad, sovražnosti, izločevanja dalo občutek, da obstaja tudi druga, sončna plat. Sedem na oblazinjeno klop in naročim kavo. Čeprav sem razmeroma zahtevna uživalka kave, se zadovoljim s tistim, kar mi prinesejo. Medtem ko nemirno brskam po športni torbi, ki me te dni ves čas spremlja na razgibavanje boleče desnice (oh, kakšna simbolika), mi pogled za hip ubeži na mojo desno. Tam sedi starejši par. Zavem se, da je bolščati v ljudi zelo nevljudno, zato nadaljujem brskanje. Končno ga najdem, telefon. Ko ga premetavam po rokah, razmišljam, kam najprej poklicati. Gospa in gospod na moji desni umirjeno uživata v pitju kave in tiho klepetata. Tako umirjena sta, da jima kar zavidam. Ženska v belem me pokliče. Stopim skozi vrata. Na desni strani podolgovatega prostora so prostori, ločeni z zastori. Napotijo me v enega. Sedem na posteljo. Na boleč predel mi namestijo vlažne blazinice, prijazno povprašajo, kaj je narobe z roko, vključijo aparat in odhitijo k naslednjemu. Prijetni mravljinci se sprehajajo po moji nadlahti. Poslušam pogovore v sosednjih kabinah. Nekdo sprašuje v simpatični prekmurščini, spet drugi v zagorski hrvaščini. Po terapiji bosta skupaj zajtrkovala, se dogovorita. Menda je bilo tudi prejšnji večer prav prijetno, čeprav je noga po operaciji še zelo boleča. Ne morem verjeti! Vse se bo časovno izšlo! Urniki držijo in “zadevefunkcionirajo ”! Zelo sem presenečena nad iznajdljivostjo in sistematičnostjo dela ljudi. V nekaj dneh poznajo priimke, imena in obolela mesta vseh svojih strank. In ure, ob katerih so naročeni. Ko vstopimo v “svet bolezni ”, razlike izginjajo. Boleča rama je boleča rama, naj bo nekoga s hribovske vasi na Kozjanskem ali iz strogega centra prestolnice, naj bodo prsti obogateni z zlatnino ali razbrazdani od dela na polju, naj usta govore knjižno ali narečno slovenščino. Jeziku bolečine to ni mar. Na nek način je bolečina tista, ki združuje, ki povezuje, ki spodbudi komunikacijo. Čeprav skoraj vedno rada klepetam, čutim, kako se ovire v takšnih trenutkih lažje prestopi. Cilj vseh je namreč enak - da ne bi bolelo, da bi bili zdravi. Pogosto sem potiskala spoznanje, da je človek tisti, ki me najbolj zanima. Vse njegove pojavnosti. Včasih si utrgam čas, nekam sedem in samo nemo opazujem. Pred nekaj leti sem morala zaradi težav z glasilkami (uf, spet simbolika) štirinajst dni molčati. Presenečena sem bila, koliko sem v tem času izvedela, kaj vse sem slišala. Hočem reči, da je lepo, ko dva na jesen svojega življenja prijetno kramljata in pijeta kavo, hočem reči, da je lepo, ko sicer neprijetna situacija - kot je denimo bolezen oziroma poškodba neznanca - spremeni v znanca, morda celo prijatelja, hočem reči, da kljub empatičnosti družinskih članov včasih potrebujemo nekoga, ki je doživel podobno stisko, ker nas bo lažje razumel, hočem reči, da takrat, ko smo tako ali drugače “prizadeti ”, postanemo spet nekakšni otroci, potrebni pozornosti in prijazne besede in hočem reči, kako zelo smo hveležni za to. RENAULT USTVARJAMO AVTOMOBILE Clio ST0RIA + klima že od 1.890.000 sit dalje TPV AVTO, BREŽICE Tel.: 07 49 91 900, 49 91 903 KROVSTVO, KLEPARSTVO IN TESARSTVO ANDREJ ABRAM S.P., Ulica MDB 22, Lesko' Svojim cenjenim strankam in poslovnim pa sporočamo, da smo se 4. decembra preselili lokacijo v Krškem, Rostoharjeva ulica 62 - n Tel: 07/49-05-580 Fax: 07/49-22-125 Joško Kovač sedi na slovenskem stolčku v evropski komisiji V Bruslju zagovarja interese zadružništva Najmlajši segajo po drogi Sevnica - Sevniška Kmečka zadruga je s 135 zaposlenimi in blizu 4 milijarde SIT ustvarjenega letnega prometa med uspešnejšimi v Sloveniji. Poslovni rezultat se jim vsako leto izboljšuje, zahvaljujoč dobremu sodelovanju s kmetijskimi pridelovalci in sosednjimi zadrugami. Joško Kovač Letos so odprli v krški občini, kjer so že leta prisotni s trgovino v Dolenji vasi, še dve svoji trgovini - v začetku leta na Senovem, novembra pa so prevzeli Mercatoijevo trgovino na Resi. Z odzivi kupcev so zadovoljni, ti pa najbolj posegajo po mesninah njihove lastne klavnice. Sevniška klavnica je z ovalnim žigom postala pomemben igralec na trgu z mesom in z odkupom živine pokriva velik del države. Odkupijo med 2500 do 3000 glav govedi letno, dobra polovica je za lastne potrebe, viške mesa prodajajo Celjskim mesninam, Krasu Sežana, dobili pa so tudi dobrega kupca v Italiji. Živino odkupujejo od 250 večjih in 800 malih kmetov, na leto pa opravijo okrog 3000 usluž-nostnih zakolov. Direktor zadruge Joško Kovač je član posvetovalnega organa za goveje meso v Evropski komisiji: “Posvetovalna komisija je v funkciji civilne družbe, kjer evropska komisija preizkuša svojo zakonodajo. Mi dajemo pripombe na predlagane zakone, komisija jih prouči in v večji ali manjši meri upošteva. V Bruslju dobro sodelujem s Finci, Nizozemci, Francozi, Nemci. Tudi ko s svojimi pripombami na zakonodajo nismo najbolj uspešni, delo v tem posvetovalnem organu pomeni, da razpolagaš s pravočasnimi pomembnimi informacijami. Slovenija ima en sedež v tej komisiji.” Klavnica je veliko investirala v opremo po standardih, lani so uredili še kanalizacijo in mehansko čistilno napravo, tako da imajo tudi okoljski certifikat. Problem odplak bo celovito rešen, ko bo Sevnica dobila osrednjo čistilno napravo. Zadruga je pomembna tudi na mlečnem trgu. Za potrebe Ljubljanskih in Celjskih mlekarn ter za kupca v Italiji na letni ravni odda 7,5 milijona litrov mleka. Vrtnine in žita, največ koruze, odkupujejo za oskrbo svojih trgovin, ohranili pa so tudi lesno trgovino. Letno odkupijo med 15 in 17 tisoč kubičnih metrov lesa. Direktor Kovač se še naprej nadeja finančne stabilnosti v poslovanju, ki so jo uspeli ohraniti kljub močnejšim investicijskim ciklusom. Zadružništvo je zaradi svojega ekonomskega principa, da zaslužijo samo toliko, kot potrebujejo, torej gre za nižjo dodano vrednost, v današnjem pojmovanju uspešnosti “preživeto”. Vendar prav zaradi takšnega principa lahko ohranja manjše trgovine na podeželju, ki za velike trgovce več niso zanimive. V načrtu imajo obnovo trgovine v Šentjanžu. Branka Demovšek novo v ponudbi% VODNE POSTEUE • NAJBOLJŠE SPANJE VGRADNE OMARE: OD STROPA DO PODA, OD ZIDA DO ZIDA Samo Mervin - trgovina s pohištvom na Mostecu vam omogoča: - NOVO - ZA VSO POHIŠTVO MOŽEN KREDIT: - DO 3.000.000 SIT DO 5 LET - PO POLOŽNICAH DO 500.000 SIT - NA TRAJNIK DO 24 OBROKOV, - TER S KARTICAMI DINERS IN AMERICAN ZA KUHINJE SVEA, MARLES, GORENJE IN POHIŠTVO ALPLES BREZPLAČEN PREVOZ IN MONTAŽA NAJBOLJŠI PLAČILNI POGOJI IN NAJVEČ POHIŠTVA NA ZALOGI clstotkov Nemcev. Ker Slo-Venci sodimo v Evropo, sem Pfepričan, da bi primerljive r®zultate zabeležili tudi pri mts. Verjamem pa tudi, da malika ni vse, zaradi česar1 tauzda6 MPS ne ponuja zgolj Privlačne, zdaj že znane fiVTOnOBILiZEf'! Mazda6 2.3i MPS zoom-zoom (čeprav športno prirejeno) oblike, pač pa tudi športne dodatke v notranjosti in motor, ki ga kar razganja od moči. Pogled od zunaj najprej razkrije športno naravnanost 4-vratne limuzine, na kateri so vidni rahli popravki zadnjega “facelifta”. V primerjavi s serijsko limuzino je MPS seve- da očitno športna ne glede na zorni kot, iz katerega jo opazujemo (jasno, najraje jo vsakdo vidi kar iz notranjosti). Mazda6 MPS je nasajena na velika in široka kolesa, ki kukajo izpod razširjenih blatnikov, medtem ko spredaj in zadaj karoserijo zaključujeta športna odbijača z ustreznimi prezračevalnimi dodatki in dvema ovalnima izpuhoma. Razlika je opazna tudi v notranjosti z novo opremo, barvami in boljšimi materiali, ki pa v primeru modela MPS sploh niso toliko opazni, saj v oči najprej padeta usnjena, športna, električno nastavljiva sedeža, ki nudita tudi odličen bočni oprijem. Dobro vidne so še stopalke, prekrite z aluminijskimi ploščicami, poznavalcem pa kar zavre kri ob pogledu na izredno kratko (in po izkušnjah) natančno ročico menjalnika. • Zanimivo je, da v tako športni limuzini še vedno udobno sedijo štirje potniki in Zmogljivosti: - najvišja hitrost 240 km/h - pospešek 0-100 km/h: 6,6 s - poraba po podatkih proizvajalca: 14,1/8/10,2 l/100km - testno povprečje: 11,8 V 100 km daje tudi za njihovo prtljago prostora povsem dovolj. Le pogovarjajo se nekoliko težje, ker glasnost motorja seže v kabino, vendar ji ljubitelji športnih vozil prav radi prisluhnejo. Posebno še, ko je za volanom nekdo z odločnejšo nogo in vsaj osnovnim znanjem športne vožnje. Takrat se MPS pokaže v pravi luči. 2,3-litrski bencinski motor moč in navor prenaša na cesto prek 6-stopenjskega menjalnika in vseh štirih koles. Vse deluje neposredno in brezhibno, kot bi bilo prenešeno iz pravega dirkalnika. Moč motorja in navor se potnikom kažeta neposredno. Občutki med pospeševanjem so enaki, kot pri vzletanju aviona. Tudi zato je Mazda6 MPS nekaj več. Za manj kot 8 milijov in pol namreč ponuja izredne in neposredne športne občutke, obenem pa še zanesljivost in vzdržljivost, značilno za vse Mazde, ki ju potrjuje še triletna garancija. O varčnosti pa raje kdaj drugič, ko bomo vozili različico s turbodieselskim motorjem. Aleksander Krebelj __________________________________________________OBČINA BREŽICE________________________________________________________„ stran 14___________________________________________________________________________'__________________________SavaGlas, 7.12.200$ Imenovanje podžupanje občine Brežice OBČINA Brežice Na podlagi 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi podžupana imenuje župan občine izmed članov občinskega sveta. Statut občine Brežice pa v 34. členu določa, da ima občina Brežice največ tri podžupane. Naloga podžupana je predvsem pomoč županu pri njegovem delu ter opravljanje posameznih nalog iz pristoj- nosti župana, za katere jih župan pooblasti. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Kadar ima občina več podžupanov, pa funkcijo župana v primeru njegovega predčasnega prenehanja mandata opravlja podžupan, ki ga določi župan. Če tega ne stori, to funkcijo opravlja najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. V času, ko podžupan opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. Kot župan občine Brežice sem se odločil, da na začetku mandata imenujem le eno podžupanjo in sicer Patricio Čular, direktorico Mladinskega centra Brežice. Patricia Čular je bila v tem mandatu izvoljena v Občinski svet občine Brežice kot svetnica Slovenske demokratske stranke. Odločitev, da imenujem Patricio Čular za podžupanjo naše občine, temelji predvsem na njenih dosedanjih delovnih izkušnjah in sicer: - izkušnje na področju mednarodnih razpisov - ocenjevalka projektov na razpisih programa Phare CBC in ocenjevalka HEI Programa Mladina akcije EVS; - izkušnje na področju mednarodnih razpisov - priprava, prijava in izvajanje projektov Leonardo, Mladina, Kultura 2000, Phare, Interreg, Nor- veški finančni mehanizmi; - izkušnje na področju domačih razpisov - na državni ravni razpisi vseh ministrstev in izvajalskih organizacij ter vsi razpisi na ravni občine; - aktivna vloga pri pripravi Regionalnega razvojnega programa Posavje 2007-2013; -Fundraising - zbiranje sredstev za delo neprofitnih organizacij, izvajanje neprofitnih projektov; - projektno delo, ki zajema pripravo, vodenje in ocenjevanje izvedbe projektov; prijavo projektov na razpise; nadzor nad izvajanjem projektov ter pripravo in vodenje razpisov za dodeljevanje nepovratnih sredstev za nevladne okoljske organizacije. Tako bo Patricia kot podžupanja delovala predvsem na področju pridobivanja evropskih sredstev iz strukturnih skladov Evropske Unije. Pred nami je namreč pomembno obdobje, ko bo razpisov za omenjena sredstva veliko in takrat bodo občini zelo dobrodošle prej omenjene delovne izkušnje nove podžupanje. Z novo podžupanjo sva se že dogovorila, da bo svojo funkcijo opravljala profesionalno, o čemer pa mora, na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Statuta občine Brežice, odločiti še Občinski svet občine Brežice. Svojo odločitev o imenovanju profesionalne podžupanje utemeljujem predvsem z dejstvom, da bi, če bi imenoval neprofesionalno podžupanjo, morali v občinski upravi zaposliti nekoga, ki bi bil Ivan Molan pristojen za področje pridobivanja evropskih sredstev. Zaenkrat bom imenoval le eno podžupanjo, morda pa se bo kdaj sredi mandata pojavila tudi potreba po imenovanju še neprofesionalnega podžupana. Ivan Molan, župan V ■ Slovenska ljudska stranka V SLS občinskem odboru Brežice se zahvaljujemo vsem svojim volivcem, ki so se udeležili lokalnih volitev in s svojim glasom prispevali k zadovoljivemu uspehu stranke. V občinskem svetu bodo v naslednjem štiriletnem mandatu naše interese predstavljati trije svetniki, ki bodo zagovarjali programe, predstavljene v času pred volitvami. Verjamemo, da bodo s plodnim sodelovanjem z ostalimi političnimi strankami dosegli cilje, ki smo sijih zadali in ki so namenjeni predvsem Vam, cenjeni občani. S svojimi člani bomo sodelovati tudi v različnih odborih občinskega sveta in tako poskušati zagotoviti Vaše potrebe na vseh področjih delovanja. SLS v Brežicah se v teh dneh pripravlja na svoj letni občni zbor, kjer bomo razpravljali o dosedanjem delu in programu za vnaprej, hkrati pa bomo izvedli tudi volitve vseh organov znotraj stranke. Vabimo vse tiste, ki bi se žele- li vključiti v naše delovanje, da se nam pridružite pri ustvarjanju novih idej. Za OO SLS vodja svetniške skupine Lado Križman raK SOCIALNI DEMOKRATI Občinski svet je s konstitutivno sejo 16. novembra začel svoj štiriletni mandat. Volivke in volivci ste socialnim demokratom nameniti tri svetniška mesta, za kar smo vam hva- LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ležni. Zadovoljni smo, ker sta vse bolj prepoznavna smisel in vrednost politike, kakršno zastopa naš predsednik Borut Pahor, to pa je sodelovanje, dialog in konsenz ob zakonih in projektih, ki vodijo v gospodarsko uspešnost in ohranjanje socialne države brez vnaprejšnjega izključevanja na osnovi ideoloških razlik. S tega vidika tudi v občinskem merilu svetniki SD podpiramo županovo odločitev, da ne bo sklepal formalne koalicije, temveč bo sodeloval z vsemi svetniškimi skupinami in se dogovarjal o podpori posameznim projektom. Seveda pa se ni bati, da te podpore ne bo največkrat imel, saj ima že samo svetniška skupina, ki ji pripada, dobro tretjino svetnikov. Svetniki SD bomo občutljivi pri vseh tistih vprašanjih, pred- logih, projektih, ki se bodo nanašali na socialno varnost občank in občanov, pri čemer mislimo predvsem na nova delovna mesta, na ohranjanje javnega zdravstva, na reševanje stanovanjskih zadreg, na ohranjanje standarda otroškega varstva in njegovo cenovno dostopnost, na skrb za ostarele ljudi. Podpirali bomo tudi prizadevanja ekološko osveščenih občanov, ki bodo v skrbi za preprečitev nadaljnje degradacije našega prostora nasprotovali ne dovolj prepričljivo argumentiranim investicijam. Veseli bomo vaših pobud, ki naj bi doživele odmev v občinskem svetu. Pokličite nas, dolžni smo se odzivati na vaše predloge in vprašanja. Milena Jesenko, svetniška skupina SD DeSUS ** vse gener&c^ Levi in desni Bile so volitve! V svetniške klopi bodo sedli rdeči, beli* črni in za vzorec bledih, ki so se skoraj v ilegali prebili na konec svetniških klopi. Prva seja občinskega sveta in glej zlom; ka, ni več rdečih, belih in črnih. V svetniških klopeh sedi veliko sivih in nekaj "dontovih” ilegalcev. Zakaj sta nasprotni si ideologiji stopili skupaj? Ne verjemite, daje v interesu ob; čanov! Prvi imajo oblast in čast, drugi pa imajo vpliv ati delež v nekaterih podjetjih. Lov na občinski proračun se je pričeli Desnica ima dve požrešni levi roki! Kdo koga izkorišča? Vem0 vsi, kdo plača! Psi lajajo, jadrnice plujejo...! OO SNS, Janko Žalac STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE Krizni center za otroke in mladostnike Krško CKŽ105, Krško 041-886-208, 07/49-05-177 Ko si v stiski, ko nekoga potrebuješ, ko imaš težave doma..., lahko pokličeš ali prideš na pogovor, lahko pa pri nas tudi ostaneš. Dosegljivi smo 24 ur na dan vse dni v letu! stran 15 ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubega TONETA ČERNOŠA iz Brežic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter z nami sočustvovali. Hvala Zvezi borcev Brežice in g. Cirilu za besede slovesa pa tudi pevcem za zapete pesmi in izvajalcu Tišine. Prav lepa hvala župniku g. Kšeli za opravljen obred, g. Lešu za organizacijo pogreba in cvetličarni Tina za izbrano cvetje. Hvala patronažni sestri Barbari za obiske na domu, enako tudi gospe Tatjani in gospe Roziki s Centra za socialno delo za vso njuno skrb in nego v času njegove bolezni. Hvala tudi našima Aniki in Marjani za veliko pomoč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje zlato je srce, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Rada si delala, rada živela, družino svojo rada imela. Zdaj, ko te več med nami ni, vemo, koliko nam pomenila si. Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in botre FRANCKE ERBAN iz Brežine izrekamo iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in zdravstvenemu osebju za vso pomoč med njeno boleznijo. Hvala za cvetje, sveče, denarno pomoč in svete maše. Zahvala g. župniku in gospe Heleni za lepe in čutne besede ob odprtem grobu, kvartetu trobil za zaigrane melodije, izvajalcu Tišine, praporščakom in g. Žičkaiju za pogrebne storitve. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega STANETA ČERNOŠA iz Curnovca pri Sromljah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih življenja prisluhnili naši bolečini, bili v mislih z nami, nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam denarno pomagali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebno hvaležnost izrekamo dobrim sosedom za vsestransko pomoč, članom Sveta KS Sromlje, vsem društvom, govorniku za poslovilne besede ter pevcem za tako lepo izbrane in zapete pesmi. Hvala vsem nekdanjim sodelavkam in sodelavcem, ki nas niso pozabili. Iskrena hvala g. župniku za lepo in sočutno opravljen obred ter zdravstveni službi, ki seje trudila vrniti jnu zdravje in življenje. Prisrčna hvala vsem, ki ste našega Staneta imeli radi, ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali ZAHVALA Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala. Ob boleči in prerani smrti naše drage mame, stare mame, tašče, sestre, tete in svakinje MINKE KLEMENČIČ iz Poštene vasi 8 se najtopleje zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem ter sodelavcem Term Čatež za darovano sveto mašo, cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala osebju Zdravstvenega domaBrežice, g. župniku iz Podbočja za lepo opravljen obred ter g. Žičkaiju za organizacijo pogreba. Hvala tudi vsem tistim, ki jih v zahvali nismo imenovali, a ste nam kakor koli pomagali. Vsem še enkrat, iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Zdenka z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. (Svetlana Makarovič) Ob boleči izgubi moje drage mame BRANKE VUČAJNK iz Rigonc se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Furlanovim in ostalim sosedom za vso pomoč in besede tolažbe. Hvala g. župniku, g. Žičkarju, vsem pevcem, Godbi na pihala Loče, g. Staniču za zaigrano Tišino ter govornikoma gospe Ani Deržič in g. Jožetu Blažinču. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: hčerka Jasna z družino Na nebu bodo ptički žvrgoleli, tebi, draga mama, bodo pesem peli, mi pa si bomo zaman želeli, da bi slišali tvoj glas. Odšla si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal bo večen spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, prababice, praprababice, tete in botre MARIJE ŽERJAV iz Curnovca pri Sromljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Robičevi za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Janezu Turineku za lepo opravljen cerkveni obred in govorniku g. Jelčiču za besede slovesa ob odprtem grobu. Iskrena hvala cerkveno-ljudskimpevcem s Sromelj za lepo petje, MPZ Sromlje za zapete žalostinke in podarjene sveče. Hvala organizaciji Zveze borcev Sromlje za podaijen venec in nosilcu prapoija, pa tudi Zvezi borcev Artiče. Hvala PGD Sromlje za darovane sveče. Posebna zahvala vaščanom Zg. Pohance in Zdol za darovane sveče in svete maše. Zahvala velja tudi Društvu kmetic Sromlje za podarjene sveče ter g. Žičkaiju za lepo opravljene pogrebne storitve. Iskrena hvala vsem, ki ste z nami v tako velikem številu našo mamo spremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste pokazali, da ste jo imeli radi in jo spoštovali. V globoki žalosti: vsi njeni ZAHVALA v Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame in prababice ROZIKE ŽUPEVC z Raven pri Zdolah se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, plačilo maše in darovanje v dobrodelni namen. Zahvala pogrebni službi in g. kaplanu za dostojanstveno in občuteno opravljen pogrebni obred, Društvu upokojencev za spremstvo s praporom ter pevcem za v srce segajoče petje. Hvala še enkrat vsem, ki ste se v dveh žalostnih dneh poklonili njenemu spominu, jo ob sončnem zahodu pospremili na njeni zadnji poti in vsem tistim, ki seje boste spominjali z lepo mislijo v srcu. Vsi njeni V SPOMIN 25. novembra sta minili dve žalostni leti, odkar je k večnemu počitku odšla naša ljuba žena in mama JOŽICA SATLER iz Brežic Zahvaljujemo se vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate sveče in postojite ob njenem preranem grobu. Mož Franc ter sinova Uroš in Aleš mali oglasi Prodamo opremljeno dvosobno stanovanje v okolici Brežic. Pokličite 041-844-497. Prodam Peugeot 106, letnik 1999. Pokličite 041-745-966. ju O) e- in KES % pr o TOM pil ztm MmHAON KLIC • VtAK PAN OtU T* PO M" V Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.0.0., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev - 1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT ). Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Vsebine na straneh Lokalne skupnosti in Kultura pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS. Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%._____________ _______________________________________________Šestnajsta____________________________________________________ stran 16____________________________ SavaGto, 7.12.2006 Godba Blanški vinogradniki je na povabilo slovenskega prosvetno kulturno- športnega društva iz Berlina, ki ga vodi rojakinja Anica Kraner iz Dolge vasi pri Krškem, nastopila v dvorani televizijskega stolpa v Berlinu. V vrtečem se stolpu na višini 207,5 m so blanški godbeniki navdušili s svojim nastopom, v katerem so preigravali Slakove in Avsenikove viže, kot vokalista pa sta nastopila zakonca Mihelin. Poleg Slovencev, ki živijo v Berlinu in okolici, so prišli na koncert tudi predstavniki drugih društev, ki delujejo v Nemčiji, ter kulturni atašeji evropskih držav. Večer je potekal tudi v znamenju slovenske kulinarike, saj blanški vinogradniki v Berlin niso odšli praznih rok. Blanške ženske in še nekateri sponzorji so namreč prispevali obilico dobrot, med katerimi je pomembno mesto igral tudi dolenjski cviček. Blanški vinogradniki so si ogledali Berlin, obiskali župnika Dorija in pri njem živečega študenta Boruta Zidarja z Blance. Ogledali pa so si tudi znamenita Brandenburška vrata, ki so jih odnesli celo domov kot spomin. Umetniško sliko teh vrat jim je namreč podarila predsednica slovenskega društva Anica Kraner. S pravočasnim, domiselnim in dobro usklajenim dogovarjanjem, pa tudi pametnim lobiranjem, je v politiki mogoče doseči marsikaj. Tudi sedež v občinskem svetu ali predsednikovanje krajevni skupnosti. To sta letos dodobra dokazala dva Pišečana, sicer iz povsem različnih političnih opcij, ki pa želita dobro svojemu kraju. Dosedanji predsednik krajevne skupnosti Uroš Škof se je preselil v Brežice in se na listi LDS zavihtel v občinski parlament. Tam je zadnja leta sedel Peter Skrivalnik (SNS), letos pa izpadel, toda zato doživel podporo v domačem kraju in z glasovi vseh postal predsednik KS. Posredi je nedvomno tudi njegova aktivnost okrog oživljanja in prenove pišečkega gradu. Vse bolj očitno postaja, da dobivajo Brežice v prestižnem spopadu s Krškim pomembno prednost. Izgradnja sodobne stavbe sredi mesta jim obeta sedež upravnega okraja, v Brežice seje preselila posavska izpostava uprave za zaščito in reševanje in na vselitev čaka novo poslopje ob Savi, kjer bo sedež več sto policistov, ki bodo zavarovali južno mejo. In ne gre pozabiti, daje “zamrznjenih” še nekaj priložnosti, ki bi utrdile Brežice kot središče posavske pokrajine. To je selitev inšpekcijskih služb iz Krškega v Brežice, kamor naj bi namreč umestili še posavski center za socialno delo. Ni nepomembno, če bi Brežice dobile tudi rečno pristanišče na Savi. Pred skoraj 40 leti seje takratna država odločila, da popiše gospodinjstva, premeri nepremičnine in prešteje živino na kmetijah. Starejša Sevničanka se še dobro spominja, kako natančen s podatki je bil popisovalec, ki jim je premeril notranjost sob in kako so po kmetijah “tuhtali”, koliko živali lahko zatajijo, da ne bo sumljivo. Iznajdljivi popisovalec je imel v žepu koruzo in ko je stopil k hiši, je začel vabiti kokoši: “Pi-pi-pipike...” Te so pritekle in štetje se je začelo. Dolgotrajni gradbeni posegi v brežiško podzemlje delajo sive lase meščanom ob Cesti prvih borcev, še bolj pa lastnikom lokalov ob njej in na Kržičnikovi ulici, ki jim je močno upadel obisk kupcev. Glavna mestna ulica je že več mesecev prekopana, bila je tudi zaprta za promet, ki je še vedno oviran. In nič ne kaže, da bo kmalu bolje, saj je treba vložiti skupno šest različnih vodov in zaradi povezav do posameznih hiš bo cestišče treba še večkrat prekopavati. Še sreča, da je investitorjem večji del jeseni ustrezalo vreme. Brežiški občinski svetnik Hrvoje Oršanič je bil osupel, kako neusklajeno ministrstva “gospodarijo” s prostorom, ko gre za snovanje razvojnih projektov. Za letališče Cerklje ob Krki naj bi bila po njegovih informacijah predvidena lokacija za odmetavanje neeksplodiranih bomb iz letal na območju, kjer je zarisana brežiška hidroelektrarna! Se je ta svetla ideja načrtovalcem morda porodila ob odprtju HE Boštanj, ko je akrobatski letalec zganjal vragolije tik nad objektom? Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes jev službi nadzornik nad porabo javnih sredstev, v prostem času pa basist rockovske skupine “Ni važn”. Revidiranci sprašujejo, na katere strune naj brenkajo, da bi še za napake v njihovih postopkih ta pedantni pravnik kdaj rekel: “Ni važn!” Potem ko smo v prejšnji številki SavaGlasa opozorili, da nekateri niso v ustreznem zakonskem roku odstranili volilnih plakatov, so LDS-ov plakat v Sp. Pohanci le prepleskali. Vendar pa naša opozorila niso bila dovolj za vse, saj je na brežiški obvoznici še vedno “spominek” na letošnje lokalne volitve. Zakon o volilni kampanji določa, da morajo organizatorji volilne kampanje najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druga volilno propagandna sporočila s plakatnih mest. Rok za odstranitev plakatov je bil torej že pred enim mesecem. ROŽMAN si ndiol v mišku DECEMBRU vam iidiiamo kjvaSj žsut VREME NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 7. december 2006 Danes in jutri bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Padavine bodo močnejše v goratem svetu zahodne Slovenije, snežilo bo nad 1700 m nad morjem. Le na severovzhodu Slovenije bo še delno jasno. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Petek Sobota Nedelja 9/16° C 6/13° C 2/8° C NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC SavaGlas ponovno pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2006. Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv. Izpolnite glasovnico in jo čimprejpošljite na naslov: SavaGlas, Tkg izgnancev IZ 8250Brežice Akcija bo trajala do konca januarja 2007, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi. Na zaključni prireditvi bomo nekaj glasovalcev izžrebali in nagradili z lepimi nagradami. | GLASOVNICA | Naj-Posavka/naj-Posavec je ________________________________________ I Ime, priimek in naslov pošiljatelja ___________ __J