SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AfrO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 20 DE ENERO (JANUARJA) DE 1939 Núm. (Štev.) 105 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs, Boj za demokracijo Vprašanje demokracije nikakor ni odstavljeno z dnevnega reda, predvsem ne za majhne narode. Mali narodi so se vedno borili za demokracijo v nagonskem prepričanju, da je usoda malega naroda kakor tudi malega človeka sploh zvezana z usodo Prave, resnične enakopravnosti. E-ttim kakor drugim je bila že leta 1789 in 1848 ta beseda simbol upanja, za katerega so skrivali vse svoje šel je po pravičnejši ureditvi tako političnega kakor tudi socialnega življenja. Demokracija je imela že od vse-začetka za človeka iz ljudstva ve-dno tudi svoj socialni prizvok, če je sPloh še hotela veljati za demokracijo. V tem smislu je pojem demokracije v zgodovinskem razvoju naredil pot, ki je bila v tesni zvezi s političnimi, gospodarskimi in kulturniki spremembami zahodne Evrope. Že Aristotel je postavil, da je demokracija vlada ubogih in revnih v državi, kakor je oligarhija vlada Bogatih. Beseda sama je vso vsebino v stoletjih sicer izgubila in se pozabila, toda boj za pravice revnega in zatiranega ljudstva je tekel naprej v različnih dobah pod različnimi gesli, vendar vedno z namenom, da pribori vlado tistemu delu ljudstva, ki je najbolj številen, obenem pa tudi najbolj zatiran in zapuščen. Preko kmečkih uporov se je ta misel rešila do francoske revolucije in do leta 1848., ko je dobila v zahodni Evropi svojo radikalno revolucionarno formulacijo, ki je bila na eni strani strah vladajočih, na drugi pa upanje zatiranega ljudstva po vseh. evropskih državah. Tako je bila po letu 1848 demokracija za Marxa osvojitev politične oblasti po proletarjatu, medtem ko Engels v tistih časih piše: "Z demokracijo bo prešla nujno v vseh civiliziranih državah politična oblast na proletarjat, politična o-Mast pa je prvi predpogoj za komunistične načrte. Tako dolgo, dokler si še nismo priborili demokracije, se bomo komunisti in demokrati bojevali skupaj, tako dolgo so interesi demokratov tudi interesi komunistov." Kako revolucionaren prizvok je imela beseda demokracija v teh časih in tudi še pozneje, pa nam priča tudi Bismarckovo mnenje, ki je videl v demokratih rdeče agitatorje, ki kmete in poljske delavce hujska-jo in nagovarjajo, naj si ne razdelijo samo plemiških ampak tudi kmečka veleposestva. Iz tega vidimo, da je beseda demokracija v teh prvih evropskih početkih vsebovala tudi v'elik socialni program Ljudske mase so takrat pričakovale od demokracije vse to, kar je že Aristotel o-snačil z vlado revnih: dobiti oblast v svoje roke, urediti državo tako, da bo služila delovnemu ljudstvu. Zato sta razumljiva navdušenje in borba za demokracijo, razumljiva pa tudi vsa pričakovanja, ki so jih na eni strani stavili v demokracijo rev-sloji, na drugi strani pa tudi ves strah vladajočih pred njo. Vladajoči ?loji so v resnici mislili, da s splošno In enako volilno pravico, ki je bila v feto času ena izmed osnovnih zahtev demokracije, izgubijo vso oblast nad ljudstvom. Kaj si je ljudstvo vse o-°etalo od te pravice, pa priča razglas £lade "La Martine-Ledru-Rollin", ^ ga je izdala za narod ob volitvah v narodno predstavništvo: "Provi-2.°rični volilni zakon, ki smo ga izdaji' Je Ha j daljnosežnejši, ki je sploh ^daj na zemlji ljudstvo pozival k izpolnitvi največje človeške pravice, namreč k svoji lastni suverenosti. v Položaj v Španiji REVOLUCIONARCI PRODIRAJO PROTI BARCELONI IN NJIHOVI USPEHI UTEGNEJO BITI ODLOČILNI ZA KONČNI IZID DRAŽAV LJANSKE VOJNE — GENERAL MIAJA VODI USPEŠNO OFENZIVO V OSREDNJI ŠPANIJI Nova ofenziva, ki so jo španski revolucionarci sprožili na katalonski fronti v smeri proti Barceloni, je imela uspehe, ki jih Negrinova vlada prav gotovo ni pričakovala in jih tudi vojaški strokovnjaki niso predvidevali. Ozemlje, kjer se sedaj bi-jejo boji, je namreč hribovito, že po naravi močno zavarovano in v zimi še bolj nepristopno. Zato so mnogi v začetku smatrali novo Francovo ofenzivo za pravo blaznost ter so računali, da bo vladna vojska z lahkoto obdržala svoje postojanke, ki jih je bila baje prav močno utrdila. Zgodilo pa se je drugače. Pred Chamberlainovim obiskom v Rimu je general Franco zbral vzdolž katalon-sk fronte velik del svojih vojnih sil in jih po skrbno pripravljenem načrtu pognal v boj, predvsem v smeri od Léride proti Sredozemskemu morju. Vladne postojanke so padale ena za drugo in v nekoliko dneh so se revolucionarne čete približale že na 60 kilometrov razdalje Barceloni, sedežu republikanske vlade. Kakor znano, je vladno ozemlje na Španskem razdeljeno na dva dela: na Katalonijo ter na precejšno površino osrednje in jugovzhodne Španije. v Kataloniji ima geenral Rojo pod vojo komando približno 400.000 nSBŽf-v" drugem ítéiu uiza ve pa po >V-ljuje general Miaja 220.000 bojevnikom. Ko so revolucionarci začeli o-fenzivo v Kataloniji, je general Miaja skušal olajšati pritisk, izvajan na Rojove čete, s tem, da je sprožil o-fenzivo v Extremaduri, v smeri proti portugalski meji. Prve dni je izgledalo, da se bo vladnim res posrečilo prodreti do Portugalske ter s tem presekati revolucionarno ozemlje na dva dela. Namen je bil, kakor že rečeno, razbremeniti Roja, kakor je svojčas on bil razbremenil Miajo, ko Vol: tar< *vna pravica pripada vsakemu, "rez izjeme. Od tega zakona dalje v «ranciji ni več proletarcev". Toda sanje o suverenosti ljudstva Se niso izpolnile. Na eni strani ljud-8tvo še ni bilo dovolj zrelo, da bi sta- lo vedno odločno in strnjeno v eni je Franco začel prodirati proti Va-lenciji, ko ni bila še dovolj zavarova na. Vendar pa takrat Franco ni ponovil napake, ki jo je bil naredil tekom Rojove ofenzive ob Ebru, ko je ustavil ofenzivo proti Valenciji ter vrgel večino svojih čet na katalonsko fronto. Franco je pustil, naj Miajove čete prodirajo proti portugalski meji ter je z največjo ihto vztrajal pri svojih katalonskih načrtih. Razumel je pač, da je Katalonija največje važnosti za končni izid državljanske vojne, ker se drži francoske meje in more vkljub takozva-nemu nevmešavanju prejemati iz Francije vojni materija! Če bi se mu posrečilo, da zasede vso Katalonijo, bi ostal drugi del vladnega o-zemlja popolnoma oblloljen od revolucionarnih čet na kopnem, na^ morju pa bi vstaška mornarica mogla brez posebnih težav izvrševati blokado in Miaja bi moral prej ali slej kapitulirati, že zaradi ' pomanjkanja sredstev, brez katerih je nadaljevanje vojne nemogoče. V sedanji ofenzivi proti Barceloni aktiviio sodelujejo italijanske čete in italijansko' ter nemško letalstvo. Vladni v največji naglici delajo jarke in grade utrdbe v neposredni bližini Barcelone in upajo, da bodo vsaj \ barcelonskih' pT-edmest jih, če ne prej, ustavili revolucionarni naval. Vsa Evropa gleda z največjo napetostjo na nadaljnji razvoj dogodkov v Španiji tudi zaradi nove akcije, ki so jo levičarji začeli v Franciji pod vodstvom Bluma, kateri zahteva, naj Francija odpre mejo ter naj brez prikrivanja in izdatno podpre Negrinovo vlado, kakor Italijani brez prikrivanj podpirajo Franca, Blum in njegovi prijatelji trde, da Francija nima druge izb«re nego da nastopi proti Francu, če noče, da se vrsti in se borilo za svoje koristi, na drugi strani pa so vladajoči krogi kmalu odkrili razne policijske in upravne prijeme, s katerimi so v mnogih primerih iz takozvanega svobodnega glasovanja naredili le še smešno karikaturo ljudskega odločanja o suverenosti v državi. V tej borbi za takoimenovano demokratsko večino v državi pa so spretno pomagali tudi denarni oligarhi, ki so sedaj podpirali interese enega dela delovnega ljudstva, drugič zopet drugega, in na ta način vnašali neenotnost v vrste delavskih množic, obenem pa omogočali stalno večino vladajoči plasti. ' Po francoski revoluciji se je izza leta 1848 demokracija kot konkretno politično gibanje razvijala predvsem v dveh smereh, in sicer v socialistično in v meščansko demokracijo, kakor ju imenujejo. A. Rosen-berg v svoji knjigi "Demokratie und Sozialismus". Socialistična demokra cija hoče ljudsko samovlado, obenem pa hoče tudi vsa važna produk cijska sredstva podružabiti. Stoji na stališču, da je predpogoj za pravo demokracijo odprava osebne lastnine, medtem ko jo meščanska demokracija hoče ohraniti. V razvoju je ta vrsta demokracije razpadla v nekaj več ali manj izrazitih oblik. Tako se je naprimer socialna demokracija prve francoske revolucije, ki je sicer priznavala načelo osebne lastnine, odločno borila, da doseže samo ljudsko oblast in da zatre vsako nad-oblast fevdalne in kapitalistične premoči. Stala je na načelu ostre in brezobzirne razredne borbe. Liberalna demokracija pa je hotela izravnati neenakost med premožnimi vlada- jočimi sloji in delovnim ljudstvom z miroljubno politiko, s svobodno trgovino, gospodarskim in kulturnim napredkom vse države. V velikih evropskih državah je ta demokracija kmalu doživela popoln poraz. Liberalizem je s svojimi svoboumnimi načeli propadel. Ta tip demokracije se je ohranil le v deželah, kakor so Švica, Norveška, ki niso imele nobenih imperjalističnih teženj in ki so prav iz želje po pravični in napredni demokraciji hotele ohraniti še vsa liberalna načela v politiki in deloma tudi v gospodarstvu. V industrijskih in bogatih državah s kolonijami pa se je razvila imperialistična demokracija, ki hoče s smotrno državno politiko povečati svojo moč kot velesila in na ta način ustvariti sredstva, da z njimi kolikor mogoče izravna nasprotja med posameznimi plastmi in razredi v svoji državi. Primer take demokracije je Anglija. Njej se je posrečilo, da je s izkoriščanjem kolonij in njih ljudstva o-milila pereča družabna nasprotja doma. In če danes z nova ugotavljamo, da je demokracija razočarala, potem moremo ugotoviti, da je razočarala pač le ena vrsta demokracije. Ni pa s tem še ubita tista misel, ki jo nihče dosedaj še ni mogel ubiti med delovnim ljudstvom, kakor tudi med malimi narodi, namreč misel o samovladi delovnega ljudstva. Vsebina demokracije so bile dolgo časa svobodne in tajne volitve. Ljudstvo je mislilo, da bo lahko na pošten način prišlo po svobodnih volitvah do vlade. Toda enaka in splošna volilna pravica je razočarala. Danes vsebuje demokracija v sebi Italijani vgnezdijo v Španiji, kar bi za Francoze moglo postati usodno posebno še z ozirom na najnovejšo protifrancosko usmeritev zunanje politike rimske vlade. Francija bi imela presnete preglavice, če bi jo I-talija napadla na treh straneh obenem : v Alpah, v Pirenejih in v Tu-nisu ter bi s svojimi in morda tudi nemškimi številnimi podmorniki o-grožala plovbo po Sredozemskem morju. Precejšnje razloge za intervencijo v korist Negrinove vlade bi torej Francozi že imeli, imajo pa tudi razloge, da se ne vmešajo v špansko državljansko vojno. Mnogi namreč menijo, in tako misli po vsej priliki najbrž tudi pariška vlada, da se je Italija že tako močno angažirala v Španiji, da bi nikakor ne mogla križem rok gledati, kako Franko zaradi francoske pomoči barcelonski vladi izgublja postojanke, ki jih je po tridesetih mesecih vojne z velikimi težavami in tudi z velikimi italijanskimi denarnimi žrtvami dobil. Pravijo, da bi Italija v takem slučaju začela z vojno proti Franciji, proti kateri fašistični tisk posebno v zadnjin mesecih hujska prebivalstvo. Mnenje, da bi Italija storila tak korak, je morda zgrešeno, vendar pa v Parizu k računajo z njim in je vlada baje žo sklenila, da se bo z vso odločnostjo uprla zahtevam levičarjev. Če se ne zgodi kaj nepredvidljivega in če se Francu res posreči zasesti Barcelono, kakor on računa, ni pač težko predvidevati, kakšen bo konec sedanje državljanske vojne. Utegnejo pa potem nastati težki mednarodni zapletljaji, če bo Italija hotela dobiti v Španiji kakšno odškodnino za žrtve, s katerimi je Francu omogočila zmago. poleg politične vsebine predvsem še socialno. Ljudstvo zahteva socialno pravičnost, socialno enakost. Toda kakor je ostala politična enakost v mnogih primerih samo formalna zadeva, tako se lahko zgodi, da bo tudi socialna enakopravnost postala samo formalna pravica vsakega državljana. Gre predvsem za enotnost delovnega ljudstva in za oblast, ki mu po demokratičnih načelih v resnici pripada. Ugovor, da se je aktualna kultura, gospodarska in socialna delovnega ljudstva bistveno spremenila, da so postale koristi delovnega ljudstva v marsičem tako same sebi nasprotne, da ni več možno enotne enotne povezanosti v borbi za svobodo delovnega ljudstva, ne drži. Delov ljudstvo je danes še vedno na isti ravni v borbi za kruh, osnovne pravice življenja in za oblast, da pride do teh pravic. Kdor hoče danes diferencirati delovno ljudstvo na delavce, kmete, obrtnike in še druge stanove, češ da se njihove koristi nasprotujejo, ta razbija enotnost delovnega ljudstva in pomaga strumno organiziranemu kapitalu, da vlada xe danes nad večino. V tem smislu demokratična zavest danes na svetu še ni padla. Propadle in razočarale so nekatere politične oblike demokracije, ker so hotele zajeti in mnogokrat samo izkoristiti to podzavestno hrepenenje delovnega ljudstva po svobodi in vladi. In če demokratična misel danes navidezno izgublja svoje pripadnike, potem moramo le ugotoviti, da se bo v bližnji prihodnjosti to hrepenenje še v močnejši obliki pojavilo. Tako se je v zgodovini dosedaj vedno dogajalo. Jože Zemljak (Dejanje). Podkarpatska Rusija in njeni prebivalci Švicarski publicist W. J. (dr. J. Welti), ki velja za najboljšega za-padnoevropskega. poznavalca Rusov, se v "Neu Zürcher Zeitung" dotika perečega vprašanja etnografske ga( značaja prebivalcev Podkarpatske Susije in piše med drugim: O podkarpatski Rusiji se danes v evropskem časopisju mnogo piše, ne da bi v večni primerov imeli pisci jasno predstavo, zakaj se deželica táko imenuje, kakšno je njeno prebivalstvo in h katerim državam, ki si j o1 laste, odnosno jo hočejo vklju--t]od 'aCoouiqo ouAijdA oL'oas a t;io tično in kulturno teži. V Nemčiji se znova uporablja naziv "Karpatska Ukrajina", pa tudi marsikje drugod nihče ne dvomi, da so Rusini, ki tvorijo zlasti po odstopu Užhoroda in Mukačeva večino v deželi, samo veja ukrajinskega naroda. Še preden je bila Podkarpatska Rusija z dunajsko razsodbo ohranjena češkoslovaški državi, je bila žoga v igri svojih sosedov, ki so izkoriščali politične intrige med njenimi strankami; da je pri tem nastalo tudi etnološko sporekanje, je le malokdo opazil In vendar bi zadobilo podkarpatsko vprašanje povsem drugačen značaj, ako bi stala za njim močna Rusija, ki ne bi posegla vanj le iz politično-vojaških razlogov, temveč tudi zaradi obrambe ruskega značaja dežele, ki se ne imenuje ali se ni svojevoljno imenovala "Podkarpatska Rusi j a ",. torej "ob vznožju Karpatov ležeča Rusija". O njeni notranji pripadnosti k ruski kulturi, nasproti kateri so poskusi ukrajinizacije dežele zelo umetno delovali, sem se mogel pred petimi leti prepričati na licu mesta. Pravilno spoznanje dogodkov, ki so se odigravali v zvezi z državno preureditvijo dežele, more zato imeti le oni. ki razume, da je šlo v prvi vrsti za obrambo ru-stva. W. J. navaja nato razloge, zaradi katerih smatra, da je Podkarpatska Rusija ruska in ne ukrajinska dežela. Med njimi je poleg zgodovinskih, ki jim gotovo ni mogoče oporekati, posebno zgovoren odgovor, ki so ga prebivalci Podkarpatske Rusije dali na vprašanje praškega prosvetnega ministrstva, v katerem jeziku hočejo, da se vrši pouk v njihovih ljudskih šolah: 80 o|o prebivalcev se je izreklo za ruski in le 13 o|o za ukrajinski jezik. Celo na obeh ukrajinskih gimnazijah v Užhorodu in Chu-stu je bil na zahtevo staršev v spodnjih razredih uveden ruski učni jezik. Te okoliščine pojasnjujejo po mnenju švicarskega publicista tudi znano afero prvega podkarpatskega ministrskega predsednika Brodija, ki je moral kot veleizdajalec odstopiti in je bil na njegovo mesto postavljen "Ukrajinec" msgr Vološin. Brodi je bil, tako pravi W. J., predsednik "avtonomne poljedelske zveze 'najpomembnejše /'ruske" stranke v deželi, ki je skupno s Fen-cikovo "rusko nacionalno-avtonom-no stranko" dosegla pri zadnjih volitvah 120.000 glasov, dočim je bilo "ukrajinskih" glasov tedaj komaj 4000. Brodi je hotel Podkarpatsko Rusijo in njen ruski značaj ohraniti kot celoto. Zato je najprej zagovarjal ohranitev Podkarpatske Rusije v češkoslovaški republiki. Šele ko je postalo jasno, da bo treba najpomembnejše južne predele z obema glavnima mestoma odstopiti Madžarski, in ko so se obenem pojavili veleukrajinski načrti, ki naj bi jim bila Podkarpatska Rusija izhodišče, se je začel Brodi pogajati z Madžari za vključitev Podkarpatske Rusije kot celote v madžarsko državno te- • I n 1 ■ v ^ . -—------ --------------—---- Argentinske vesti NESOGLASJE V FRESCOVI VLADI Žepred meseci smo pisali o nesoglasju, ki je nastalo v vladi guvernerja dr. Fresca. Raznim uplivnim politikom narodno demokratične stranke se je tedaj posrečilo nekoliko ublažiti ta nesoglasja, pomirje-nje pa je bilo samo navidezno, kakor so pokazali dogodki zadnjih dni. Dr. César Ameghino, sedanji finančni minister buenosaireške pokrajine in dr. Robert Noble sta podala ostavko ; na njihovo mesto sta bila že imenovana dr. Alberto Espil in Saul 0-bregon. Nesoglasja v vladi bodo brez dvoma imela težke posledice tudi v stranki sami. Veljaki nar. dem. stranke so se že večkrat sestali s predsednikom stran ke Bareelom ter se posvetovali, kaj bi bilo treba storiti, da ne bi trpela enotnost stranke. Do sedaj ni bilo še nič definitivnega sklenjeno in se pričakuje odločitev guvernerja, ki se je pravkav vrnil iz Necocheje, kjer je prisostvoval otvoritvi javnih del. Kaj je pravi vzrok te krize, se ne da z gotovostjo reči. Eni trdijo, da težke finančne razmere, drugi pa govore, da so vzrok nesoglasja radi določitve bodočega guvernerja. gladovno stavko in verjetno je, da mu bodo dovolili, prejemati hrano od zunaj, posebno še z ozirom na to, da. je zelo oslabljen. Zadeva razjasnitve zločina pa tudi sedaj še ni niti najmanje napredovala. Vsa zasliševanja Carmen Barrientosove, Zabale in drugih osumljencev in prič niso prinesla nič novega. Barrientosova kakor Zabala trdovratno zatrjujeta svojo nedolžnost. Te dni je policija v Catamarki aretirala polbrata Barrientosove, ki pa, kakor izgleda, nima pri stvari nič opraviti, ker je s svojo polsestro v sovraštvu. Pridržali pa so ga le v zaporu, za vsak slučaj. vila njegova žena. Ko so se pozdravili sta šle obe ženi v hišo, dočim sta ostala ba moža ob avtu ter se pogovarjala. V avtu pa je ostal še Ma-zzulov llletni sin Robert. Kaj sta imela moža med seboj, še ni pojasnjeno. Prišlo je do krvavega dogodka. Še niso bile ženske dobro v hiši, ko so ob avtu počili trije streli. Hitele so nazaj in našle Mazzuloja ležati v krvi na tleh. Ciussija pa z revolverjem v roki bežati po ulici Carlos Calvo. Stražnik, ki je stal na križišču, ga je prijel. Mazzulla so dali takoj odpeljati v bolnišnico Ramos Mejía, a je že med potjo izdihnil. POŠTNA TARIFA SE JE POVIŠALA Poštna tarifa iz Argentine v Jugoslavijo ali Italijo se je povišala za pet centavosov; torej je treba fran-kirati za navadno pismo z znamko za 20 etv. za priporočeno pa 40 ctv. DRŽAVNI PRORAČUN Kakor smo svojčas že javili, da senat ne bo sprejel proračuna kar tako, čeprav ga je zbornica sankcionirala, ampak da ga bo prej temeljito proučil in nato zopet vrnil zbornici, tako se je tudi zgodilo. Senat je poslal poslanski zbornici precej Tira vnovesen proračun, v katerem je zmanjšal primanjkljaj za kakih 114 milijonov pesov, vendar pa je poslanska zbornica mnoge popravke odklonila in proračun torej ne bo še prišel pod streho. NAJDENA ČLOVEŠKA OKOSTJA Pred kratkim najdeno človeško o-kostje v Santa Luciji provinca San Juan je dalo povod raznim razmo-trivanjem, od kod ta okostja, ki, kakor trdijo izvedenci, leže že kakih 70 let v zemlji. Nekateri so mnenja, da so od sužnjev ali kakih ubežnikov, katere so zasledovalci ubili, dočim drugi trdijo, da so to trupla umrlih za kugo, ki je tisti čas divjala v tem kraju. So pa tudi, ki so mnenja, da je bil izvršen zločin. Od šestih najdenih okostij, je eno ženskega spola. SUAREZ ZABALA ZAČEL GLADOVNO STAVKO Glavni osumljenec ugrabitve male Marte Stutz, Suarez Zabala, je pričel z gladovno stavko. Kakor smo že pisali, Zabala ne sme dobivati hrane od zunaj, da ne bi radi tega na kak način dobival poročila o poteku te zadeve, ampak mora uživati le jet-niško hrano. Že večkrat je zaprosil, da bi mu dovolili prejemati hrano iz hotela, toda njegova prošnja je bila vedno odbita. Tako je sedaj začel z NEURJE V CORDOBI Kakor skoro po vsej Argentini, tako je bilo tudi v Cordobi to nedeljo lepo vreme in nihče ni mislil na dež. Radi tega so ljudje šli na sprehode. Toda okrog 4. ure popoldne so se kar nanagloma začeli zbirati težki črni oblaki, strele so švigale in že čez nekaj minut se je vlil dež, ki je padal nepretrgoma kake tri ure kakor bi iz škafa lil. Takega dežja še ne pomnijo v Cordobi. Posledica je bila, da je bilo takoj vse mesto v vodi. Ustavljen je bil ves promet. Čudno je bilo videti cele karavane avtomobilov, ki so stali v vodi po cestah in niso mogli dalje. To neurje je napravilo velikansko škodo na mnogih poslopjih, ki jim je vihar odnesel strehe. Deroča voda je razdrla ceste in pločnike. Ker so bile poškodovane tudi električne centrale, je bilo mesto brez luči in listi niso mogli iziti. Kljub aakšni nevihti pa se o človeških žrtvah ne poroča. Vlada kakor občina sta določili vsaka po 20-000 pesov podpore poškodovancem, ki so potrebni. Škodo cenijo na 10 milijonov pesov. STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA Nalivi zadnje nedelje niso napravili veliko škodo samo v provinci Cordobi, ampak so povročili grozno železniško nesrečo tudi v provinci Stgo. del Estero. Lokomotiva štev. 1066, katero je vodil strojnik Gerardo Aciara, star 44 let, je v ponedeljek zjutaj s postaje Frias v Quiros vozila delavce, da popravijo progo v tem kraju. Ko je vozila lokomotiva po mostu, ki vodi čez reko Ilbigasto, so stebri mosta, katere je silno narasla voda zrahljala, popustili in stroj je z vsemi delavci izginil pod vodo. Osemnajst delavcev je pri tej težki nesreči zgubilo življenje. Svetovna vojna, Furlani in Slovenci Jugoslov. violinist g. Ljerko Špiler lo.. Usoda Podkarpatske Rusije in njenega ruskega prebivalstva predstavlja nedvomno eno izmed največjih tragedij naših dni, ki bi jo mogla presekati samo mogočna nacionalna Rusija, kakršne pa ni in je žul ne bo še. ZDRAVNIK USTRELIL SVAKA Med dr. Angelom Ciussi in Robertom Mazzulom je vladalo staro sovraštvo. V nedeljo je Mazzulo tele-fonično sporočil Ciussiju, ki je stanoval v ulici Carlos Calvo štev. 1773, da se odpelje z ženo in otrokoma v Mar del Plato, pa se hoče od njega in družine posloviti. Tako se je v nedeljo že zgodaj zjutraj z avtom pripeljal pred omenjeno hišo. Ciussi, ki je bil ta čas na balkonu je takoj šel dol, da sprejme svaka. Isto je napra- PRED RAZPUSTOM SAMOSTANOV V NEMČIJI Londonski tednik "Catholic Herald" z veliki naslovi poroča, da se nacionalistični krogi v Nemčiji resno bavijo z namenom, da bi konec januarja prihodnjega leta razpustili vse samostane in samostanom podobne ustanove v Nemčiji, njinovo imovino pa zaplenili. Tednik svojo vest priobčuje po poročilih uglednega nemškega katoličana, katerega ime pa iz razumljivih razlogov seveda ni prišlo v javnost. V Londonu se katoliški krogi že pripravljajo, kako bi sprejeli begunce iz Nemčiji in jim omogočili življenje. Diplomatski dopisnik istega tednika dalje poroča, da bi po načrtih Himmlerja samostani pripadli SS oddelkom kot domovi za njihove tečaje, dalje državnim šolam in za muzeje. Po teh poročilih bo vsem duhovnikom, menihom in laičnim bratom izpod 58 let prepovedano zapustiti nemško državno ozemlje, če so zmožni za vojsko. Za duhovnike pa, ki so v svetovni vojni bili častniki, se ta prepoved razteza do 65 let, za one duhovnike, ki so v svetovni bili častniki glavnega štaba, pa do 75 let. Rimski dopisnik omenjenega ted nika pa poroča: "Neki nemški duhovnik, ki je bil pred kratkim v av-dienci pri sv. Očetu, izjavlja, da je pod "grozečimi nevarnostmi", na katere je papež nedavno namignil, razumeti omenjene nameravane ukrepe. JUGOSLOVANSKA RADIO-URA V torek se je v prostorih Jugoslovanskega kluba vršila odborova seja jugoslovanske radio-ure, kateri je predsedoval njen predsednik g. Osto-jic-Toškovic. Na seji se je razpravljalo o uspehu radio-ure minulega leta. Uspeh je bil povolen in ima radio-ura vse predpogoje za nadaljni obstoj. Na seji se je tudi izrazila želja, da bi zbor Slovenskega doma s Paternala večkrat nastopil. Tov. Kacin je obljubil tej želji ugoditi, v koliko bodo to razmere dopuščale. Za kratek čas IZ BRAHMSOVEGA ŽIVLJENJA Znameniti skladatelj Brahms je sedel nekega večera z več damami v salonu. Izvlekel je cigaro in začel krepko dimiti. Ker je bil salon majhen, je bilo kmalu tako zakajeno, da je postalo damam nerodno. Med kašljanjem mu reče ena: "Ali, gospod Brahms, toliko dima v tako majhni sobi... " — Brahms spet krepko puhne in smehljaje pravi: " Ali, drage gospe, samo vam na ljubo kadim. Kjer so angeli, morajo biti tudi oblaki." TAYLLERANDOVA POSTAVA Slavni državnik Tayllerand je bil grbast in nizke postave. Na nekem plesu se je zagledal v vitko lepotico, ki ga je pa dosledno odbijala. Končno mu je rekla: "Da, če bi bili take postave... " — pri čemer je pokazala na nekega visokega plesalca. Tayllerand pa: "Ne vnemajte se preveč za visoke hiše. V visoko ležečih nadstropjih je navadno največ siromaštva!" Ne greh, le zmota. Boljša gospa kleči pri spovednici in je zelo skesana. Na koncu jo spovednik še vpraša: "Ali niste morda še česa pozabili?" — Ona: "Oh, da, prečastiti! Greh nečimernosti mi teži dušo. Vsak večer sem stala pred ogledalom in občudovala svojo lepoto." — Spovednik jo malo pogleda in pravi: "Pomirite se. To ni bil greh, to je bila le zmota." Pisatelj vpraša prijatelja: "Ali si že gledal mojo najnovejšo dramo "Zakonski spor"?" — Prijatelj: "Ne. A ko sem šel zadnjič mimo tvojega stanovanja, sem slišal," kako sta s tvojo ženo vežbala glavni vlogi." Pri zdravniku Zdravnik: "Rano na glavi vam bom najprej izmil, nato pa obvezal. Ali je morda storilec mislil, ko vas je napadel, na vaš denar?" Ranjenec: "Da!" Zdravnik: "Pa bi ga spoznali, če bi ga sedaj videli?" Ranjenec: "Seveda, saj je bila moja žena." Gorica, 20. decembra* V Vidmu je izšla knjiga: "La guerra e il Friuli" (Giuseppe Del Biaucg: "La.,..guerra e il Friuli. Vol. I. Istituto delle edizioni academiche. Udine.), ki je po svoji vsebini izredno zajemljiva. V njej so v celoti popisane predvojne politične borbe na Primorskem in so marsikateri pojavi svojevrstno osvetljeni. Naši zgodovinarji ne bodo mogli mimo te knjige. Za danes bi hotel opozoriti na drugi del te knjige, ki nosi tale podnaslov: "Vojaške priprave. Predvojna izvidna služba. Videmski obvestim urad. Načrti bojne ladje "Vi-ribus Unitis". Franc Petrič, ustreljen v Ljubljani". To poglavje je vobče zanimivo, vendar pa hočemo tukaj kot kronisti posneti le tiste odstavke, ki se tičejo Slovencev. Leta 1910. je prišel v Gorico Lui-gi Federzoni, sedanji predsednik ital. Akademije znanosti in umetnosti v Rimu, ki je dal protiavstrijski špionaži nove pobude. V Vidmu je dobil nalogo, da sprejema poročila prodajalec časopisov Elio Luzzatto. Ker pa to delo ni preveč uspevalo, je vzelo vso zadevo v roko društvo "Dante Alighieri" v Vidmu. Temu društvu so dopisovali sledeči zaupniki iz bivše Avstrije: Orestre Persa, Gino Tornari, Francesco Furlani, Jožefa Furlani, Ina Persa in Adele Persa iz Gorice ter Franc Petrič iz Ljubljane. Rabili so šifrirano pisavo, čisto neposredno z Vidmom, časih pa s posredovanjem Jurija Bombiga, ki je bil goriški mestni župan in je sedaj član rimskega senata. Leta 1914. pa je vojaško oblastvo ustanovilo poseben obvestilni urad, kateremu so postavili na čelo goriškega političnega begunca Ignacija Bresino. S tem gre vsa zadeva iz dealizma v plačano obrt. Trgovec Rasberger iz Ljubljane je bil med vsemi izvestitelji skoraj najvažnejši. Na muzikalijah in gramofonskih ploščah je nudil ital. armadi dragocena poročila. Franc Petrič se je posluževal posebnega sela, ki je imel prost dostop v italijansko kraljevino. Bil je to neki Gomilšek "da Monte Nero". Na gališki fronti je služil tem vsrham neki Navratil, na srbski pa neki Basič. Vsi ti so bili deloma v neposredni zvezi z obvestil-nim uradom v Vidmu, deloma pa z goriškimi zaupniki, ki so sprejeta poročila tedensko nosili v Videm. Ob izbruhu vojne 1. 1915. se je goriška špionažna pisarna preselila v Ljubljano na stanovanje Franca Petriča na Marije Terezije cesti št. 32. Pe-nuBauoQ ■eiioojod jBCpsod o(' ouj Tornariju v Ravenshoru, Toruari pa jih je preko Švice dostavljal poveljstvom v Videm. "Petrič", pravi naš pisatelj, "je bil mož pri šestdesetih letih, odličen domoljub, ki je razumel, da bi Slovenci v zvezi z Italijani, namesto v borbi z njimi, mogli za svobodo svojega ljudstva le pridobiti". Petrič je bil v trgovskih zvezah z Bombigom in Bombig ga je vpeljal v videmski urad. Informacije, ki jih ji pošiljal brezplačno, so se odlikovate po važnosti in verodostojnosti. Med Petričevimi so-trudniki se je posebno odlikoval župan s Cola Andrej Rovan. Njega je vpeljal v celo zadevo lesni trgovec Bramo v Gorici. Najprej je šain nosil na vojaško poveljstvo v Videni načrte avstrijskih utrdb v Hrušici. Po izbruhu vojne je videnisko središče Rovana naslovilo na Petriča v Ljubljani. Jurij Bombig in Franc Petrič sta se točno sporazumevala z videmskim uradom v smislu, da se naj pošiljajo poročila s posredovanjem Tomarija preko Švice v Videm. To poslovanje pa je trajalo le par mesecev. Obvestilna služba ni bila še niti dobro organizirana, ko so švicarske oblasti prišle celi organizaciji na sled, obvestile Avstrijce in izgnale Tomarija v Italijo. Ker so se že junija začele v Gorici preiskave, je Bombig zaslutil nevarnost in opozo-] ril Petriča. Gospa Furlani, ki je nosila goriške vojaške vesti Petriču v Ljubljano, ga je katoj opozorila. Petrič ji je poVedal, da je pred dvema dnevoma poslal TorUarija v Raves-horn s kemičnim črnilom jpisano in šifrirano pismo, v katerem je poročal o premikanju čet skozi Ljubljano. Po švicarskih oblastvih je prišlo to. gradivo in še Tornarijeva korespondenca z Milanom' v roke avstrijskim oblastvom. Dva dni potem je bil v Ljubljani ^ aretiran Petrič, Oreste Persa in Avgust Marega pa v Gorici. Istočasno so zaprli tudi goriškega odvetnika Marija Verzegnassija. Vse so spravili v ljubljanske zapore. Marega in Persa sta se zaradi pomanjkanja dokazov kaj kmalu iz-mazala. Ostala sta samo Petrič' i» Verzegnassi. Petrič se je v preiskavi značajno držal. Vse je tajil, nikogar ni izdal. Verzegnassi ju je rekel Petrič: "Tudi če me obesijo z vrvjo, ki je debelejša kakor zvonik, ne bom govoril". Oblast je zasumila tudi Rovana, ki je pa pravočasno vse do-1 cumente uničil, zbežal na Hrvatsko in bil pozneje oproščen. Če bi bil Petrič govoril, bi bili pa-'Bsjaj aC^Bjq 'Siquiog qoaS a JIP gospa Furlani, fotograf Marega, župan Rovan in še marsikdo drugi. Avstrijsko vojaško sodišče je Petriča obsodilo na smrt. Dne 2. novembra 1915 je bil ustreljem. Pred Petričevo smrtjo je bil oproščen tudi Verzegnassi, kateremu so očital) samo poskus pobega v Italijo. S Petričevo smrtjo je ta goriška obvestilna organizacija popolnoma razpadla. Nekateri pa so v tej dobi sami> brez zveze z goriško centralo opravljali vojaško izvidno službo v prid Italije. Del Biana imenuje nekatere bolj znane: Karel Jusič, beneški Slovenec, je že več let pred vojno delal v tem poslu. Bil je 1. 1912. izgnan iz Avstrije, pa je kljub temu do vojne vztrajno opravljal svoje delo. Zdi se celo, da je bilo tajnih obvestil vse preveč in preveč gorostasnih, ki so italijanskim četam ob prvem naskoku narekovala previdnost, ki se je potem izkazala za nepotrebno in škodljivo. Jusič se menda nahaja tu v Buenos Airesu. Op. ur. Giovanni Guyon, tedaj župnik pri Sv. Bolfenku, zadnji italijanski vasici proti tolminski kotlini, je bil izvesti telj poveljstva konjeniške divizije v Vidmu. Dobil je par dni pred izbruhom sovražnosti vprašanje, je-li res v Kobaridu zbranih 80.000 avstrijskih vojakov. Guyon pa je odgovoril, da jih je komaj osemdeset, kar je odgovarjalo resničnemu položaju. Bil je torej točen poročevalec. Če bi bilo poveljstvo ital. armade tedaj verjelo njegovemu poročilu, bi bilo naglo udarilo čez goriško deželo proti vzhodu. V novembru 1914 je pribežal iz Avstrije v Videm Slovenec Fran® Škarlovnik, učen in visokostoječ mož. Njegov prihod je vzbudil velike protiavstrijske demonstracije. Sprejeli so ga v krog neodre-šencev,., kakor malo pozneje nekega Slovenca, ki ga pisatelj imenuje ::Janos Szimann". Ta je pa čez nekaj tednov napravil samomor. Njegov pogreb je nudil novo priliko za protiavstrijsko demonstracijo. Njegovo rákev so ovili s slovensko tro-bojnico in ga pokopali ob udeležbi vseh italijanskih pribežnikov iz Avstrije. Na grobu mu je govoril Franc Škarlovnik. Poudaril je suženjstvo avstrijskih narodov in zato potrebo skupnega boja zoper tlačitelje. U-speh je bil ogromen. Vsi navzoči so si prisegli zvestobo v boju zoper Avstrijo in zahtevali, naj se čimprej uresniči na bojnih poljanah. Knjiga Del Bianchija, ki je napisana dovolj kritično na podlagi širnega, deloma izvirnega gradiva» ima tudi za slovenskega zgodovinarja in. za osvetljavo najvažnejših let našega- narodnega življenj« prav porabile in važne podatke. Soški SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA) "LA PALMA" Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter blago in obleke za ženske in otroke. Cene zelo ugodne. Se priporoča lastnik JOSIP BOŽIČ Calle Méjico 923, Piñeyro Avellaneda mmm^mmm&Mammmzmmez. mm mmmmamsmmsme^smm^mmmm jok vzm mmm Vesti iz organizacij ^vsskss i«««;: ^^ OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DOMA Preteklo nedeljo se je bil vršil napovedani občni zbor Slovenskega doma, ki je potekel v lepem redu. V nov odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Ivan Kacin, predsednik; Martin Keber, podpredsednik; Josip Zlobec, tajnik; Ivan Hvala, tajnik drugi; Štefan Mavec, blagajnik; Rado Ličen, blagajnik drugi; Maks Bizjak, gospodar; Mirko Peljhan, knjižničar; Josip Lojk, načelnik petja; Stanko Groser, načelnik godbe; načelnika dramatike imenuje odbor; Zofka Sulič, nač. ženskega odseka; revizorji: Milko Rogelja, Franc Kovač in Srečko Stepančič; razsodišče: Stanko Rijavec, Andrej Škrbec, Anton Benolič, Cvetko Keber in Vidmar Jože. Odbor je obljubil večjega ku.ltur-nega razmaha ter bo obenem pričel z gospodarsko akcijo. PEVSKI SESTANEK V nedeljo, hitro po čajanki se vrši pevski sestanek, kjer se bomo pogovorili o petju. Načelnik. ČAJANKA V SLOVENSKEM DOMU Članice "Slovenskega doma" so se domenile, da bodo v nedeljo, dne 22. januarja ob peti uri pop. .priredile čajanko, na katero vabijo vse'člane. PRIREDITEV PREKMURCEV NA AVELLANÉDI Slovenska krajina, imenóvána tudi Prekmurje, ker jo deli od ostale Slovenije reka Mura, je bila stoletja Pod tujo — madžarsko oblast ja^Le-ta 1919 je doživela veselo SvWfenje in združitev z brati Slovenci iz Jugoslovani. To obletnico hočejo PrekmViriiv tujini slovesno proslaviti ter bodo priredili pod pokroviteljstvom ministra g. dr. Cankarja veliko' prireditev na katero so vabljeni vsi Slovenci in Jugoslovani vobče. Proslava se bo vršila 12. februarja, ob 4 uri pop. v ul. Manuel Estevez 630 na Avellanedi': Prek-*nurci nas prosijo, da bi naznanili potom lista, da na ta dan druga društva ne prirejajo nobenih prireditev 'n zabav, maveč naj po možnosti vsi Prihitijo na njih proslavo. Poslali so prošnjo tudi Slovenskemu domu, da oi jim ob tej priliki zbor zapel nekaj pesmi. ¡FOTOGRAFIJA I i "LA MODERNA" I 0 $ $ Edina in najbolj poznana M fotografija v slovenski j| koloniji ¡j¿ Sporočam slovenski naselbi- $ * ni, da bom ob priliki 25 letnice | | moje fotografske obrti, vse y £> preuredil ter razstavil moj? de- § P lo, kjer se bo lahko vsak pre- ^ | pričal o mojih neprekosljivih n izdelkih. k VELIK POPUST PRI * FOTOGRAFIRANJU g x Ne pozabite 5 | FOTO "LA MODERNA" * S. SASLAVSKY $ Av. SAN MARTIN 2579 X S Telefon: 59-0522 - Bs. Aires ^ vmsmam: mtammmmmá acao: ZBOR SLOVENSKEGA DOMA [ NA RADIO URI Od vseh strani je bilo povpraševanje, čemu ne pojejo več zbori Slovenskega doma na Jugoslovanski ra-dio-uri. Pisali so nam na uredništvo in na naslov radio-ure. Zahtevati nekaj je lahko, a narediti je drugo. Nihče ne pomisli, koliko truda in žrtev stane pevce pred-no se pripravijo za nastop upred javnostjo, osebno zbori, kot so Slovenskega doma, ko nastopajo vedno sigurno in dobro pripravljeni, ali pa nič. Vsem se dopade lepo petje, a nihče ne pomisli, da so poleg tudi mate rialni stroški, ki jih mora vsak pevec sam plačati, ker nobenemu ne pride na misel, čeprav smo bili ob o-tvoritvi radio-ure napravili na naše rojake tozadevni apel, da bi z malenkostno člaanrino petih pesov postal član radio-ure, kar bi omogočilo, da bi še pevcem vsaj potne stroške poravnalo, moralnega truda, jim itak nihče ne bo plačal nikoli. Vse drugačen je bil odmev apela pri Srbohr-Vatih, ki so radio-uro takoj podprli. SloVencev sicer niso podili proč, a so se umaknili sami ter prepustili radio-uro tistim, ki jo vzdržujejo. Zbov Slovenskega doma bo na prošnjo od bora radio-ure spet nastopal od časa do časa, a samo toliko v kolikor bo Zanimanja od strani Slovencev in bodo radio-uro tudi materialno podprli. Čemu bi morali nekateri žrtvovati vse, drugi pa nič. In ravno kultura je tista, ki mnogo stane in nobenih materialnih koristi ne prinese, a človek brez kulture je kakor vojak brez puške. PUSTNE PRIREDITVE SLOVENSKEGA DOMA Društvo "Slovenski dom" sporoča, da se bodo pustne zabave društva« vršile naslednje dnéve: V nedeljo 19. febr., torek 21. ter v nedelj» í26>'$eb*nái-ja/ Vse zabave se bodo vršile v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar Diaz 1657. Hemoroide ¡ Najnovejši način zdravljenja j Uzorec brezplačno. f Izrežite in pošljite vaš naslcv: ¡ I Casilla de Correo 1393, B3. Aires f 30E30C =30e30 D š PRVOVRSTNA Restavracija, Bar in Pivnica RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461 ; Zi "ačni prostori za društva,' bankete in svatbe z rezerviranimi prostori za družine .Kegljišče in krogljišče Vsakovrstne jedi ob .vjpki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča .R:♦>.. ;•:«< :<«<. •;«?. <♦>;:<*& .:<«< >»>: yam ,>:♦:< >:♦>.. x«s< >»>: s-asoaes ? n l KROJACNICA MOZETIČ Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. —Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke & ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ™ ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires v MasaMOMMK MM xse- MMMRK mamama OD "MRTVIH" JE VSTAL Ko so domači in sosedje objokava-li njegovo smrt, se je nenadoma dvignil z mrtvaškega odra kmet Pero Brkovič iz Velike Peratoviee pri Bjelovarjn. Pero je bil že star in be-težen. Ko se ga je pred nekaj tedni lotila bolezen, so domači spoznali, da so mu ure že štete. Bolezen se je poslabšala in Pero je v sredo umrl. Položili so ga na mrtvaški oder, da so ga prihajali kropit njegovi prijatelji in sosedje. Pozno v noč so sedeli ob odru, pili vino in se pogovarjali o pokojniku. Sredi te gostije pa je mrtvec nenadoma odprl oči in začel gibati z roko. Ljudje so se prestrašili. Eden za drugim so drli k vratom vsi preplašeni in zbegani. Soba je bila na mah prazna. "Mrtvec" pa se je dvignil, poklical svoje prijatelje in nato z njim pil vse do jutra. Povedal je, da se je vsega zavedal, da pa ni mogel spregovoriti niti besedice niti migniti z udi. NAŠI UMETNIKI SE UVELJAVLJAJO Uprava znamenite italijanske u-metnostne galerije "Casa d'Artisti" v Milanu je te dni povabila znanega našega umetnika Miho Maleša, naj tam razstavi večjo zbirko svojih slik, grañk i bibliofilskih knjižnih izdaj. Maleš je to laskavo povabilo sprejel. Razstavil pa bo v Milanu večinoma tista svoja dela, ki jih je zdaj razstavil v Jakopičevem paviljonu. Kakor vidimo, se naša mlada umetnost začenja vedno zmagovi-teje uveljavljati pred evropskim u-metnostnim forumom. ELEKTRIČNI AVTOMATIČNI VODIČ V TRSTU Za božične pranike so odprli v Trstu posebno električno napravo, ki služi kot vodič. Po zgledu nekaterih velikih mest, zlasti nemških, so v Trstu zgradili posebno napravo, ki naj bi zlasti tujcem naznačila, kje se nahajajo kake zanimivosti. Naprava obstoji iz velikega tlorisa mesta, vrezanega v les, na katerem se nahaja okoli 1800 malih žarnic, poleg tega ja se nahaja malo okence, v katerem se na pritisk na gumb osvetli tabela, ki označi iskani kraj in da vse potrebne podatke. Žarnica na tlorisu, ki se zasveti, pa pokaže, kje se kraj nahaja. Ta nova naprava je ¿budila med Tržačani veliko zanimanje. Moderna bolnišnica v Gorici Italijanska vlada je določila za dela pri gradnji nove bolnišnice v Gorici 9,000.000 lir. Po načrtih naj bi bila to ena najmodernejših bolnišnic z vsemi najmodernejšimi napravami. Zgradili jo bodo zunaj mesta, na kraju, ki je določen za gradnjo potrebnih bolniških inštitutov. Bolnišnica bo zgrajena v obliki velike črke T ter bo štirinadstropna. NAROČNIKI! Slovenskemu listu najlepše voščite praznike in srečno Novo leto, če točno poravnate naročnino in mu pridobite novih naročnikov! Pozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4 3 51 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 NOV PREFEKT ZA REŠKO POKRAJINO Mussolini je na predlog glavnega tajnika fašistične stranke imenoval za novega reškega prefekta Almeri-ga Ongara. Dosedanji prefekt Arturo De Maineri bo postavljen na drugo mesto, verjetno višje, ker je bil prostovoljec v Afriki. Tudi novi prefekt je bil vojni dobrovoljec ter je sodeloval z d'Annunzijem pri o-kupaciji Reke ter je bil za svoja dejanja odlikovan z najvišjimi odlikovanji. ZAVAROVANJE OBRTNIKOV Načrt obrtniškega zavarovanja za onemoglost, starost in smrt je bil nedavno dostavljen vsem obrtniškim zbornicam v državi in ostalim obrtniškim organizacijam v razpravo. Nedavno je bila v ministrstvu za trgovino in industrijo konferenca predstavnikov imenovanega ministrstva ter zastopnikov obrtniških zbornic iz Ljubljane, Zagreba in Beograda, na kateri so razpravljali o osnovnih črtah in določilih osnutka, ki so ga izdelali zavarovalni strokovnjaki v ministrstvu. Načrt je bil nato tiskan in razposlan vsem obrtniškim organiacijam v preučevanje. Načrt določa obvezno pokojninsko zavarovanje za primer smrti v pristojnost obrtniških združenj, da se izrazijo zanj ali proti njemu. Preučevanje načrta bo trajalo najbrž daljši čas, ter ni verjetno, da bi se zavarovanje vpeljalo prej kakor pa prve mesece' tega leta. in razširjevati. Vlada je nedavno o-dobrila za razširjenje splitskega pristanišča 24 in pol milijona dinarjev, za popravila v Šibeniku 10,621.000 dinarjev, Dubrovnik bo dobil okrog 7 milijonov za novo pristanišče v Hercegovini, v Pločah pa bodo porabili dvajset milijonov in pol. Dalmatinska pristanišča bodo na ta način usposobili, da bodo lahko v večji meri vršila veliko gospodarsko nalogo, ki jo pristanišča imajo. Poleg imenovanih zneskov je vlada odobrila tudi manjše vsote za popravila m poglobitev še večjega števila pristanišč na otokih. VOLILNI ODBOR KONČAL Z DELOM Glavni volilni odbor je o0. decembra končal s pregledom volivnega materiala in sestavil točne rezultate. Poslovale so posamezne sekcije, da je delo Slo hitreje od rok. Na plenarni seji 30 potrdili ugotovitve posameznih sckcij, nakar .je odbor začel razdeljevati' mandate po volilnih okrožjih in začel izdajati potrdila izvoljenim poslancem. Nova skupščina se je zbrala na prvo sejo 16. januarja. Nemčija naša najboljša odjemalka 47 odstotkov vsega našega izvoza v mesecu novembru je šlo v Nemčijo. Vrednost našega izvoza v to državo znaša 243 milijonov dinarjev, medtem ko znaša naš uvoz iz Nemčije po odstotkih 38, po vrednosti pa 142 milijnovo dinarjev. Za Nemčijo pride Italija, ki se je našega uvoza udeleževala z 10,78 odstot., potem Združene države Anglija, Češkoslovaška, Romunija, Francija, Madžarska, Grčija,. Uruguay, Švica, Argentina, Angleška Indija, Nizozemska, Belgija, Poljska Brazilija, Ceylon, Belgijski Kongo, Egipt, Švedska, Nova Zelandija, Norveška in Danska. Med našimi kupci je prva spet Nemčija, druga Belgija, potem Češkoslovaška, Madžarska, Italija, Anglija, Grčija in tako dalje. Proizvajanje sladkorja v Jugoslaviji Okrog 77000 vagonov sladkorja so prc'i."vedle vse jugoslovanske sladkorne tovarne v preteklem letu. V primtij s predb.n3kim letom je proizvodnja padla za okrog 700 vagonov. Ker se ie pa v vmesnem času povečala tudi potrošnja računajo, da bo treba letos uvoziti v Jugoslavijo okrog 1000 vagonov sladkorja. Manjša lanskoletna proizvodnja ima vzrok v slabši kakovosti sladkorne repe. - W >> „ STANJE DELAVCEV V JUGOSLAVIJI 738.44.9 delavcev in delavk je bilo meseca oktobra zavarovanih pri vseh okrožnih uradih v naši državi. V primeri s septembrom je število zaposlenih delavcev padlo za 16.324, v primeri z istim mesecem preteklega leta pa je bilo število letos za 20.104 višje. Število zavarovancev se je povečalo pri okrožnih uradih \ Beogradu, Nišu in Osjeku, padlo pa je pri okrožnih uradih v Sarajevu, Banjaluki, Sušaku in Zagrebu. Zanimiv je tudi pregled dnevnih zavarovalnih mezd. 77.330 delavcev in delavk je zaslužilo dnevno po 9.60 din, od 9.60 do 24 din je zaslužilo 304.852 članov, do 34 din 149.844 članov, več kakor 48 din pa 103.361 članov. Povprečna zavarovana mezda je znašala 24.17 din, skupna vsota zavarovanih dnevnih mezd pa 448.801.000 din. DALMATINSKA PRISTANIŠČA BODO PREUREDILI Dalmatinska pristanišča bodo v kratkem začeli temeljito preurejati sacoacKx AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumaticne bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. , GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 Holandski krompir za Dalmacijo 55.000 kilogramov holandskega semenskega krompirja je prispelo te dni v Split. Kmetijske zadruge v Dalmaciji so s številnimi poskusi u-gotovile, da za kakovosti dalmatinske plodne zemlje najbolj odgovarja holandski krompir ker najbolje obrodi. Zato so naročili več sto ton Icrompirja, ki ga bodo na spomlad posadili v skoro vseh dalmatinskih krajih. Vlada je dala posebne ugodnosti, ker je dovolila uvoz tega krompirja brez carine. PRORAČUN BEOGRAJSKE OBČINE 355,352.350 dinarjev znaša prihodnji proračun beograjske mestne občine. Od tekočega se je novi proračun povečal za nekaj več kakor 16 milijonov dinarjev, med dohodki pa so predvidene občinske trošarine z 90 milijoni in dohodki od tranvaja ter elektrarne s 1Š9 milijoni. Čeprav Torpedni rušilec, zgrajen v kraljeviški ladjedelnici se je proračun povečal, pa se niso povečale nobene dajatve niti trošarine. ZEMELJSKA PLAST SE PREMIKA Zemeljska plast, preko katere pelje železniška proga iz Sremskih Karlovcev, se je zadnje dni začela ponovno premikati. Že predlanskim je začela zemlja polagoma drseti proti Donavi, ki je spremenila svoj' tok in se približala progi. Proga se je zato pomaknila za dva metra iz svoje prvotne legei Zgradili so zaščitni nasip, toda pred letom se j? zemlja spet začela pomikati. Takrat so s stroški okrog šest milijonov dinarjev zasuli del rečne struge ob progi in pod progo izpeljali kanale, Vse to pa ni za dolgo pomagalo. Nedavno se je pojav ponovil. Železniška proga je resno ogrožena, velike skrbi pa povzroča dejstvo, da po tej progi teče močan mednarodni promet. NOVO OPERNO GLEDALIŠČE V BEOGRADU Novo veliko državno opero bodo zgradili v Beogradu. Vlada je že zagotovila potrebne kredite, zato se sedaj bavijo še z vprašanjem, kje jo bodo postavili. Nekateri menijo, da bi bil najugodnejši prostor nasproti narodne skupščine, drugi pa so zo-park ob Maneži. Zaradi razpisa natečaja pa je bila v gradbenem ministrstvu seja, katero je vodil minister Miha Krek. Natečaj bo v kratkem razpisan, čim bo rešeno vprašanje prostora. Udeležiti se ga bodo smeli tudi tuji arhitekti. odboru načeluje kneginja Olga, a podpredsednici sta žena predsednika vlade dr. Stojadinovica, ter žena beograjskega župana Iliča. Posebno župan Ilič je uporabil vsa možna sredstva, da je v krog darovateljev pritegnil zlasti imovite sloje. Nekateri tovarnarji so darovali po več deset tisočev dinarjev, mnogi razne obleke in obutev, a Delavska zbornica je darovala celih 100.000 din, medtem ko je sama razdelila med \rezposelne delavce 70.000 din. Računajo, da bo "zimska pomoč" zbrala samo denarnih podpor za okroglo milijon dinarjev. Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOSTI Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. erVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. BEVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. 2ELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. CEEVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE REGULACIJA MURE Muro bodo začeli v kratkem regulirati pri vasi Žabnik na črti med Veržejem in Murskim Središčem. Reka je tod dostikrat menjala strugo in vedno znova preplavljala obširne rodovitne predele. Ker sprva ni bilo misliti na pomoč s strani države, so se kmetje sami organizirali. Okrog 400 se jih je zbralo, da bodo sami s kulukom začeli uravnavati strugo reke in poskušali spraviti tok v staro strugo. Ko so z delom začeli, pa so opazili, da bi z uspelo regulacijo na svojem odseku pospešili nevarnost poplave na nasprotni strani ležeči vasi Hotize. Povrh tega pa jim je voda odnesla zaščitni nasip, ki so ga bili komaj zgradili. Končno se jih je vendarle usmilila oblast ter je finančno ministrstvo odobrilo za regulacijo dva milijona dinarjev. Gradbeni minister dr. Miha Krek je pred nekaj dnevi podpisal odlok, da se regulacijska dela takoj začno. ZA POMOČ BEDNIM Z velikim uspehom deluje v Beogradu "zimska pomoč", organizacija za podpiranje brezposelnih in bednih. Stalnemu organizacijskemu Zaposlitev tekstilnega delavstva na Pa-rovski Loki V začetku novega leta bo zaposlila nekaj delavcev nova kranjska tekstilna tovarna "Teza", ki je bila zgrajena letošnjo jesen na Farovški Loki. Pozneje bo razširila svoj obrat in zaposlila še več delavcev. Prednost nove tovarne je v tem, da je polnoma domača, to se pravi: zgrajena je iz popolnoma domačega kapitala, vodijo jo izključno domačini in tudi delo so dobili le domači delavci. Idejo za novo tekstilno tovarno je dal kranjski dekan g. Matija škrbec. G. Škrbec je namreč že v Tržiču pred kakimi desetimi leti ustanovil, domačo tovarno za usnje "Runo", ki še sedaj z velikim uspehom obratuje. Prvi razgovori o tekstilni tovarni v Kranju so bili pred dvema letoma, vendar je takrat ideja za nekaj časa navidezno zaspala zaradi pomanjkanja kapitala. V letošnji zgodnji pomladi pa je zavladalo za novo tovarno spet zanimanje. Na ustanovnem obenem zboru "Teza", ki je bil 31. marca 1938, je že prisostvovalo več ljudi, med njimi tudi precej delavstva, ki so se odločili, da bodo pristopili kot družabniki. Sklenjeno je bilo nadalje, da se takoj naroče potrebni stroji in sezida stavba, ki bi bila sposobna za namestitev 40 strojev ter izdelana tako, da bi jo v ugodnih razmerah lahko razširili. Od tega občnega zbora je agilno vodstvo družbe napelo vse sile, da bi čimprej sezidalo tovarno in dobilo pravice za obratovanje; Število deležev je rastlo in z vsakim novim deležem se je krepila moč družbe. Tudi vnaprej prejema družba "Teza" nove družabnike. Družba želi, da bi si tovarna še boli opomogla, tako da bi pozneje lahko dajala svojem delavstvu dober kos kruha. Omogočeno je tudi vsakemu poštenemu delavcu, da postane z vplačilom deleža član družbe, kakor je že do sedaj več delavcev solastnikov u-stanovljenega podjetja. Trgovina čevljev BELTRAM Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin. Se priporoča ALBERT BELTRAM DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA PATERNAL Mišljenja ruske emigracije so deljena Pariški proces zaradi ugrabitve i ti velika kneginja Marija Pavlovna generala Millerja, predsednika rus'- [ je bila ob sinovem rojstvu kot i-i. u--------1 ■ l. i« V.J1 MiiVlonhnralr.a «A.nmt.i voj- kih belogardnih bojevnikov, je bil ob velikanski pozornosti francoske javnosti v decembra zaključen z obsodbo soproge generala Skoblina, bivše operne perve Plevicke. Jarko je osvetlil mračno podtalno delovanje boljševiških tajnih agentov, na dru gi strani pa je opozoril na usodo ruskih emigrantov, razkropljenih po vsem svetu. Dvajset let mineva, odkar so se številni pregnanci iz prostrane ruske domovine razkropili po zemeljski obli. Dorašča že drugi rod, ki je prišel na svet izven svoje prave domovine. Kaj druži ruske emigrante? Kaj jih razdvaja? Kakšne so struje med razkropljeno množico, ki bi kompaktno naseljena lahko tvorila majhno državo? Ruska emigracija, ki se je pričela v juliju 1917 in je dosegla višek v le tih 1921 in 1922, je spravila po svetu tri milijone brezdomcev. Ta množica danes ne predstavlja v političnem pogledu nikakšne enote. Kakor nam pripoveduje knez Nikolaj Masalski, se Rusi v emigraciji še vedno delijo po politični orientaciji iz predvojne dobe. Pred vojno so bili nekateri pristaši za približevanje Rusije osrednjim državam. To so bili germanofili nasproti večini pristašev antante, nasproti antantofi-lom. Cela desetletja so se vrhovni sjoji tako delili in ta delitev se je primeroma zrcalila celo v tem, da je nekatera ruska gospoda hodila na počitnice v Avstrijo ali Nemčijo, večina pa v Francijo in Anglijo. Raz-* Lika v politični smeri, se je potem pokazala v emigraciji v tem, da se je del emigrantov ustavil v Avstriji in Nemčiji, ostali pa v državah, ki jih je v vojni družila antanta. Poleg politične opredeljenosti so si posamezniki iskali zavetje še po drugem prepričanju: monarhisti so se znašli v osrednjih državah Evrope in v Angliji, republikanci pa skoraj izključno na Češkoslovaškem in v Franciji V Prago so prišli tudi čl&-ni vlade Kerenskega. , Seveda stremi je vsi ©ni» emigranti -po Evropi, ki niso prikriti agenti' Moskve, za enim samim, jjuptfom: kako bi v Rusiji odstranili vlado sovjetov. Kaj naj bi temu sledilo, v tem se pa Rusi po svetu nikakor ne strinjajo. Del političnih beguncev vidi rešitev in bodočo srečo v obnovi absolutistične monarhije. Drugi si želijo ustavno vlado po angleškem vzoru. Tretji prisegajo na prapor buržoazne republike, vsaj po francoskem vzgledu.. In četrti se trudijo dokazovati, da lahko edino socializem obdrži oblast v Rusiji. Do lani je baje naraščalo število pristašev monarhije. Kdo ima zdaj večino, je težko uganiti. Drugačno sliko kaže politična emigracija izven Evrope. Država Mand-žukuo je sprejela visok odstotek ruske emigracije. Na Kitajskem in Japonskem so monarhisti. Toda vprašanje ruske monarhije se venomer spotika na tem, da ni več pravega splošno priznanega pretendenta na ruski prestol. Veliki knez Ciril Vla-dimirovič, nečak umorjenega carja, je nedavno umrl v Franciji. Kot poglavar dinastije Romanovih se jc bil dal dne 31. avgusta 1924 oklicati za carja. Toda njegov oklic ni bil preveč vpoštevan. Eni so možu očitali, da je še pred odstopom carja Nikolaja II. kot poveljnik gardne mornarice prišel v dumo z rdečim trakom »a prsih in se je kot revolucionar predstavil začasni vladi. Drugi so mu oporekali zategadelj, «ker bi moral po ruskem zakonu biti sin pravoslavnih staršev, a njegova ma- vodinja Meklenburška še .protestant ka. Po smrti povojnega carja poudarjajo nekateri ruski monarhisti, da Romanovi sploh niso bili kaj prida popularni: zato iščejo novo dinastijo, nemara Rurike. Ti so vladali pred Roma novci, v dobi od 862 do 1598. Moskovska veja tega rodu je usahnila, starejša veja pa baje še brsti xV sedemnajstih družinah. Pristaši Romanovcev prebivajo v znatnem številu v Franciji in deloma na Daljnem vzhodu. V Parizu je centrala Mladorusov, ki želijo monarhijo s sodelovanjem sovjetske vlade. Na del ruskih beguncev so seveda vplivali dogodki v osrednjih evropskih državah in so nastale tudi med njimi "fašistične" struje. Publicist Solonevič je lani opozoril v svojem protiboljševiškem listu v Sofiji, da so boljše viki poklonili ruskemu narodu že zadosti "firerjev' Pravi, da fašistična struja v emigraciji doslej ni pokazala še nobenega moža. ki bi bil sposoben postati vodja Rusije, pač pa se je seveda pojavilo mnogo takih, ki bi to radi bili, čeprav imajo v ta namen premalo soli Najmočnejša je vseruska fašistična stranka v Ameriki z Vonsijackiin na čelu. V Nemčiji se je po nacistični revoluciji postavil na čelo ruskih emigrantov kot bodoči "firer" Rusije neki gospod Andrej Polchau, ki je bil sicer v Rusiji rojen, vendar ruščino le slabo obvlada in si je nadel psevdonim Svetozarov. Kmalu pa je bil od Nemcev odstavljen in je na njegovo mesto prišel general knez Avalov, ki pa v resnici ni general in tudi ne knez in tudi ne Avalov, marveč se piše Bermont. Kmalu so ga razkrinkali in je pobegnil. Po teh neprijetnostih se je organizacija spremenila v "Ruski narodni svobodni pokret" (RNOD) poleg njega 'pa je zrasla še druga fašistična organizacija "Ruski narodni in socialni pokret". Njuni pomen je nekaj niidega nad ničlo. Iz Pariza šir^ svoj vjpvMonarhist iéna '' Ruska vsevo-jaška zveza" (ROVS), ki ima svoje pripadnike po vsem svetu. Ta zveza ¿je poseimo Stopila v ospredje pred ?fetom dni, ko je bil ugrabljen gene-jral Millev. Pomen te zveze lahko precenimo predvsem po tem, da sta fbila že dva generala, njena voditelja '(Kutjepov in Miller), zapored ugrabljena po skrivnostnih mahinacijah sovjetskih agentov. Vse emigrantske organizacije bolehajo na ideološki razbitosti svojih članov. V posameznih državah se skupine ruskih emigrantov najrajši prilagajajo vladinim strankam. Skupnost ruske emigracije po svetu bo (po sodbi kneza Nikolaja Masalske- ga) nastopila nemara šele tedaj, ko bo ruska emigracija končno razumela preprosto resnico, da sanio stm-jenost okrog gotove ideje, določenega programa in enotnega smotra lahko vodi k uspehu. Dotlej je moč ruske emigracije po svetu ohromela. Boljševiška vohunka na zatožni klopi PREKOP MED GARSKIM JEZEROM IN JADRANSKIM MORJEM Četvorica največjih italijanskih jezer, Veliko jeezro (Lago Maggio-re), Komsko jezero, Garsko jeezro in Izejsko jezero, bo imela v razvoju italijanskega gospodarstva veliko vlogo. Izkoristiti jih hočejo za izboljšanje pašnikov po Lombardiji in Benečiji, kar bi dvignilo živinorejo, poleg tega bi voda namakala gornje-italska riževa polja in končno bi koristila tudi za večjo proizvodnjo e-lektričnega -toka. Kakor poročajo, bodo pritoke in odtoke teh jezer regulirali s sistemom zapornic. Istočasno bodo zgradili večje število majhnih prekopov. Na ta način bodo izenačili vodno stanje v dobah, ko je zavoljo tajanja snega vode več nego preveč, in v dobah ko vlada suša. Jezera postanejo ogromni, kontrolirani vodili rezervoarji in tako obsežnega načrta do danes še niso izvršili. Vsa dela so preračunali na pet let trajanja. Ves sistem prekopov bo dolg 150 km, dokončali ga bodo v treh letih in bo veljal 200 milijonov lir. Ob velikem jezeru bodo gradili tri elektrarne, ki bodo dajale letno 265 tisoč K\v. Podobne naprave dobe tudi ostala jezera. Garsko jezero pa mislijo s prekopom zvezati z Jadranskim morjem, katerega so začeli že graditi. Po prekopu pa bodo zamo-gle pluti tudi manjše ladje. STATISTIKA PRILJUBLJENOSTI Poleg drugih, v. Evropi povsem neznanih ustanov, ima Amerika tudi "Institute of Public Opinión", zavod za proučevanje javnega mnenja, ki včasih na podlagi svojih o-pazovanj kaj napoveduje, ali pa tudi razglasi, kako je ta ali oni pojav ali dogodek javno mnenje sprejelo. V svojem delu se-je zavod že tako izpopolnil, da Vgčfcrat daje sociološko popolnoma' "'zanesljiv preglej javnega mnenja ilf je na primer zadnje volitve predsednika Združenih držav Severne ' Amerike napovedal nekaj dni naprej in se je zmotil samo za 2%. Vsakd leto ta 'zavod tudi objavlja, kako'jte v Ameriki ta ali ona država priljubljena. Letošnji pregled je objavil pred nekaj tedni, da ima Anglija Í1'% priljubljenosti (brez večjih izprememb v primeri s preteklim letom), Francija je na priljubljenosti udeležena z 12% in si je svoj položaj v javnem mnenju nekoliko izboljšala. Nemčija uživa 4% priljubljenosti (lansko leto ji je zavod prisodil delež 8%). Rio NegTO, kjer je naseljenih precej in Sv. Vida naših ljudi iz Dornberga pri Gorici pri Vipavi 0 ^ KROJAČNICA ÍÍ K R O J A Č N I C A PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) »'Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletne-ga blaga: za moške $ 55^0.¡;, za ženske $ 45,— Za obilen obiskft.se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIč D O N A T O, ALVfREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires xmstm mett >:♦>: ::<♦>: ym: ■ >:«< a•:♦:< xm ym: tmmmmmmmmmS ZALOGA DOBREGA VINA Lansko leto septembra meseca je iz Pariza izginil ruski emigrant general Müller, voditelj ruske emigrantske organizacije. Policija je najprej zaslišala generala Skoblina, s katerim so generala Miillerja videli še zadnji večer, preden je izginil iz človeške družbe. Po zaslišanju pa je tudi general Khoblin izginil in nikdar več ni bilo nobene sledi o njem. Osem let prej pa se je na prav tako skrivnosten način izgubil general Kutjepov. Vsa javnost s policijo vred je slutila, da ima tu vmes svoje prste GPU, ki po pariških agentih skrbi, da nasprotniki Stalinovega režima po Evropi, ki motijo njegovo politično mrežo, sproti izginjajo s sveta. Toda kdo so ti agenti, ki sredi Pariza izvajajo obsodbe, ki so padle v pisarnah GPU v Moskvi? Z neko skrivnostno ladjo v pristanišču Le Havre, ki je po vsakem takem dogodku odpeljala na odprto morje! in izginila v neznano smer, se končujejo vsi sledovi. Toda javnost je razburjena, ker slednjič nihče né ve, kdaj se bo zameril Kominterni in po vsakem GPU lahko na ta način iztegne roko! Ko je izgini general Skoblin, je policija prijela njegovo ženo, ugledno damo in duhovito družabnico Na-djo Vasilijevno Plevickajo, ki je zlasti slovela kot pevka ruskih narodnih pesmi. Sukala se je veliko y ruskih emigrantskih krogih v Parizu, bila je središče družbe nekdanjih častnikov carske armade, s svojim možem, ki je bil uslužben v pisarni organizacije pod vodstvom generala Miillerja, je skoraj sleherno leto odpotovala kam na sever, v Skandinavijo — v vsem življenju teh dveh se je poznalo, da denarja ne primanjkuje. Ti krogi so seveda veliko politizirali in snovali načrte za vstajenje Rusije. Ko pa so "ma-dame Skoblin-Pleviekajo" na policiji vprašali, s čim se peča in s čim sta z možem mogla razmeroma tako sijajno živeti, je vztrajala na tem, da ona živi samo za rusko narodno pesem, s katero poživlja družbo nekdanjih carskih častnikov, politiká ppj da ji je povsém neznana obrt. Pri preiskavi na njenem stanovanju pa je policija našla obsežno korespondenco, iz katere je bilo razvidno, da je imela aretiranka že dolgo dobo mnoge- politične niti v rokah in da ji je vse skupaj — njen poklic kot pevke in njen mož — le krinka, s katero je pred oblasti, pred družbo in pred možem prikrivala svojo pravo vlogo. Podani so bili prvi migljaji, da je bila ta žena nekaka voditeljica GPU za Pariz — in ga. Sko-blin-Plevickaja ni več prišla iz preiskovalnega zapora, v začetku prejšnjega tedna pa se je proti njej pričela razprava, ker jo je državno pra-vdništvo obtožilo mnogih prej navedenih zločinov. "Obnoviteljica nove ruske narodne pesmi", kakor jo imenujejo v u-metniških krogih, se je rodila leta 1880 v jugozahodni ruski pokrajini Kursk kot hči manjšega posestnika. Že zelo zgodaj je kazala, da bo dobra pevka in — da se nikdar ne bo oprijela resnega dela, preveč jo je veselilo pohajkovanje. Kot 12-letno dekletce je že pobegnila z doma in se preživljala s tem, da je po vaseh — pred cerkvami, na sejmih — prepevala. Policija jo je prijela in spravila v zavod za vzgojo zanemarjenih otrok. Dve leti je strpela, potem pa ušla. Policija jo je znova ujela in potisnila nazaj na uradno pot vzgoje in poboljšanja. Tako je čepela in pretuhtala v tem zavodu vsa leta do svojega 20. leta. Tedaj pa je v bližino zavoda zašel potujoči cirkus in — potegnilo jo je ven. Pridružila se je Cestni pevski trojici in z njo pela po cestah, beznicah in pela o prostrani Rusiji, o Volgi "ruski reki". Romantika od ničesar omejenega, nikamor usmerjenega življenja se je za--Bsoid opfBii of ijijod u^r —Kjay lee Plevicki in sta se poročila. S tem je prej neznana pocestna pevka do-£>C s 4 oL'iotíuii^iSoi oAad i¡liq. mogla v družbo za eno stopnjo višje: dobila je ime, ki ga je ohranila preko vseh izprememb, ostala je Nadja Vasiljevna Plevickaja. Prvi mož jo je pripeljal v Moskvo, kjer je nekdanje kmečko dekle čimdalje bolj. izgubljajo prah ceste in se kmalu u-domačilo na parketu. V Moskvi seje znašla s slavnim pevcem Sobino-vim — poročila se je z njim, se od prvega ločila in z drugim odšla v carski Petrograd, kjer jo je Sobinov vpeljal v dvorsko družbo. Tu že nihče več ne ve, odkod je doma, kakšna je njena preteklost — mlada je, lepa in duhovita in pevka, to je ves njen kapital, ki ga pridno nalaga. Njen drugi mož bi ji preskrbel, da bi se v carski operi izobrazila in izpopolnila v petju, toda Nadja Vasiljevna Plevickaja tega ne mara, hoče ostati ljudska pevka, nevezana ne na note ne na dirigenta. Kmalu se loči od drugega moža in se poroči a grenadirskim častnikom Levitskim, Začno se leta sijaja, velikih prireditev in representance, v katerih je Plevickaja .zaslovela po vsej Rusiji. Ob vojni je odšla kot bolniška strežnica na fronto, kjer je častnikom po bolnišnicah prepevala ruske pesmi. Pride revolucija. Njen mož Levit-ski se pridruži rdečim. Žena je pov-^ sod z njim, saj je komunistka po duši in srcu in po življenju. Novembra, leta 1919 pa beli ujamejo oklopni Vlak rdečih in Levitski s svojo ženo pade v ujatfcištvo vojakom slavnega Kornilovega regimenta, ki ga vodi mlad, častnik. SFoblin. Tu se zvežejo pota Sklobina in Plevickaje. Še v beli armadi jo Skoblin hitro napredoval in se kot general major poročil z 10 let starejšo Nadjo Plevickajo, nekdanjo svojo ujetnico. Po razpada bele armade se oba zatečeta v emi-grantstvo in pridela v Pariz. Družba í>á kmalu spozna, kakšno je razmerje v tem paru in generala Skoblina se prime ime "general Plevickaja"; ves je pod vplivom svojo ne-preračunljivp žene, ki jo pozna tako,, kakor. „s