ospodarski Glasnik za Štajersko. List 2;a gospodarstvo in umno kmetijstvo. - Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. X List T«ljs na leto 4 krone. Udje družbe prispevajo na leto 8 krone. ■/ ' Udje dobd Ust zastonj. Vsebina: Natečaj za premije za kmetijsko knjigovodstvo. — Novi obrambni zakon. = Kratko navodilo za saditev sadnih drevesc. — Spomini na Švico. — Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Našim podružničnim vodstvom. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Opozarjanje. — Uradno. — Vposlano. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila. — Priloga: Prospekt tvrdke Thomasphosphatfabriken, Berlin, o gnojenju travnikov in pašnikov. Natečaj V> § / /za pfetrpje za kmetijsko knjigovodstvo. ^'Tifesrainji odbor c. k. kmetijske družbe štajerske je v svoji seji dne 10. oktobra 1911 sklenil razpisati 15 premij po 100 K za pravilno izvedeno knjigovodstvo. Prosilci za eno teh premij morajo vposlati vsaj do 15. februarja prihodnjega leta zaključeno knjigovodstvo, kojega so vodili celo leto na svojem gospodarstvu in sicer vse tri zvezke (inventar, blagajniško knjigo in knjigo pridelkov) v pisarno c. k. kmetijske družbe štajerske v Gradcu, Stempfergasse 3. Premija 100 kron se bo izplačala v 3 delili in sicer prvo leto 20 K, drugo leto 30 K in tretje leto 50 K. Prvih 20 K dobi lahko vsak prosilec. Nadaljnjih 30 K, oziroma 50 K pa dobi samo tisti, ki je že dobil prvih 20 K, oziroma tudi drugih 30 K za pravilno knjigovodstvo prejšnjega leta. Po preskušnji knjigovodstev se bodo knjige vrnile dotičnikom z morebiti potrebnimi pojasnili. V Gradcu, dne l. novembra 1912. Od osrednjega odbora c. k. štajerske kmetijske družbe. Attems L r. Juvan 1. r. Novi obrambni zakon. Pred nastopom svojih poletnih počitnic je rešil državni zbor predlogo o obrambnem zakonu. S tem se je ustreglo dolgoletni želji vojaške uprave, ktera je zopet in zopet opozarjala na nedostatno stanje obrambnih razmer Avstro-Ogr-skega in nagla šala potrebo obsežne preosnove. Pa tudi v kmetijskili krogih se je zasledovalo z velikim zanimanjem nastajanje obrambne preosnove, ker se je pričakovalo izpolnjenje nebroj važnih zahtev. Zaradi pomanjkanja delavskih močij se je zlasti nujno želelo, da se jemlje na kmetijsko prebivalstvo pri vojaški službi kolikor največ ozir, kar je posebno umljivo, če pomislimo, da se vzame pretežna večina vseh novincev-rekrutov iz slojev iz dežele. V resnici vsebuje tudi novi obrambni zakon celo vrsto ugodnostij in olajšav, ktere so v prid našemu kmečkemu prebivalstvu. V prvi vrsti moramo navesti dveletno službeno dobo, ki ima seveda to zlo posledico, da se je zvišalo zajedno število novincev, kar stane zopet državo ogromne svote. Drugače pa se seveda dveletna služba ni mogla upeljati. Službeno dolžnost urejuje točka 8 obrambnega zakona. Njeno dobo določuje tako-le: Prvič: v skupni armadi splošno dve leti v dejanski (prezentni) službi in deset let v rezervi. Drugič: pri kavaleriji in topni-čarjih-jezdeeih tri leta v dejanski službi in sedem let v rezervi. Ravnoisto velja za podčastnike formacij z dveletno službeno dobo; za one v nadomestno rezervo uvrščene dvanajst let. Tretjič: v bojni mornarici štiri leta v prezentni službi, pet let v rezervi in dve leti v pomorski hrambi. Domobranski zakon določuje v točki 1, da traja dejanska služba v splošnem dve leti in služ- bena dolžnost v rezervi deset let. Za potrebno število podčastnikov in za kaValerijo določuje postava dobo vojaške dolžnosti s tremi leti pre-zentne službe in sedmimi leti rezerve; za moštvo, ki je uvrščeno v nadomestno rezervo, dvanajst let. V slučaju triletne redne dejanske službe, odpadeta zadnji dve leti postavne črnovojne dolžnosti. Za one, ki so bili v času, ko stopi ta postava v veljavo, že potrjeni, velja dosedanja postava, tako da morajo na primer pri domobranski kavaleriji službujoči le dve leti prezentno služiti. Razveutega se lahko zadržijo oni, ki so bili tekom prvih treh let uveljavljenja te postave potrjeni (asentirani), in sicer pri infanteriji, lovcih, topni-čarstvu in tehničnih četah, v nadomeščenje po-manjkajočih podčastnikov še tudi tretje leto. Kakor hitro pa se bodo rešile reforme glede podčastnikov, se bodo pridržali podčastniki že iz gmotnih ozirov le izjemoma še tretje leto v prezentni službi, in se bode omejilo to zadrževanje kolikor mogoče. Zvišanje in določitev rekrutnega kontigenta na dvanajst let je urejeno v točki 13 obrambnega zakona. Število novincev se določuje za skupno armado — razven rekrutov iz Bosne in Hercegovine — za prvo leto veljave tega zakona s 13G.000, za drugo leto s 154.000, za tretje in poznejših devet let z letuimi 159.000 možmi. To število rekrutov se mora porazdeliti med v državnem zboru zastopana kraljevstva in dežele na eni in deželami ogrske krone na drugi strani po številu prebivalstva. Za vzdrževanje domobranstva v Avstriji — izvzemši Tirolsko in Vorarlberško — se določuje za prvo leto veljave tega zakona rekrutni kontigent s 20.715, za drugo z 22.316, za tretje s 23.717, za četrto s 25.018, za peto s 26.019, za šesto in naslednjih šest let pa z letnimi 26.966 možmi. Do sedaj je znašal rekrutni kontigent za armado 103.000 mož, za domobranstvo 19.970 mož. Kontigent za oboje v skupni državi 135.570 mož, v bodoče pa 212.500 mož. Število prezentnega moštva je znašalo 293.000 mož, od sedaj naprej pa bo so zvišalo pri deloma, dveletni službi na 344.000 mož. Zlasti važno je za vojaštvo iz kmečkih slojev porazdeljenje orožnih vaj. Primerjajmo toraj: Prejšnji obrambmi zakon: a) Avstrijski državljani: Rezervniki: Pri triletni dejanski službi tri orožne vaje skupaj 84 dnij, pri dveletni prezenci (domobranstvu) štiri orožne vaje, skupaj 112 dnij. Nadomestni rezervisti: tri orožne vaje, skupaj 84 dnij. b) Ogrski državljani: Rezervniki: Pri triletni prezentni službi štiri orožne vaje, skupaj 119 dnij; pri dveletni dejanski službi (domobranstvu) pet orožnih vaj, skupaj 175 dnij. Nadomestni rezervisti: tri orožne vaje, skupaj 105 (119) dnij (v oklepaju številka pomeni nadomestne rezerviste, ki so iz armade). Novi obrambni zakon. Avstrijski ali ogrski državljani. Na-domestniki: Pri dveletni dejanski službi k večjemu štiri orožne vaje v skupni dobi 14 tednov ali 98 dnij, pri triletni prezentni službi (kavaleriji i. t. d.) pa kvečjemu tri orožue vaje v skupni dobi 11 tednov ali 77 dnij. Nadomestni rezervisti: tri orožne vaje, vsaka po štiri tedne, skupaj toraj 84 dnij. Od vsake orožne vaje bodo v bodoče oproščeni razven moštva pri bojni mornarici tudi oni vojaki pri armadi na suhem, ki prostovoljno služijo četrto leto. Da je ednajsto in dvanajsto službeno leto prosto orožnih vaj in nadalje okolnost, da se mora že po postavi ozir jemati na kmetijske in druge dohodninske razmere pri določitvi časa za orožne vaje, to so na vsak način zboljšave, ktere iz srca pozdravljamo. Kot bistveni napredek se morajo omeniti tudi določbe: da žrebanje sploh odpade; nadalje, da se nadomestijo kontrolna zborovanja z dolžnostjo, se kvečjemu vsako leto enkrat pismeno javiti; potem, da se prepoved ženitve v posebnega ozira vrednih slučajih za one, ki še niso bili asentirani, v posameznem slučaju in tudi splošno lahko omejijo; da se je uvedla koleka in pristojbin prostost v vseh vojaških zadevah, kakor tudi konočno poštnine prostost za medsebojno uradno dopisovanje občinskih predstojnikov in vodij matrik v vojnih in domobranskih zadevah. Tudi glede ugodnostij najdemo nektere zboljšave. Po točki 32 obrambnega zakona se lahko > vpostavijo oni k vojaški službi zavezani, ki sicer nimajo popolne pravice kot posestniki podedo-1 vanih kmetijstev, pa so vredui posebnih ozirov, do visokosti štireh odstotkov za dotično leto po i rekrutnem kontingentu asentiranih v nadomestno rezervo. Po predležečem preračunu je lahko udeleženih te ugodnosti 9000 mož, če se ta pravica, popolnoma uporabi. K tem še pride izločitev nad-številnega moštva po meri vrednosti posebnih ozirov; pri tem se je treba ozirati zlasti na to, če vzdržuje dotičuik familijo; nadalje se mora ozir jemati na kmetijstvo, druge dohodke ali meščanske stanove. Za posestnike podedovanih kmetij ima točka 301 olajšave pri ocenitvi pogojev za prošene ugodnosti. Poprejšnji obrambni zakon je dovolil te ugodnosti, ki so bile za vzdrževanje srednjih kmetij velevažne, pod pogojem, da je posestnik redno in stalno bival na podedovani kmetiji, da je gospodarstvo sam vodil, da je čisti donos gospodarstva samostojno zadostoval za preživetje obitelji petero oseb, ne da pa bi prekoračil štirikratno svoto takega čistega donosa. Od sedaj | naprej se ne polaga na stalno bivališče nobene važnosti več, zahteva se le, da posestniki vodijo i gospodarstvo na licu mesta sami. Vsaj nadzorovanje gospodarskega dela je toraj samo po novem zakonu potrebno. Ocenitev zemljiških dohodkov se naj izvrši po krajevnih razmerah. Vsledtega je izključena uporaba podatkov o čistem donosu, kakor jih najdemo zabilježene v katastru, f1 tem, po postavi zahtevanem donosom, se stavi v isto vrsto ta okolnost, da se mora smatrati kmetija kot ona srednje velikosti v smislu postave o uvedbi posebnih predpisov za razdeljenje posestev srednje velikosti (državni zakonik št. 52 od 1. aprila 1%89) in v smislu tozadevnih deželnih zakonov. Pojm, „podedovana kmetija1*, se je tudi v toliko razširil, da so se privzeli semkaj nekteri značilni slučaji pridobitve posestev med živimi, ki so sicer v ozkem stiku s podedovanjem, ali kteri podedovaDje celo prehitijo in takorekoč namenoma izključijo; take pridobitve so toraj istovredne kakor podedo- vaivjc. Določbe o ugodnosti, ki se dovoli onim, ki vzdržujejo fnmilije, vsebujejo med drugim tudi to novost, da se mora priznati ta ugodnost tudi takrat edinemu vnuku, ki vzdržuje svojega deda ali babico od materine strani, akoravno njegov (proš-njikov) oče živi, čegar zakon pa je ločen; nadalje, da se dovoli ta ugodnost ne samo nezakonskemu sinu, ki mora preživeti svojo lastno mater, ampak tudi onemu, ki mora vzdrževati svojega za delo nezmožnega deda od materine strani, svojo vdov-Ijeno materino babico ali svoje popolnoma osirotele brate in sestre. Delauezmožnost prizna zakon očetu, dedu ali tastu takrat, če je prekoračil 65 leto svoje starosti. Na drugi strani pa razširja postava dobo, ko še ni nastopila dela-zmožnost, od 18. na 19. leto. Iz gospodarskega stališča je velevažna možnost, odložiti nastop prezentne službe do 1. oktobra onega leta, v k tereni izpolni novinec svoje 24. leto, kajti s tem se zabrani pretrganje izobrazbe v tem ali onem stanu. V prid onim novincem, ki so imeli kvalificirano predizobrazbo, so obstajale do sedaj le ugodnosti za enoletne prostovoljce. Ti napravi se pridružuje sedaj druga. Onim k vojaški službi obvezanim namreč, ki so dovršili z uspehom šest razredov srednje šole ali pa gotove strokovne šole, na kterih so se pripravljali za praktično življenje, zagotovi zakon dveletnb službeno dolžnost. Ta določba bo dobrodošla pred vsem kmetijskemu, rokodelskemu in trgovskemu srednjemu stanu. Njeno vrednost še poveča nadaljna določba, da smejo prostovoljno vstopli te vrste začeti s preželi tno službo že s 17 letom, tako da so z 19 letom že aktivne službe oproščeni. Če še omenimo, da odpade dolžnost položiti izpit za rezervnega častnika, da se je splošno ovedla možnost, služiti kot enoletni prostovoljec na državne stroške, ne da bi stanoval v vojašnici, našteli smo menda najvažnejše ugodnosti novega obrambnega zakona, ki so pomembni za nas iz gospodarskega in socijalnega stališča. V ozki zvezi z obrambnim zakonom stoji domobranska postava. Kakor znano se je upeljalo domobranstvo v zvezi z obrambno reformo leta 1868 in stremelo se je za tem, da bi se domobranci mogli za slučaj vojne lahko zajedno poslati na bojišče. To je bilo še le mogoče, ko se je leta 1886 izdala postava o črnovojnikih. Novi zakon postavlja domobranstvo v isto vrsto z armado in se po svoji vsebini — kar je naravno — strinja z obrambnim zakonom, tako da so ugodnosti slednjenavedenega zakona tudi k vojaški službi pri domobrancih obvezanim v korist. V bistvenem ima domobranski zakon le v treh točkah nove določbe nekoliko važnosti. Glede števila in dobe orožnih vaj je sedaj ravnoista dolžnost kakor pri armadi, vsled česar se postavna dolžnost orožnih vaj skrajša pri domobranstvu za 42, oziroma 35 dnij. Temu nasproti podaljša postava službeno dobo domobranske kavalerije od dveh let na tri leta. Omeniti še je treba, da določa domobranski zakon uvrstitev žrebčaren v domobranstvo, S tem smo spregovorili o vseh najvažnejših točkah obrambnega zakona. Kakor smo videli, se najde v resnici bistveni napredek v primeri s prejšnjo postavo. Upajmo, da bode ta napredek v korist našemu kmetijstvu in bo mu omogočil lažje nositi večjo breme, ktero mu je naložila ta obrambna preosnova. R e i n h o f e r. Kratke* navodilo za saditev sadnih drevesc. Spisal Anton S ti egi er, deželni sadjarski in vinarski ravnatelj zn Štajersko. Z izjemo le zelo težke, nepremočljive žilave, ilovnate in kamnate, plitve zemlje je vsaka druga pripravna za sajenje sadnih drevesc. Solnčnato, prosto lego zahtevajo sadna drevesca. Senčnate severne lege so za sadjerejo nepripravne. Po položnih hribovitih legah in ob cestah se naj sadijo drevesca v trikotu, sicer pa v kvadratu. Visokodebelna drevesca od jablan in firušek se naj ^.dijo vsaj 10 metrov vsaksebi, črešnje in laški orehi 14 metrov, slive in češplje pa v oddaljenosti 6 metrov. Srednjevisoka jablanina in hruškova drevesca se sadijo 6 metrov, nizka grmičasta drevesca pa 4 metre vsaksebi. Ob cestah se naj sadijo sadna drevesca v oddaljenosti 12 metrov v trikotu. Za saditev je treba izkopati 50 do 60 centimetrov globoko in T5 do 2 metra široko jamo. Zemlja se naj po plasteh od 1, 2 in 3 vbodljaja z lopato vrže posebej na stran, in sicer če sadimo drevje v hriboviti legi, na zgornjo stran. Ko se je zemlja izmetala iz zemlje 50 do 60 centimetrov globoko iz jame, priporoča še se razven-tega, da se dno jame še 20 centimetrov globoko zrahlja. Jame je treba izkopati šest tednov in jih zagrniti potem tri tedne pred saditvijo. Jame za pomladansko sajenje se naj zmiraj napravijo že v pozni jeseni. V peščeni, lahki zemlji se priporoča jesenska saditev, v težki zemlji vsik-dar le pomladanska. Drevesni kol, kterega napravimo iz hrastovega, kostanjevega, mecesnovega, borovega in smerekovega lesa, mora biti raven, lub ali skorja gladko odstranjena, in povprečno 8 centimetrov močen. Na spodnjem koncu ga priostrimo, na zgornjem pa robove dobro in gladko zaokrožimo. Suho kolje se na spodnjem koncu ožge in namaže z vročim kotranom (Teer). Kolje, ktero smo komaj še v šumi nasekali ali sploh ono, ki še ni suho, se mora postaviti za štiri dni v triodstotno zmes bakrene galice. To delo se naj takoj izvrši, ko smo kolje nasekali, osnažili in priostrili, in sicer v prostoru, kjer ne zmrzuje. Drevesni kol naj bo tako dolg, da sega njegov zaokrožen konec, pet centimetrov pod najnižjo vejico vrha ali krone. Pri tem so mora seveda še ozir jemati na to, da pride v zemljo še vsaj 15 centimetrov kola, ki se naj zapiči in zabije sred jame. Pri obcestnem sajenju se naj postavi kol na cestno stran, drugače pa na ono. od koder navadno piha veter in pridivja nevihta, tako je za drevesce kol v resnici varstvo. Pri zagrnjenju jam se naj pomeša zemlja, ktero smo izmetali s prvim in drugim vbodljajem z lopato — toraj dve lopati globoko — ; če pa je zemlja slaba in pusta, pa se naj pomeša s starim strohnelim gnojem, kompostom ali tratnico. Z zemljo, ktero smo izmetali od dna jame, se napravi drevesni kolobar. Drevesca, ktera naj sadimo, morajo biti primerno močna, ravno zraščena, popolnoma zdrava, debla naj bodo nepoškodovana, brez vsakih bolnih prikaznij in naj imajo čim največ vlaknatih korenin (malih koreninic Fasserwurzeln). Dolgost debla visokodebelnih drevesc naj znaša 180 centimetrov za sadonosnike in 2 metra za obcestno saditev. Krona naj ima 5 do 6 vrhnih vejic, od kterih je najvišja, — ki pa mora biti tudi najmočnejša, — srednja vodilna mladika, po kteri bi naj ravnal drevesni vrh. Drevesca, ktera prodajajo po sejmih razni barantači, niso nič prida in se naj ne kupijo. Korenine drevesc se naj tako obrežejo, da se poškodovano korenje nazaj poreže do zdravih delo v, močne korenine pa do ene tretjine svoje dolgosti. Vrhne veje se naj nazaj porežejo v razmerju obilice korenin od dveh petin do polovice njih dolžine. Pri tem je treba pomniti, da se pri tistih vrstah, ki rastejo jako na kvišku, kakor anano- sovka, bobovec i. t. d. obrežejo vejice na očesa, ki strmijo s svojo rastjo na stran ali proti zunanji smeri krone; pri vrstah pa, ki imajo široko, košnato krono. n. pr. kardinal, štajerske mošancke, na ona očesa, ki rastejo na znotraj v krono. Odrezati se mora veja z ostrim nožem ali škarjami tako, da nastavimo ostrino nasproti očesnemu nastavku in tik nad njim odrežemo vejico. Pred sajenjem obrezanih drevesc «e naj pomočijo vse koreninice v zredčeno ilovnato zmes. Za saditiv se naj uporabi dober, strohnel, obležan kompost. Drevesca se morajo vsaditi na oni straši drevesnega kola, ki je ž njim zavarovana proti vetru. Pametujte pa, da drevesca nikdar in nikoli ne smejo priti globokeje v zemljo, kakor so prej stala v drevesnici, toraj ne čez koreniko. Deblo iipa zeleno skorjo; korenika pa in sploh koreninice so rumenorujavkaste barve. Drobne tanke koreninice se naj pri sajenju lepo razprostrejo, spravijo v njih naravno lego, in ne sme biti med njimi nikaka votlina. Okrog koreninic se naj s prosto roko na trdno nadevlje zemlje, okrog drevesca pa previdno z, nogami potlači. Drevesni kolobar se naj tako napravi, da stoji drevesce kakor sred kake sklede. Na kolobar se potrosi zopet nekoliko gnoja, ki ga pokrijemo s plastjo zemlje. ^iHg Drevesce, obdano z varstveno ograjo. jablamno visokodebelno drevesce z vezmi a a, ki se prirežejo dobro že le, ko se je zemlja vsedla. 1. Drevesna jama v Širini D5 do 2 metra in 0-5 do 0-6 metrov globočine. 2. Dno jame je 20 cm globoko zrahljano. 8. Dolžina visokodebelnih drevesc v sadovnjakih naj znaža 1-8, za obcestno saditev 2 metra. 4. Močne in poškodovane korenine se nazaj porežejo. 5. Mladike vrha so tako nazaj porežejo h pri slabih, c pri močnih koreninicah. 6. Dolgost drevesnega kola od d do d, Črka e nam kaže, kako visoko treba namazati kol s kotranom i. t. d., da je bolj trpežen in (»ko kmalu ne strohni. 7. Gnojna plast. 8. Skledi podobni drevesni kolobar. Trošenje gnoja po drevesnem kolobaril ima ta-le pomen: 1. Varuje koreninice spomladi inv vročem poletju pred sušo, po zimi pred zmrzovanjem. 2. Drevesce dobi po vsakem dežu nekoliko hrane, ker dež izpere in izluži gnoj. Pri pomladanski saditvi je zalivanje drevesc, zlasti če pritiska suša, jako priporočljivo. Sadijo se naj drevesca, ko ni mraza in ne dežuje, sicer zemlja rada razpoka. Drevesca se privežejo izprva rahlo ob kol, še le ko je padlo dovolj deža, privežemo jih z vezjo v obliki številke 8. Ena gož se priveže na zgornjem koncu kola, druga pa približno 60 centimetrov nad zemljo. Najboljše goži so vrbove. Z ozirom na to, da se vsede drevesce polagoma z zrahljano zemljo, treba je gož privezati okrog drevesca 2 do 3 centimetre bolj visoko kakor na kolu. Pomazanje drevesc po saditvi z zredčeno ilovico, kteri se primeša nekoliko kravjeka in apna v to svrho, da se bolj prime luba, varuje drevesca pred izsušenjem. Gotovo in praktično varstvo proti divjačini in drugemu poškodovanju drevesnega debla so varstvene ograje iz vinogradnega kolja. Za to potrebujemo 9 do 12 komadov rezanega in naka-lanega kolja, kterega zvežemo s pocinjeno žico. Te ograje niso le gotovo varstvo, ampak tudi zraka lahko dovolj pride k drevesnemu deblu, tako da se drevesce ne omehkuži. Obvarujejo pa drevesca tudi pred morebitnim poškodovanjem po toči. Te ograje so trpežne, po ceni in se naj namažejo, da še se zviša njih trpežnost, ob koncih s kotranoin ali karbolinejem. Spomini na Švico. Na Rosenbergu in Cuški planini. Iz Wlidenswila sem se odpeljal v Cug, glavno mesto enakoimenovanega kantona. Prijatelj Podgornik, ki je lansko leto potoval po Švici, mi je namreč nasvetoval, da se naj na vsak način zglasim pri gospodu Theiler ju na Rosenbergu. Rosenberg je majhen grič, ki se dviguje nad mestom Cug; odtod imaš prekrasen razgled na okolico, osobito pa na jezero. Gospodarske razmere so v tem kraju — izvzemši vinogradov — ravno take kakor v okolici ■\Vitdensrvila: gnojnična posestva, na kterih pro-speva intenzivna živinoreja in sadjarstvo. Mesto Cug je tudi radi tega znamenito, ker se tukaj vsako leto meseca septembra vrši sejm za mlade plemenske bike rujave švicarske pasme; takih bikecev pride na ta sejm vsako leto okoli tisoč skupaj. Tukaj sem pridejo zvečine kupci z onih dežel, kamor uvažajo to pasmo. Za sejm sem prišel dva dni prepozno; pravil pa mi je gospod Theiler, da je kupoval bike gospod živinorejski nadzornik M. Klavžer tudi za Goriško deželo, kjer jih potem razdeljujejo na Kras in v slovenski del Goriške okolice. Pri gospodu Theiler ju sem bil dobro vsprejet. On je vnet čebelar; v njegovi hiši se nahaja velik čebelarski muzej, ki že sam na sebi privabi veliko domačih in tujih čebelarjev. Prav posebno pa moram omeniti dveh rečij, ki so mi pri Theiler ju prav posebno ugajale. Prvo je izvrsten sadni mošt, ki je glede okusa in barve nedosegljiv. Čistijo ga na ta način, da pridenejo kakšen prav zagaten mošt, ki je bogat na taninu in napravljen iz poznih, premalo zrelih tepek; ne zdi se mi čudno, da je ta pijača v Švici na boljšem glasu kakor zvečine pri nas. — Drugo pa je domača hčerka Anica, ktere gospodinjsko spretnost sem moral občudovati. Ko sem gledal to osemnajstletno dekle, ki vodi (v odsotnosti matere) gospodinjstvo samostojno in streže gostom z samozavestno gotovostjo in ljubeznivo uljudnostjo, sem si mislil: če je ona prislovica o ljubezni, ki gre skozi želodec, le količkaj resnična, tako boš ti, Theiler jeva Anica, gotovo prav srečna! Tako skušajo praktični Švicarji tudi v svojem ženskem naraščaju z umno izgojo razviti prave ženske čednosti. Dne 13. septembra 1911 ob pol petih zjutraj sem na potu v Cuško planino. Moj spremljevalec je gospod Theiler mlajši, dijak (po naših razmerah) sedmega gimnazijskega razreda. Pot naju vodi skozi bukove gozde in pašnike. Spotoma prideva do majhne sirarne, ktero sva ogledala. Izdeluje se tukaj pust sir in presno maslo. Mleka pride v sirarno okoli 450 l na dan. To mleko pride najprvo v okrogle in plitve letvice iz porinjene pločevine, ki držijo okoli 25 litrov. Letvice stojijo v mlečni kleti na tleh; okoli njih je napeljana hladna studečnica (10° C). Na ta način se mleko drži primerno hladno, in ker je plast mleka jako nizka, se smetana hitro vzdigne in kmalu lahko posname. Iz smetane se izdeluje sirovo maslo, izposnetega mleka pa sir. Izdela ta se vsak dan dva majhna pusta sira. Ta sir dozori, ko je pol leta star in se navadno prodaja v Curih, seveda vrednejše kakor masten sir. Kakor vse sirarne v Švici je tudi ta v zvezi s prašičerejo. Ker je veliko mlečnih odpadkov, so to prava tla za pitanje prašičev. Razven sirotke dobivajo prašiči kuhanega in zdrobljenega ječmena, koruze, rži, žitne moke in krompirjeve moke (Kartoffelflocken). Pri takšni hrani seveda gredo ščetinarji hitro narazen in postanejo kmalu zreli za mesarja. Pot se nalahno dviguje. Kmalu prideva do planinskega hleva za mlado goved. Taki planinski hlevi so kaj primitivno urejeni, ampak vendar zmirom tako, da se ne izgubi nič gnojnica. Navadno je gnojnična jama takoj pod hlevom tam, kjer je drugače po sredi hodnik. Planšarja sva našla ravno pri tem, da je pobiral kravjeke okoli hleva in jih metal v gnojnično jamo. Navadno stojijo hlevi tako visoko, da se lahko podstavi pod gnojnično jamo gnojnični voz, pipa na jami se odpre in natoči se z lahkočo gnojnica, ki se takoj zvozi na pašnik. Kako pa zgleda takšen le planinski pašnik? Ves pašnik je razdeljen po navadi v tri dele, ki so ograjeni z rantami. Na vsakem delu se živina pase po dva tedna, tako da potečejo 4 tedni, predno živina pride zopet nazaj. Tako ima živina vedno dosti paše in ne potepta toliko trave. Ravno v tem tednu so hoteli spravljati živino domov. Niso pa pozabili pri tem na pašnike; povsodi, kjer je malo slabša rast, sem videl navožen hlevski gnoj. Ta gnoj se takoj raztrosi, da še na jesen sprhni. Tako vzgodnjo gnojenje bi bilo tudi pri nas priporočljivo, kjer gnojimo travnike z hlevskim gnojem, da se gnoj do zime dobro vsede v zemljo. Ko sva si ogledala še živino, sva se oglasila na zaju trk v bližnjem hotelu in potem počasi, vži-vajoč lep razgled na okolico, potovala nazaj na Rosenberg. Popoldan sem se tudi tukaj ločil od prijazne obitelji Theiler je ve, da pogledam še dalje po svetu. _______________ (Sledi že.) Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. 761. seja dne S. oktobra 1912. Začetek ob 10. ari predpoldne. Navzoči so gospodje: Ekscelenca predsednik grof Edmund Attems, II. podpredsednik Roman Neuper, zastopnik visokega deželnega odbora grof.Franc Attems, 21 Članov osrednjega odbora in tajnik Holz kot zapisnikar. Predsednik otvori sejo in pozdravi došle centralne odbornike, na kar se začne z razpravljanjem na dnevni red postavljenih točk. 1. Poročila inpredlogi vinorejskega p o d b o r a. a) Posvetovanje o izvršitvi predloga podružnice za ptujsko okolico, kteri seje sprejel na 89. občnem zboru, in predloga, ki ga je stavila filijalka v Ptuju pri centralnem odboru, naj se izda brošurica o priporočljivih trtnih vrstah na amerikanskih podlagah. Poročevalec osrednji odbornik Stocker poda kratek pregled o vsi tozadevni korespondenci in naznanja konečno sledeči predlog, ki se je stavil pri vinorejski sekciji: 1. Centralni odbor se naj obrne na visoki deželni odbor s prošnjo, da se stavi deželnim strokovnjakom vprašanje: na kterih do sedaj nasajenih podlagah prospevajo trte glede obilice grozdja najboljše: mozler, rizling, beli burgundec, muškat, traminec, silvanec, Wildbacher, laški rizling in žlahtnina. 2. V deželnih in državnih vzornih trsnicah se naj napravijo sistematično nove poskusne trsnice nd izkušenih starih in novih, jako priporočenih hibridih. Te trsnice bi naj imele značaj zavodov za vzgojo trt, kjer se naj dela tudi na selekcijo posameznih trtnih vrst, 3. Poročila o uspehih se naj objavijo od časa do časa v glasilu kmetijske družbe, v poročilih državnega vinorejskega društva in tudi v splošnem vinarskem listu. Referent omenja, da je sekcija sklenila, sprejeti le zadnji dve točki predloga. Po daljši jako živahni debati, v ktero so posegli ravnatelj Zweifler, centralni odbornik Gerlitz, zastopnik visokega deželnega odbora grof Franc Attems in deželni odbornik Robič, sprejele so se vse tri točke predloga. 2. Sklepanje o izvršitvi predloga podružnicezaptujsko okolico, ki so ga sprejeli skupščinarji na 89. občnem zboru, naj se napravi rezervna zaloga za bakreno galico pri podružnicah in galica oddaje ob času ujm za znižano ceno. Poročevalec centralni odbornik Robič prečita v vinorejski sekciji podani referat. —v Iz njega se da posneti, da se potrebuje na Štajerskem, kjer imamo sedaj 15.000 hektarjev sveta zasajenega s trto, za temeljito zatiranje pero-nospore prebližno 150 vagonov bakrene galice. Če vzamemo, da 6% vinogradov vsako leto oklesti toča, pride 7—8 vagonov bakrene galice na vino-rejske okoliše, ktere je zadela ta nezgoda. — Ker pa si je nabavila večina vinogradarjev že pred točo vsaj največji del potrebne množine bakrene galice, smelo smemo trditi, da jim je potem manjka 40—50%. Po tem preračunanju bi zadostovala množina 3—4 vagonov bakrene galice za po toči obiskani vinogradni okoliš kot rezervna zaloga.' Iz tega vzroka stavi toraj poročevalec naslednji predlog: Centralni odbor se naj obrne na visoki deželni odbor s prošnjo, da bi vzdrževal sporazumno z zvezo gospodarskih zadrug na Štajerskem leta 1913 za slučaj nezgode rezervno zalogo 4 vagonov bakrene galice do 15. junija, 3 vagonov do 15. julija in 2 vagonov do 15. avgusta. — Ta rezervna zaloga bakrene galice je v prvi vrsti shranjena za po toči poškodovano vinogradno ozemlje, pa tudi za ono, v kterem obstoji nevarnost, da pokonča vsled slabega neugodnega vremena v hudi meri .se pojavljajoča peronospora trte. Kupnina te bakrene galice se naj po možnosti nizko nastavi, in se naj v to svrho vzame potreben denar iz sklada za nezgode. — Brezplačna oddaja bakrene galice se mora načelno odkloniti in se naj to zgodi le izjemoma od slučaja do slučaja. Takrat dovoli podružničnemu članu to filijalka in centralni odbor. Referent se sicer pridruži v glavnih potezah predlogu vinorejskega pododbora, toda je mnenja, da so kmetovalci od časa, kar je prevzela zveza gospodarskih zadrug dobavo bakrene galice, na vsak način na slabšem, ker je imel prej deželni odbor na svoje lastne stroške zmiraj tako zalogo, tako da seje moglo vsaki želji takoj ustreči. To je zvezi sedaj onemogočeno, ker mora potem računati, da zgubi obresti, ako poide prvič naročena množina galice, in stane jo pri poznejšem naročim v resnici več kakor prvokrat. Na ta Robičeva izvajanja odgovarja centralni odbornik Klammer v daljšem govoru, kojega jedro je, da je zveza pripravljena naročiti toliko bakrene galice, da bo nje množina za vsak slučaj zadostovala, seveda če se ti korporaciji da jamstvo, kakoršno ima v zadnjem času pri žveplu, da bo dobila od koderkoli odškodnino za zgubo obrestij. Centralni odbornik Robič vzame ta izvajanja na znanje, pripomni pa, da se naročila na bakreno galico v mariborskem skladišču vsled pomanjkanja galice niso mogla izvršiti, ne da bi se cena zvišala v primeri s prejšnjimi naročili. Razventega se čuti primoranega razširiti predlog vmorejske sekcije tudi glede žvepla. Centralni odbornik Klammer pravi, da se je naročilo zvezi gospodarskih zadrug, naj si nabavi kot zalogo skupaj 10 vagonov žvepla in bakrene galice. To bi bilo nemogoče, če bi se ji ne zagotovilo od poljedelskega ministerstvo povračilo zgubljenih obrestij in plačilo stanarine. Osrednji odbornik M ur s a stavi predlog, naj bi imele oddajne postaje za umetna gnojila tudi žveplo in bakreno galico v zalogi, ker se le na ta način lahko izognemo zakasnitvam pri naroče-vanju žvepla in bakrene galice v nujnih slučajih. Centralni odbornik Robič, kteremu se zdi ta predlog popolnoma praktičen in tudi izvedljiv, sprejme istega kot dodatni predlog. Pri glasovanju se sprejme nato poročevalcev predlog z obema dodatnima predlogoma. c) Poročilo in predlog o brezplačni oddaji 10.000 komadov cepljenih trt članom podružnic. O tem vprašanju bo se razpravljalo še v vinorejski sekciji, zato se preide preko istega na 6a. Lefcmk. Gospodarski Qtasnfk. I. novembra St. 21. 172 dnevni red. Tudi dve drugi točki še se bodeta I obširneje obravnavali v vinorejskem pododboru, ! na kar šc se bode le bavil ž njimi centralni odbor. Poročal bode o njih deželni odbornik Robič. Centralni odbornik Reitter se oglasi pri točki: „poročila vinorejskega podbora" k besedi in se pritožuje, da se je pooblastilo v Linču na novo ustanovljeno c. k. kmetijsko kemično pre-skuševališče s preiskovanjem in certificiranjem vina, ki se izvaža v nemško carinsko ozemlje, medtem ko je mesto ravnatelja na mariborskem zavodu še zmiraj izpraznjeno. Mesto se toraj naj; zopet zasede, in podelijo mariborskemu pre-skuševališču iste pravice kakor zavodu v Linču. Glede načina nakupovanja in prodaje vin pri zvezi gospodarskih zadrug se vname daljša, zelo živahna debata, v ktero so posegli centralni odbornik Reitter, ravnatelj Zweifler in pa deželni odbornik grof Franc Attems. Konečno se odklone Reitterjev oziroma vinorejske sekcije predlog, naj bi se na zvezo gospodarskih zadrug delovalo v tem smislu, da se spravi v denar vino naših producentov ali se pri prodaja posreduje, in da se izvir vina na vsak način pridrži in poznamo-vanje nepoljubno od zveze ne sme spremeniti. 2. Poročilo in predlog naučnega 1» o d o d b o r a. a) Upravni odbor potovalnih tečajev za kmečka dekleta v Kaindorfu in Hofkirchenu in odmemba prostih ni e s t. ♦ Poročevalec centralni odbornik Go h le rt prečita vlogo navedenega upravnega odbora in kmetijske podružnice v Kaindorfu in izrazi svoje upanje, da bo tudi kmetijska družba s podporami to podjetje podpirala, za ktero se jako zanimajo tudi štajerska hranilnica, okraj POllau in drugi interesovani krogi, ki so mu podarili razne ustanove. Stavi toraj predlog, visoki osrednji odbor naj izvoli skleniti, da se dovolita za tečaj kmečkih deklet v Hofkirchenu dve prosti mesti po 40 K iz dotacije za potovalni pouk. — Se sprejme. ' b) Sklepanje o prošnji udeležencev kmetijskega izobraževalnega tečaja za nemške učitelje v Grottenhofu za brezplačno oddaj o knjig kmetijske vsebin e. Na predlog poročevalca centralnega odbornika G bhlerta se dovoli v to svrho znesek K 56-50. Potem se vrši posvetovanje in sklepanje o prošnjah za sejme; med drugim tudi L o prošnji občine St. Lenart ob Laškem; centralni odbor sklene, se izreči zoper na novo prošene sejme; 2. glede koucesijonir&nja že dolga leta se vršečih sejmov v Sevnici; osrednji odbor sklene prošnjo podpirati. Po poročilu in na predlog predsednika se izvoli v pododbor za revizijo carinske tarife 6 gospodov, in sicer za Spodnjo Štajersko Dr. Karol Leuschner in Josip Mursa. Ta komite se naj vpokliče zajedno s knjigovodskim pododborom v svrho organizacije in posvetovanja dela pred prihodnjo sejo osrednjega odbora. — Se sprejme. II. podpredsednik N e u p e r se zahvali v imenu ponesrečenega posestnika K n a ppa za naklonjeno podporo in poroča o zgodnjem zimskem vremenu, ki je nastopilo ter posestnikom povzročilo ogromno škodo. — Za bolj revne posestnike bi se naj zaraditega uvedla državna akcija. Centralni odbornik Edelsbrunner poroča, da se udje cmureške podružnice vse povprek pritožujejo čez davčno oblast, ki jim predpisuje previsoko osebno dohodnino. To čutijo tem bolj, ker je letošpja letina skoz in skoz prav slaba. Podpredsednik Neuper omenja, da so tudi na Zgornjem Štajerskem vnovič naložili prav mnogim posestnikom osebno dohodninski davek, ter pravi, da se finančna oblast pri tem opira na število živinčet, ki jih ima posestnik; čudno je pri tem, da se ujemajo ti podatki natančno z rezultatom živinskega štetja leta 1910, čeravno davčna oblast zanikuje, da jih je vzela iz dotičnega zapisnika. Predsednik predlaga, naj se vložita pri visokem c. k. namestništvu dve vlogi in sicer: glede zlih posledic zgodnje zime s prošnjo, naj se vlada stvari prime, in glede predpisovanja osebne dohodnine takim kmetovalcem, ki bi morali biti oproščeni; vlada se prosi, da tudi to stvar preišče in potrebno ukrene, da bo se predpisal v bodoče osebnodohodninski davek le posestnikom, ki imajo primerne dohodke. Prošnje za dovolitev kolajn in diplom za živinska ogledovanja zvezam pinegavskih in marijinodvorskih živinorejskih zadrug in z a sadne razstave podružnic v Grobmingu, Leobnu, Puch am Kulm, Voitsberg in Knittelfeld. Prošnje je že rešil prezidij, in se njegova rešitev naknadno odobri. — Centralni odbor poveri tudi kmetijskim strokovnjakom nakup perutnine, ki se da v podporo udom. Nato prečita tajnik Holz razne došle vloge: 1. Dopis okrajnega zastopa v Fttrstenfeldu in prezidijalno rešitev glede izplačanja cele podpore za nakup pašnika. 2. Odlok c. k. namestništva glede predložitve delovnega poročila štajerskega perutninarskega društva. 3. Odlok visokega c. k. poljedelskega mini-sterstva glede nakazanja 800 K za, stroške notranje uprave družbinega kmetijskega knjigovodstva. — K temu pripomni centralni odbornik Klammer, da se sme vsled njegovega prizadevanja pričakovati za leto 1913 tudi zvišanje režijskega prispevka, kar se vzame z velikim zadovoljstvom na znanje. 4. Dopis podružnice^ Rogaški Slatini, s kterira se ji naknadno dovoli podpora 95 K za nakup trijerja in brezplačno dve peronospora škropilnici, kar se tudi odobri. 5. Poročilo generalnega tajnika o rekonstrukciji podružnic v Rogaški Slatini in Jager-bergu. 6. Strokovnjaško mnenje podružnice za graško okolico, da se upeljejo mesečni sejmi v Liebenau in Strassgangu. 7. Priporočilo za nekega dijaka, kteremu se naj dovoli ustanova za obisk Frančiško—Josefinuma. 8. Odlok c. k. namestništva glede dovolitve prispevka 400 K za izvršitev akcije, da se združijo vsa čebelarska društva. 9. Poročilo ravnatelja Belleta kot odposlanca centralnega odbora pri čebelarski razstavi, ki se je vršila v Celju. 10. Odlok c. k. namestništva glede nakazanja 1500 K za pomladanski in jesenski gospodinjski tečaj v Maria-Trostu. 11. Rešitev južne železnice glede tovorne tarife za sadje in zeleujad. 12. Odlok štajerskega deželnega odbora glede nakazanja druge polovice deželne podpore v znesku 24.840 K. 13. Odloke, k. štaj. deželnega šolskega sveta, v kterem naznanja, da še mu sedaj ni mogoče uvesti obveznih nadaljevalnih izobraževalnih tečajev v kmetijstvu. 14. Odločbe c. k. štajerskega namestništva glede vodnih naprav med Ptujem in Ormožem. Te odločbe si lahke člani prečitajo v družbini pisarni. Ker se proti sestavi zapisnika zadnje seje nikdo ne oglasi, zaključi predsednik sejo. Prihodnja seja se je določila na 12. novembra t. 1. Našim podružničnim vodstvom bi polagali na srce, da začnejo že sedaj misliti, da zbero pravočasno udnino pri tistih svojih članih za leto 1913, ki je morebiti že niso sami vplačali; pri nekterih podružnicah se pobira članarina celo leto, tako, da tam na koncu leta ni drugega posla, nego da se sestavi in vpošlje centrali imenik z dotičnim zneskom po K 2.— ; kjer pa se čaka do zadnjega termina, tam so na vse zadnje navadno sitnobe in nepotrebni izdatki za poštnino. Če podružnica ne izpolnjuje te svoje glavne dolžnosti, zgubi precej na svojem ogledu, to se pravi, kredit take podružnice ni posebno velik; ne dobiva niti brizgalk, niti subvencioniranega orodja, niti plemenske perutnine, kratko-malo, če podružnica ne izpolnjuje takorekoč svoje edine dolžnosti, zgublja celo vrsto pravic in ugodnostij. Pa bi bila tudi krivica, če bi tisti, ki v 99 slučajih od sto le radi malomarnosti ne stori svoje dolžnosti, da bi užival enake ugodnosti z onim, ki je morebiti težje pogrešajoč že davno vložil pri podružnici svoje 3 kronice; čim več ima podružnica tako vnetih članov, tem bolje je za njo; tista podružnica pa tudi izpolnjuje svojo nalogo. Na vlak se žuri vsakdo, da ga ne zamudi; za to pa ima to dobro -od te točnosti, da z njo lahko računa. Stvar bi pa zgledala drugače, če bi vsakdo zase zahteval izjemo. Enako velja tudi v poslovanju centrale za 17.000 udov broječe organizacije. Boljše je ne biti član; nego povzročati s svojo malomarnostjo sitnobe. Za to bo dobro, vposlati imenik pravočasno; če se kdo ni prijavil, pač za dotično leto ni član, če mu je na tem kaj ležeče, so bo že drugo leto pravočasno prijavil. Če par članov ne drži redu, ima od tega navadno cela podružnica škodo. Ali res ni mogoče med 1. januarjem in uajpozueje 10. februarjem zbrati tiste dane y imenik, ki so do takrat vplačali? Izostali si naj posledice sami pripisujejo. Zborovanja podružnic. Ormož. Podružnica c. k. kmetijske družbe štajerske v Ormožu priredi v nedeljo dne 17. novembra ob 8. uri predpoldne v prostorih kletarske gostilne v Ormožu slavnostno zborovanje, pri kterem se izroči podružničnemu načelniku gospodu Martinu Ivanušu iz Huma odlikovalni znak, kojega mu jo priznal 89. občni zbor c. k. kmetijske družbe štajerske. Pri tem zborovanju so vrši tudi razprava o pomenu kmetijskega knjigovodstva s posebnim ozirom na; osebno dohodninski davek. Bil bi vesel pojav, če bi1 se iz prvega kakor drugega razloga udeležili vsi1 člani ormoške podružnice tega zborovanja, ki obeta biti živahno in poučno. Računajoč na stanovska zavest tovarišev članov in v svesti si dolžnosti napram centrali, se bo pri tem zborovanju tudi mislilo na udnino za leto 1913. Pa radi tega naj ne ostane nikdo doma. Odbor. = Kozje. (Vabilo.) Kozjanska kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 10. novembra t. 1. dve poučni zborovanji, in sicer prvo zjutraj po sv. maši v šolskem poslopju na Bučah, drugo pa ob 3. uri popoldne v Imcnem pri gospodu Matevžu Pajku. Pri obeli bo predaval o urani živinoreji in o sadjarstvu kmetijski potovalni učitelj gospod Franc Goričan. Pri tej priliki se bodo sprejemali novi udi, pobirala pa se bo tudi udnina za leto 1913. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Iz podružnic. — Braslovče. Odbor kmetijske podružnice za vranski okraj je imel svojo redno sejo dne 22. septembra 1912 v Braslovčah. Posvetoval se je o tekočih zadevah, zlasti o nabavi nove travniške brane. Slavni osrednji odbor je namreč dovolil subvencijo v ta namen v znesku 40 K in sc je sklopilo izreči istemu zahvalo za to podporo ter so je isti pooblastil, da nakupi za našo podružuico težjo travniško brano. Primanjkljaj pokrije podružnica. Poročilo o glavni skupščini v Gradcu je izostalo, ker je bil gospod odposlanec odsoten, gospod Schaur pa se iste zara.di družinskih razmer ni mogel udeležiti. Glede poslovanja pri zalogi umetnih gnojil, se je sklonilo, da se ima razmerje istega do podružnice urediti, kakor se je bilo sklenilo na lanskem občnem zboru; to se ima rešiti tekom meseca novembra, da se zamorejo pravočasno sestaviti letni računi. Točno plačevanje letnine je velike važnosti in naj bo urejeno že pred sklepom leta za prihodnje leto, sicer nastane nered in mora podružnica plačevati zaostale prispevke za „Glasnik11 Radi tega se obveščajo vsi udje podružnice, da se bo letnina pobirala v toku oktobra in novembra, po mogočnosti po vasoh, kjer se bodo priredili mali sestanki gospodarjev in so prosi točnosti v tem oziru. Ugodnosti, ktere nam nudijo kmetijske podružnice, so znane dovolj, zlasti glede znižanih cen umetnih gnojil in dobivanja družbinega glasila ,,Gospodarski Glasnik11, so prednosti, kterih bi se moral posluževati vsak zavedeni kmetovalec. Radi tega upa odbor, da ostanejo zvesti vsi dosedanji udje podružnice in da vplivajo tudi na sveje sosede in jih spodbujajo k uinogobrojueruu pristopu, kajti več ko bo udov, večje ugodnosti se nam bodo nudile, in tem bolj so bo slavni osrednji odbor pri podelitvi subvencij oziral na našo podružnico. Nadalje se je odbor posvetoval o nujni potrebi večje stanovske izobrazbe kmetijskih posestnikov in priporočal ustanovitev kmetijskih nadaljevalnih točajev za šoli odraslo mladino. Taki tečaji bi se naj prirejali v zimskem času in bi morali biti tako urejeni, da bi za posameznika, oziroma občino ne nastali posebni stroški. Konečno se je določil čas za letošnji občni zbor, ki bode dne 15. decembra 1912 na Vranskem, na kterega sc žo sedaj opozarja, zlasti kmetovalce iz vranske okolice, ki se vabyo k skupnemu — vzajemnemu delu. Lorber-. Opozarjanje. Današnja številka ima kot prilogo prospekt o praktičnem izvrševanju travniškega gnojenja, ki zasluži vsol pozornost kmetovalcev, ... .. X. '■ Radgonske parne opekarne oddajajo trpežno strešno opeko in grapasto votlo opeko za goveje hleve in svinjake STALISOden L O-s+err. Pater j'% «241.04-0. Po dolgom prom®je vanju in mnogih poskusih se nam je posrečilo napraviti ie žgane ilovice tlake za hleve, s katerimi lahko napnivtana vzorne hlevske tlake. Ker površina teh plošč ni gladka, ampak razdeljena v male kocke, ui mogoče, da bi živini izpodrsavalo in po jarkih med temi kockami se lahko scalnica vedno odteka, vslod česar ©stane stelja dalje suha in ohranjena. Če primerjam »-stroške za napravo lesenega tlaka in našega iz lončenih plošč, lončeni ni dražji, ako se omamo na njegove velike prednosti in na trpežnost. Kakor se vidi iz slike, 8e pološijo Tlak iz takih lončenih; plošč je mnogo toplejši od vsakega iz drugega mnterijala napravljenega, ker so plošče votle in prihaja vsled tega temperirani hlevski zrak v tlak, kar na oni strani blaži iz podlage prihajajočo mrzloto in na ta način zabranjuje preveliko tvorjenje hlevske pare, na drugi strani pa te plošče, ker sta zrak in glina slaba prevodnika toplote, najemljejo živini telesne gorkotre, kar je velikega zdravstvenega pomena. z metin, prihranita sc torej čas in materija 1 . Na m2 gre 15 plošč. ============== M: 5 g = a lš\x- te ploščo na lahko podlago iz betona, ki je nagnjena 2‘A do 8% za govejo živino, 5 dv 3% za svinjake. Hlevski tlak iz gline je pripraven za vsak hlev, se lahko osnaži z malo vodo, le parkrat je treba potegniti ===== Na železniški vagon z M) tonami se lahko naloži 150 m2 teh plošč. 1 komad : 5 ke «m.2o Pletarski tečaj’! na deželni viničarski šoli v Silberbergn pri Lipnici. D* se razširi in udomači v celi deželi napravljen je ibijo r vinarstvu n sadjcreji, kakor tudi, da se da kmetijskemu delavstvu v navadnih pletarskih izdelkov, ki se rabijo zimskem času debt in zaslužka, sklenil je deželni odbor, prirediti za 12 udeležencev na zgoraj navednem zavodu v pozftoatili mesecih tečaj za pletenje jerbasev. Kurz se začne dne 1. decembra in traja do 15. februarja. Obiskovalci dobijo v zavodu razven brezplačnega pouka tudi prosto stanovanjc. Pač pa morajo prispevati za braDo, ki jo jim da zavod, na mesec 24 kron. prijaviti se je treba do 15. novembra t. 1. pri štajerskem deželnem odboru potom občine, okrajnega zastopa ali kmetijske podružnioe. Pogoji so: Starost najmanj 16 let, pristojnost v kakšno štajersko občino, predložitev nravnostnega spričevala in zagotovitev plačila navedenega zneska za brano. V Gradcu, dne 8. oktobra 1912. Od štajerskega deželnega odbora. Vposlano. Razkazovanje motornih 1st parnik plugov pri dela. Od 15. do 17. novembra t. 1. priredi c. k. kmetijska družba na Dunaju na baron Drasche pl. Wartinbergerjevi grajščini Ebreichsdorf pri Dunaju razkazovanje motornih in parnih plugov pri obratovanju ; slednje pa brez onih s sistemom dveh plugov, ki tov že dovolj zuani. Oni kmetovalci, ki si želijo ogledati to prireditev, naj naznanijo svoj naslov tako-le: „Masebmaaverkaufsbureau der k. k. Landwirtschafts-Gesellschaft in Wien, I., Schauflergasso 6“. Ta pisarna, bo jim potem svoj čas poslala natančneja potrebna poročila. Prireditev bo najbrž največja, kar se jih je do sedaj priredilo v Srednji Evropi, in ji bodo prisostvovali tudi predstojniki najvišjih uradov. Do sedaj so priglasite svojo udeležbo sledeče tovarne: Gas Traction Co., Amerika; Holt Caterpillar, Amerika; Intern. Harvester Co., Amerika; Mac Laren, Angleško; Haucbe, Francosko; Kaulen, Nemčija; Kemna, Nemčija; KyffkitusserkfUte, Nemčija; Schroder & Wnrr, Nemčija; Stock, Nemčija; Dntcritp, Nemčija; Michl, Avstrija; Pejsek, Avstrija; Hngermann, Avstrija. Pisarna za prodajo strojev c. k. kmetijske družbe na Dunaju je drage volje tudi pripravljena posredovati pri nakupu parnih plugov in bo tudi zastopana pri ti prireditvi. Morebitne želje in vprašanja o motornih ia parnih plugih ter o vseh drugih kmetijskih strojih in orodij že sedaj sprejema. Rnhrol praidii zoper tvJe^o jprtšo. Ker se sedaj bliža čas, ko v nekterib pokrajinah stori največ krav, in bode zopet obolelo na tisoče sesajočih telet ttft hodi infekeijozni telečji griži in poginilo, mislim, da Storim vsem živinorejcem uslugo, če jih pravočasno opgeorim na zdravilo zoper telečjo grižo, ki je že v stoterih, in stoterih stečajih pomagalo. Lekarnar Kari Hochstdger (Landeck na Tirolskem) prodaja praške zoper telečjo grižo (postavno zavarovani), na ktere sem čitatelje že enkrAt opozoril v tem listu. Ti praški v resnici na podlagi obsežnih preš košenj zaslužijo, da se jih kot uspešno in lahko uporabno zatirajoče sredstvo hude nalezljive tekste griže vsepovsod priporoča. Kakor nas učijo dosedanje izkušnje, mora se dati to zdravilo takoj v začetku bolezni in sieer natanko po nakazilih, ki so dodana tem praškom. Zajedno pa se mora tudi hlev dobro razokužiti ali desinfirirati. Le malenkostne neuspehe, kterl so so do sedaj opazovali pri uporabi teh praškov, si smemo razlagati s tem, do se je bodisi začelo z zdravljenjem prepozno, bodisi se praški niso točno uporabljali po navodu o uporabi. Mogoče pa je tudi, da je bila driska posledica le kakšne droge bolezni. Veselilo me bo, če se ml posreči s to kratko notico mar-siktero živinorejsko gospodarstvo rešiti te kuge. Živinorejski inšpektor Kuhat. n m Rodbinam [ kot prirojenim ljubiteljicam čošiee dobre žitne kave, prijetnega in polnega ■ okusa, služi najbolje Franckova Perl-rž. Prava samo z napisom ;Perlro: in davnim mlinčkom: kot tvorniško znamko. 281—5 IB BBBHBBBBSIKfflSIBISBiBBIBBIBSBS Oznanila v „Gospodarskem Glasniku* dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev. .zanesljiv in trezen, z večletno prakso v cvetličarstvo in sa^jerejstvo, se v stalno službo sprejme pri F. Simončiču v Sevnici. Plača po dogovoru. 405—1 Avizo. po trgovskih običajih Orado«........ 1.200 centov rži Maribor . . . 31.850 centov rži Ceteiee .... 2.250 centov rži Beljak ..... 3.500 ccntdv rži , Tozadevne razprave in pogajanja se vrše dne 12. no-/ verabra 1912 pri -e. in k. intendanci 3. kora v Gradcu. Ponudbe, ki morajo biti kolkovane, se morajo vpo---slati vsaj do 8. irve predpoldne istega dne c. in k. intendanci 3. kora, kjer so na razpolago -tudi natanč-j nejša pojasnita in pogoji v posebni knjižici. Nakupovalni : avizi s pogoji se dobe brezplačno pri vojaških oskrbo- j vahrih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju. V Grade«, meseca oktobra 1912. 41-9—Tj _________M_ui l intendanee 3. tora. Priložnostni nakup. Radi smrti-svojega moža sem prisiljena iz zaloge 75.000 tigrovih fi analnih csS-sj prodati, katere ponudim za zelo niako ceno. Te odeje so pripravne za vsako hišo za pokrivanje postelj in ljudij. Dolge so krog 190 etn in 135 cm široke. Pošilja se proti povzetju in sicer 4 komade tigrovih flanoinih odej za 8 K 50 v. Vsak ceD.j, čitatelj tega inserata ti lahko z zaupanjem naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak zadovoljen s pošiljatvijo. 404—2 MARIA tt&SJEŠLESFLA tovarnarjsva vdova — zalogajovarniških odej 4. in 5., Nachod, Češko. Praški zoper grižo telet po napovedbah c. k. okrajnega živinozdravnika Maltam Rapolda in pripnščena za splošno prodajo od c. k. minister.-tva za notranje zadeve. — Edino gotove učmkajoče sredstvo zoper grižo telet Se uporablja v vseh živinorejskih zadrugah Tirolskega z, izvrstnim uspehom. — Pošilja se v škatljicah po 1 ducata in 2 ducatih. — Proizvaja le edino: Kari Hoelistdgej* lekarnar v Landecku na Tirolskem. Na stotine pr izmil mh in zahvalnih pisem. 413—12 ZAB MU G A e> _ ^ Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Gradec, Franzensplatz št. 3. Komisijonelna prodaja sadja na Dunaju6 Naznanjamo s tem, da bo Zveza do nadali zt-pet prodajala vsak četrtet in petek na veliki dunajski tržnici sadje svojih članov, oziroma pri nji včlanjenih zadrug. Sadje se prevzame v komisijonelno prodajo na podlagi poprejšnje prijave in pritrditve zastran Zveze. V slednjem slučaju se razven izdatkov v gotovini (tovornina, izdatki za spravljanje na trg in tržna pristojbina) še odtegne 5% od kosmatega izkupička. Za skrbno spravljanje in posodo mora poskrbeti zmiraj vpošiljatelj sam. Prijave, v kterih naj bo naveden natančen naslov, množina vsake vrste, ki je na razpolago, in nje kakovost, čas, kedaj bi se sadje poslalo, navedba članstva, se naj pošljejo Zvezi. II. Poročilo glede blagovnega prometa Zveze. l. Poročita o cenah iz blagovnega prometa jesen 1912, Gnojilna sadra (gips). a) „Vorderbrtlhler“ modra 100 kg od železnice Modling z vrečo, samo v celih vagonih, 2 K 70 »; Vožnina od MOdlinga do Gradca pride približno na 79 K. V) „Gčriacher* v celih vagonih z vrečo pri 100 kg od postaje Au-Seewiesen stane 1 K 70 v. Zdrobljeno apno % nasipano v vagone, stane od graškega kolodvora 100 kg K 1-50, od peggauskega pa K 1-30. Apno v kosih, nasipano v vagone, stane v celih vagonih od graškega koflaškega kolodvora 100 kg K 1*87. Klajno apno s 40 do 42 % fosforjeve kisline v vrečah po 50 kg, tehtano z vrečo vred stane od skladišča na Dunaju 100 kg K 20*—, od skladišča v Mariboru 100 kg K 21*—. Materijal za vkladanje sadja. ^ I. Zaboji za sadje (dajo se narazen vzeti v sešt delov in imajo na spodnji, zgornji in sprednji strani pribite obrobke): 25 kilogramski zaboji, če se jih vzame do 50 ko II. III. madov, komad po....................AT 1.05 25 kilogramski zaboji, če se jih vzame nad 50 komadov, komad po . . . „ 1.— 50 kilogramski zaboji, če se jih vzame do 50 kosov, komad po..............„ 1.40 50 kilogramski zaboji, če se jih vzame nad 50 kosov, komad po .... „ 1.35 II. Sodi za sadje (dajo se vzeti narazen v stranske doge in podna): 50 kg sodi, če se vzame do 50 komadov, komad po....................K —.95 50 kg sodi, če se vzame nad 50 komadov, komad po.............„ —.90 100 kg sodi, če se vzame do 50 komadov, komad po.............„ 1.40 100 leg sodi, če se vzame čez 50 komadov, komad po.............„ 1.35 III. Lesena volna in sicer: Srednjetina kakovost v zavojih po 25 in 50 kg, za 100 kg ...........K 14.50 Manjše množine kakor 25 kg se. ne oddajo. Jer basi, fino izdelani, dobri za razstave I. velikost za približno 4 kg vsebine, komad po .............. AT —.60 II. velikost za približno 8 kg vsebine, komad po....................................K —.70 Oddaja od 10 komadov naprej po sorti. Melasina močna krmila iz tvornice c. k. kmetijske družbe na Dunaju v Brucku ob Muri: v Cena za 100 leg Stv. I melasa s palmovim jedrčjem . . K 16*10 » II » „ „ in kokosom . „ 16*40 » IV , n palmovimi otrobi . . . „ 15*90 Cane so računane od tvornice v Brucku- Kiralyhidi, tehtano je z vrečo, ki se zaračuna s 60 v. Će se vreče v teku 4 tednov vrnejo poštnine prosto na južni kolodvor v Gradcu, se za vsako vrne 60 v. Pri celem vagonu z 10.000 kg pride cena za 20 K cenejša. Ako bi tovarna za močna krmila v Brucku n. L. c. k. kmetijske družbe na Dunaju pred končno dobo znižala svoje oficijelne cene, dovolimo svojim odjemalcem celih vagonov za krmila, ki še jih niso odvzeli, tudi nižjo ceno. če se vzame melasinih močnih krmil manj kakor vagon, takrat ne izvršimo naročila od tovarniške postaje, ampak od naših skladišč v Ljubnem, Gradcu in Račjem. Ponujamo ta krmila dokler je kaj zaloge, po sledečih cenah: Št. IV melaso iz palmovih tropin 100 kg K 17.40, št. I melaso iz palmovih koščic 100 kg ATI7.60, št. št. II melaso iz palmovih koščic kokosa 100 kg K 17.90 brez vreče, ki se zaračuna s 60 v. To pa vzamemo za ravnoisto ceno nazaj tekom 4 tednov, ako je v dobremu stanu in se nam vpošlje brez stroškov na južni kolodvor v Gradec. Plačati se morajo krmila takoj. i: 2. 1 ; Cene žita za setev. Ponujamo, dokler je kaj zaloge: Zimska pšenica, vrsta Grofi-Bleu, štajerski pridelek...........p . K 30*— Zimski ječmen......................„ 26*— oboja za 100 kg čiste teže, od graškega kolodvora proč, brez vsakega popusta, plačljivo nam v Gradec. Zimske rži in zimske grašice ne moremo več oddati, ker je zaloga popolnoma pošla. Zrnje se oddaje le v vrečah po 50 kg čiste teže, in zaračunamo vreče po jedni kroni, vendar pa jih vzamemo zopet nazaj za ravnoisto ceno, če se pošljejo v dobrem stanu tekom 4 tednov tovornine prosto Gradec južni kolodvor. Na zahtevanje vpošljemo vzorce. j ■ I 3. Oljnate prge. Ponujamo, dokler je kaj zaloge: sezamove prge, svetle, za 100 kg K 18.— od Trsta, bruto za neto z vrečo vred, se pošiljajo v. dobi od decembra 1912 do aprila 1913. Prge iz zemeljskega oreha 58/62% proteina in tolšče, za 100 kg K 19.20 od Trsta bruto za neto z vrečo vred, se pošilja točno in