f.ltmn. platana t gotovini.	  IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	  .0«™	“-™*1	1W
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
P*ročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. SJredniStvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici Stev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.85*
teto XIV.	Telefon	st.	2552.	Ljubljana,	v	soboto, 14. novembra 1931.	Telefon	st.	2552.	štev.	131.
Predsedstvena seja Zveze trgovskih gremijev
V četrtek 12. t. m. dopoldne se je vršila v mali dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani III. predsedstvena seja Zveze trgovskih gremijev, ki jo je vodil zvezni predsednik g. Josip J. Kavčič.
Po formalni otvoritvi se je spominjal preminulega industrijalca in vnetega sodelavca v trgovski organizaciji, gosp. Franca Goloba. V svojem obširnem govoru je orisal nato sedanjo gospodarsko situacijo iz gospodarsko-finančnega, socialnega in organizatoričnega vidika.
Ugotovil je uvodoma, da so se prilike v naši državi konsolidirale. Če pogledamo položaj v Evropi, vidimo povsod in na vseh področjih, da se je pričelo neko prerajanje ter da nastopajo izpremembe v sedanjem kapitalističnem sistemu. Pod pritiskom neugodnih prilik, ki se kažejo v omejitvi gospodarskega dela, obubožanju, brezposelnosti, so vse vlade prisiljene, da se trudijo za ohranitev gospodarskih dobrin. To je veliko svetovno valovanje, v katerega se je treba uživeti.
V našem domačem gospodarstvu težko občutimo zastoj denarnega obtoka. Naš narodni dohodek je padel za okroglo 190 milijonov Din, in sicer v žitu 90 milijonov, v lesni stroki pa za 100 milijonov Din. Radi splošnega zmanjšanja prometa, visokih dajatev in slabih kupčij je morala tudi trgovina že skrčiti svoje obrate, pa bo, če se položaj v dogledni dobi bistveno ne izboljša, moralo slediti v splošno še večje zmanjšanje obratov.
V teh prilikah pa mora naše gospodarstvo točno voditi račun, pa je zato umestno, da bo Zveza razpisala pismeno anketo, potom katere naj trgovstvo točno in podrobno pojasni, za koliko je trgovstvo v obče, in posamezne stroke posebej, v trgovskih uspehih nazadovalo oziroma napredovalo, kajti v vsem bodočem stanovsko-orga-nizatoričnein delu je velevažno, da pokažemo v prizadevanju po zboljšanju tega položaja s konkretnimi dokazi, da naše gospodarstvo v svoji moči nazaduje.
Od volitev v narodno skupščino pričakujejo naši gospodarski krogi mnogo in njih želja je, da bi osredotočil parlament vse svoje delo v prizadevanju po gospodarskem podvigu. Pri volitvah je bilo izvoljenih nekaj gospodarstvenikov, med njimi naš odlični gospodarski strokovnjak gen. tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Mohorič. Zveza jim je k izvolitvi čestitala in jih pozvala, naj svoje parlamentarno delo posvete pospeševanju gospodarskih interesov. Zlasti važna pa je izvolitev g. Ivana Mohoriča, ki ga odlikuje v njegovem delu stroga objektivnost, ki je tesno povezana z željo, ugoditi vsem zahtevam slovenskega gospodarstva. .
V zvezi z volitvami se je izvršila iz-prememba tudi v predstavništvu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Zveza je vodila od zadnjih zborničnih volitev, pri katerih delegati Zveze sploh niso prišli v poštev, borbo za iz-premembo režima v Zbornici. Končno je dosegla uspeh in po njenem predlogu je bilo z malimi izjemami imenovano sedanje zbornično predstavništvo. S posebnim zadovoljstvom pozdravlja izvolitev dolgoletnega borca za trgovske in gospodarske interese zveznega podpredsednika g. Konrada Elsbacher-ja za zborničnega podpredsednika. V imenu zveznega predsedstva je čestital
g.	Konradu Elsbacherju k imenovanju. Tudi v zveznem predsedstvu se nahaja več zborničnih svetnikov, ki jim je
prisrčno čestital ter jih pozval, da interese, ki jih zastopa stanovska gremi-jalna organizacija, zastopajo tudi kot člani Zbornice.
Neposredno pred volitvami je izšel tudi novi obrtni zakon. Zveza bo o določbah zakona podrobno razpravljala v posebni predsedstveni seji.
Obširno in izčrpno je poročal nato predsednik g. Josip J. Kavčič še o finančni krizi in posledicah, ki jih more prinesti, o zakonodajnem delu v razdobju od zadnje predsedstvene seje, izterjavanju davkov in organizaciji. Prepričevalen govor g. zveznega predsednika so sprejeli navzoči z velikim odobravanjem.
Zvezni podpredsednik g. Konrad Els-bacher se je nato v svojem govoru zahvalil za čestitke k imenovanju za zborničnega podpredsednika in poudarjal velik pomen in važnost složnega organizatoričnega dela. V imenu zveznega predsedstva je naprosil zveznega predsednika g. Josipa J. Kavčiča, kot člana Zbornice za TOI, naj bi s svojo neumornostjo in svojini širokim obzorjem zastopal trgovske interese v zbornici kot vodnik delegacije v trgovskem odseku.
Predsednik Osrednje sekcije lesnih trgovcev g. inž. Joško Kobi je v smo-trenem govoru poudarjal velevažen pomen govora g. zveznega predsednika glede finančne krize.
Sledilo je poročilo zveznega tajnika g. J. Kaiserja, ki obravnava v glavnem najvažnejše akcije, ki jih je podvzela Zveza v razdobju od zadnje predsedstvene seje v področju gospodarske zakonodaje. Poročilo vsebuje nadalje pogled v položaj posameznih važnejših strok in v živahno delovanje Osrednje sekcije lesnih trgovcev in končno v akcije, ki jih je podvzela Zveza v prometnem oziru in intervencije.
Živahna je bila debata, ki se je razvila pri razpravi o davščinah na motorna vozila. Sklenilo se je podvzeti akcijo za ureditev davščin na avtomobile v ztnislu stavljenih predlogov.
Obširno se je razpravljalo končno o kreditiranju v detajlni trgovini. Ugotovilo se je, da je zaščita trgovstva v pogledu kreditiranja v detajlni trgovini nujno potrebna. Zveza bo izdala gre-mijem potrebna pojasnila in navodila glede kreditiranja po trgovskih principih.
Z ozirom na obširni dnevni red in v svrho podrobne razprave o novem obrtnem zakonu se bo vršila prihodnja seja zveznega predsedstva sredi pri-bodujega meseca.
Ureditev kontrole sodov v Dravski banovini
Na osnovi čl. 4. in 8. o ureditvi službe kontrolnih mer in dragocenih kovin pri splošnih upravnih oblastvih, je trgovinski minister v sporazumu z notranjim ministrom rešil, da se v Dravski banovini vključijo naslednje postaje za kontrolo sodov: a) postaje v Brežicah, Konjicah, Kozjem, Krškem, Rogatcu, Šoštanju, Sevnici in Slovenj-gradcu v sestav oddelka za kontrolo mer v Celju; b) postaje v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Litiji, Novem mestu in Rakeku v sestav oddelka za kontrolo mer v Ljubljani in postaje v Gor. Radgoni, Ljutomeru, Murski Soboti, Ormožu, Ptuju, Slov. Bistrici v sestav oddelka za kontrolo mer v Mariboru.
POVIŠANJE UVOZNE CARINE NA JEČMEN IN SLAD
V »Službenih novinah« je objavljen zakon o spremembi tarifnih številk 2 in 6 uvozne carinske tarife. Uvozna carina na ječmen se poviša na minimalno 6 zl. Din, dosedaj pa je znašala 3 zl. Din (maksimalna carina se poviša na 8 zl. Din). Na oves, ki spada v isto tarifno številko, ostane dosedanja carina 3 zl. Din nespremenjena. Carina na slad od vseh vrst žita, razen žganega in zmletega, se poviša minimalna od 10 na 14 zl. Din (maksimalna od 14 na 20 zl. Din). Namen tega povi-
Novi obrtni red vsebuje določila glede odpiranja in zapiranja obratovalnic.
So to okvirna določila, na podlagi katerih se pooblaščata tako g. minister trgovine in industrije, kakor tudi g. ban, da izdata detajlne izvršilne nared-be. Doslej je slonela ureditev tega vprašanja na določilih zakona o zaščiti delavcev in na podlagi tega zakona izdani uredbi. Po novem obrtnem redu pa bo spadalo to v delokrog ministrstva trgovine in industrije, odnosno g. bana.
Po dobesednem prevodu glasijo tozadevna določila zakona naslednje:
§ 152. 1. V času od 20. ure do 5. ure morajo biti ob delavnikih vsi lokali, prodajalnice, poslovalnice, biroji, delavnice in skladišča vsakega obrata zaprti. Za industrijska (tovarniška) podjetja, v katerih se vrši delo po naravi posla nepretrgano ali pri katerih narava posla ne dovoljuje prekinitve ali odlaganja dela, omejitve glede odpiranja in zapiranja ne veljajo. Ban sine po krajevnih prilikah določiti, da smejo biti posamezne vrste obrtniških obratov v vaseh in drugih krajih kmetskega značaja odprte ob delavnikih tudi dlje in tudi neomejeno.
2. Minister trgovine in industrije bo predpisal z ozirom na potrebe prebivalstva, gospodarskega poslovanja in javnega prometa v sporazumni z ministrom socijalne politike in narodnega zdravja ter po zaslišanju zainteresiranih zbornic in delavskih zbornic z uredbo podrobna določila o času odpiranja in zapiranja posameznih vrst obratov.
3. V uredbi se morejo predvideti izjeme: kateri lokali, prodajalnice, poslovalnice, biroji in delavnice smejo biti zjutraj pred odpiralnim časom odprti, kateri smejo biti odprti čez poldne, kateri smejo biti odprti po uri, določeni za zapiranje zvečer vsak dan ali ob gotovih dneh v letu, kateri smejo biti odprti neomejeno, za katere ne velja odpiralni in zapiralni čas, kakor tudi posebne ugodnosti za lokale trgovinskih ob rtov po vaseh in za lokale trgovinskih in obrtniških obratov po trgih, malih in večjih mestih, kjer imajo kmetijski značaj, v zdraviliščih, kopališčih in letoviščih, kakor tudi v primorskih krajih.
§ 153. Obrti brez stalnega poslovnega mesta (lokala), navedeni v §§ 176—186, se smejo po ulicah in hišah izvrševati samo v času, ko smejo biti odprti drugi obrati v zmislu tega zakona. (Določbe §§ 176—186 so priobčene na drugem mestu. Op. ur.).
§ 154. 1. Ob nedeljah morajo biti zaprti vsi lokali, prodajalnice, poslovalnice, biroji, delavnice in skladišča vsake obrti in v njih se mora prekiniti vsako delo. Ta omejitev ne velja za podjetja, v katerih se vrši obratovanje po naravi
šanja je očividno ta, da se naša pivovarniška industrija, ki uživa izdatno carinsko zaščito, prisili, da pri produkciji uporablja izključno domače sirovi-ne. V času, ko se vse države zapirajo proti uvozu agrarnih proizvodov in ko moramo strogo paziti, da devize, izvirajoče od izvoza pravilno porabimo, ne gre, da bi uvažali inozemski ječmen za potrebe pivovarn, čeprav ga doma dovolj pridelamo. Iz pravkar objavljene statistike ogledne in kontrolne postaje v Zagrebu je razvidno, da je bilo preko območja te postaje samo v oktobru uvoženih 140.000 kg ječmena.
njih posla nepretrgano ali pri katerih delavne prilike ne dovoljujejo prekinitve obratovanja. Taka podjetja se bo dotočilo s posebno uredbo (§ 152).
2.	Z uredbo (§ 152) se bo določilo, kateri obrati smejo imeti ob nedeljah svoje lokale odprte dopoldne, ves delavni čas ali neomejeno. Prav tako se smejo z ozirom na gospodarske prilike in na potrebe javnega prometa potom uredbe določiti izjeme, v katerih krajih in za kateri čas smejo biti ob nedeljah odprti lokali trgovinskih in obrtnih obratov, glede katerih velja sicer nedeljski počitek.
3. Ob državnih praznikih: na dan rojstva Nj. Vel. kralja in na dan narodnega ujedinjenja morajo biti zaprti vsi to-kali, prodajalnice, poslovalnice, biroji, delavnice in skladišča in v njih se mora prekiniti vsako delo. Tudi za take dni velja izjema 1. odst. Poslovanje ob drugih državnih praznikih se bo uredilo z uredbo (§ 152). Prav tako se bo ? uredbo glede na verske prilike v posameznih banovinah določilo, ob katerih verskih praznikih morajo biti lokali zaprti.
4. Z uredbo (§ 152) se more pooblastiti bana, da za izvedbo uredbe izda posebne predpise.
§ 155. Lastniku obrata, kakor tudi članom njegove družine, je dovoljeno bivati in delati v lokalu tudi v času, ko je za promet s strankami zaprt.
§ 156. Če se opravlja v enem lokalu ali v dveh ali več lokalih, ki so med seboj v zvezi, dvoje ali več vrst dela, za katera je določen različen čas odpiranja in zapiranja, velja za ta primer čas odpiranja in zapiranja one vrste del, za katero je predpisan krajši delavni čas.
§ 157. Delavni čas pomožnega osebja v obratih uredijo predpisi o zaščiti delavcev.
Vidimo, da daje zakon g. ministru trgovine in industrije, kakor tudi g. banu zelo široka pooblastila. Za naše podeželske trgovce je zlasti važno to, da se z gornjimi zakonskimi določili razveljavi določilo zakona o zaščiti delavcev, po katerem so smele biti doslej trgovine odprte ob nedeljah samo dve uri predpoldne. Po novem zakonu bo tudi v tem oziru mogoča zadovoljiva rešitev tega vprašanja.
Glej v vsaki številki »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati!
Odpiranje in zapiranje lokalov
Izvoz vina v Švico
Iz zanesljivega vira smo obveščeni, da je izvoz jugoslovanskih vin v Švico mogoč, treba pa je vsekakor, da konvenira cena in kvaliteta. Radi tega je priporočati, da jugoslovanski izvozniki vin pošljejo na doli označene švicarske tvrdke zelo ugodne oferte. V prvi vrsti obstoji v Švici interes za lepa rdeča vina in lepa bela vina. Pripomniti je treba, da morajo jugoslovanski izvozniki staviti v svojih ofertah jako ugodne cene, kajti pomisliti je treba, da je v drugih državah, ki producirajo vino, vinska letina jako dobro izpadla in da hočejo izvozniki teh držav svoja vina tudi želo poceni spraviti v Švico. V zadnjem času se sliši, da je bilo Švicarjem od več strani ponudeno jugoslovansko vino in to često od ta-
kih ljudi, ki nimajo strokovnega znanja in so mislili, da bodo Švicarji plačali vsako ceno. To se jim je pa pošteno izjalovilo, ker, kot rečeno, dobi Švica lahko vino poceni tudi od drugod. Tu navajamo nekaj naslovov švicarskih uvoznikov vina, na katere se naj naši izvozniki-interesenti bla-govole direktno obrniti: C. August-Egli & Cie., Ziirich; C. Hornlimann, Ziirich; Wismer Siegfried & Cie., Ziirich; A. Leemann & Cie., Zolli-kon-Ziirich; 0. Frey & Cie., Bern, Bataillard & Cie. A. G., Luzern; Roesssiger & Cie., Basel; F. Doetsch-mann, Basel; Bcherer & Biihler, A.
G., Meggen, Weinimport A. G. Olten, Schenk & Cie., S. A., Rolle; Ernest Vilars, Geneve; Ammann & Co., Neuchatel.
Določila novega obrtnega reda glede trgovskega in ostalega višjega pomožnega osebja
Novi obrtni rod vsebuje -tudi važna določila glede pomožnega osebja. V naslednjem prinašamo dobesedni prevod poglavja določil o trgovskem in ostalem nižjem pomožnem osebju:
1. Za pomožno osebje, ki je zaposle no v trgovinskih obratih z izvrševanjem pretežno trgovskih ali višjih netrgov-skih poslov ali pisarniških poslov in za katere je taka redna zaposlitev glavni poklic, kakor tudi za pomožno osebje, ki je zaposleno z izvrševanjem takih služb v ostalih obratih, kateri spadajo pod ta zakon in za katere je taka zaposlitev glavni poklic, veljajo določila tega poglavja, v kolikor niso za delojemalca na podlagi pogodbe sklenjena ugodnejša določila. Ostala določila tega dela zakona se bodo uporabljala samo v kolikor niso v nsprotju z določili tega poglavja.
■2. Ta določila ne veljajo za učence (vajence), ki so zaposleni v obratih, navedenih v odst. 1., kakor tudi ne za osebe, ki delajo v trgovskih obratih ali drugih obratih, ki spadajo pod ta zakon, toda katerim se -poverava samo izjemoma izvrševanje trgovskih odnosno višjih netrgovskih ali pisarniških poslov. Prav 'tako ne veljajo za osebe, katere izvršujejo v omenjenih obratih pretežno podrejene posle.
.§ 325. 1. Osebe, oimenjene v § 324 ne smejo brez privoljenja delodajalca samostojno izvrševati kako trgovinsko podjetje niti v kupčijski stroki njihovega delodajalca na svoj ali tuj račun sklepati trgovske posle. Delodajalec-sme zahtevati od -oseb, katere ravnajo proti tej prepovedi, odškodnino ali da *e taki posli smatrajo, da so bili zaključeni na njegov račun. Glede poslov, zaključenih na tuj račun, sme zahtevati, da mu delojemalec preda doseženi dobiček odnosno odstopi pravico do tega zaslužka.
2. Prav tako je delojemalcu, ki je v službenem razmerju pri podjetjih, ko-ja spadajo pod ta zakon, prepovedano, da brez privoljenja delodajalca sprejme na svoj ali tuj račun naročila za posle, ki spadajo v obseg delodajalčevega podjetja in s kojimi posli bi se škodilo interesom delodajalca. Razen tega jim je prepovedano, da se v teh poslih brez privoljenja delodajalca udeležijo z njim istočasno istega razpisa. Delodajalec sme od delojemalca, ki postopa proti tej prepovedi zahtevati povračilo povzročene škode.
3. Ta pravica preneha v 3 mesecih, računajoč -od dneva, ko je delodajalec izvedel za -sklenjeno kupčijo, vsekakor pa po preteku petih. let po sklenjeni kupčiji.
§ 326. 1. Alco je delojemalec po vstopu v službo radi bolezni ali nesreče oviran opravljati svojo službo, obdrži pravico do plače za 6 tednov, ako ni to zakrivil namenoma ali vsled velike nepozornosti. Po preteku nepretrganih 5 let službe pripada delojemalcu pravica do -plače za dobo 8 tednov, po pre teku 15 let 10 tednov, a po 25 letilr 12 tednpv. Za prokuriste in pooblaščence imenovanih -podjetij velja pravica do plače za 12 tednov.
2.	Ako je delojemalec v roku 6 me-
secev po ponovnem vstopu v službo iz razlogov, navedenih v prvem odstavku, ponovno oviran izvrševati službo in presega celokupno trajanje zauržanosti gorinavedene dobe, ima pravico samo do polovice navedene plače.
3.	Delojemalec pridrži pravico do plače tudi -v primerih, ko je za sorazmerno kratek čas vsled drugih važnih razlogov, ki se tičejo njegove osebe, oviran izvrševati -svojo službo, ako ni to sam zakrivil.
4 Ženske, ki se nahajajo v službenem razmerju, pridržijo pravico do plače za dobo 6 tednov po porodu in v lem času se jih ne sme zaposliti. Ako v tem času obolijo, veljajo določila 1. odstavka od dneva poroda.
5.	Ako predloži ženska zdravniško izpričevalo o tem, da bo verjetno v toku 6 tednov porodila, sme izostati od službe. Ako v tem času oboli, veljajo določila 1. odst. tega paragrafa od dneva obolenja. Po porodu ima, ako sama doji svojega -otroka, pravico, prekiniti delo v to svrho vsak dan dvakrat po pol ure.
§ 327. 1. Vsled zadržanosti v izvrševanju -službe po § 326, ki ne sega preko dobe, za katero ima pravico do na-daljnega dobivanja cele ali delne plače, se službojemalec ne sme odpustiti. Ako se mu -odpove služba tekom zadržanosti, -ostanejo njegove pravice za čas, določen v § 326, nedotaknjene, čeprav službeno razmerje prej preneha.
2. Pravice delojemalca po § 326 nehajo, čim -se službeno razmerje razveže po preteku roka, za katerega je bilo pogojeno ali vsled že -pTej podane odpovedi. Isto velja tudi tedaj, ako -je bil delojemalec odpuščen iz važnega razloga, kakor tudi tedaj, ako iz važnega razloga izstopi iz službe.
§ 328. 1. Ako je dogovorjeno, da obstoja plača izključno ali delno v deležu pri dobičku vseh ali samo iz gotovih kupčij (tantijemah), ali ako je dogovorjeno, da -mora biti dobiček merilo za določilo višine plače, se mora izvršiti obračun za prošlo poslovno leto na podlagi bilance, ako ni posebnega dogovora.
2.	Ako je potrebno, da -se obračun pregleda, ima delojemalec pravico, zahtevati vpogled v knjige. Vpogled se izvrši v prisotnosti delodajalca ali njegovega zastopnika in to samo, v kolikor je potrebno za presojo pravilne'ti obračuna. Delojemalec ne more -svojo pravico do pregleda knjig prenesti na tretjo osebo. Pri pregledu se sine po-služiti zapriseženega izvedenca.
§ 329. 1. Ako služi delojemalec pri istem podjetju nepretrgoma 6 mesecev, se mu mora v teku leta dati nepretrgan dopust, ki traja najmanj 10 dni vsako leto, po 5 letih službe najmanj 2 tenda, po 10 letih najmanj 3 tedne, po 15 letih najmanj 4 tedne, a po 25 letih 5 tednov dopusta vsako leto. Kdaj se sme nastopiti dopust, se določi dogovorno z ozirom na obratne razmere in to po potrebi na način, da se delojemalci izmenjavajo pri nastopu dopusta. Ako v podjetju niso zaposleni več kot trije
Nadaljevanje članka na 3. strani.
SPREMEMBE UVOZNIH CARIN NA NEKATERE PREDMETE IZ ŽELEZA
V »Službenih novinah« od 12. t. m. je objavljen zakon o izpremembali uvozne carinske tarife, po katerem veljajo doslej naslednje carine: po tar. št. 546: na ogrebače, lopate, motike, krampe, rovnice, grablje, vile: 1. neobdelane: a) grablje in vile 35 zl. Din (maksimalno 70), b) ostale 30 zl. Din (maks. 65); po tar. št. 554. na vijake in matice vsake vrstez zakovice in železne dele za pritrjevanje izolatorjev: pri debelini preko 14 tnm 30 zl. Din (maks. 45), pri debelini preko 7 do 14 mm 40 zl. Din (maks. 55) in po tar. št. 584 na izdelke iz kovnega železa, drugje neimenovane, točka 2. obdelane, pri teži do 5 kg 70 zl. Din (maksimalno 90).
^nudbcjoumaSeudnja
p—<™—*—* - - ■■-TOT.-- a»gp-■*
Julius Elbogen, Wien III., Marxer-
gasse 23, želi stopiti v stik s tukajšnjimi podjetji, ki izdelujejo belo zemljo v kosih.
Vilim Weiss, Zagreb, Valdeeova 5, I. nadstr., želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo skije.
H.	Benoist, Pariz TX o 15 Rue de Trevise, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki zobotrebcev in obodov za sita.
Lopez ITnos y Cia — Calle Alsina 1970, Buenos Aires, se zanima za uvoz suhih gob.
POOSTRENA ODGOVORNOST BANČNIH RAVNATELJEV IN UPRAVNEGA SVETA V ČEH0SL0VAŠKI
Cehoslovaška je izdala zakon, s katerim se poostri odgovornost bančnih ravnateljev in upravnega sveta. Zlasti pa je povečana odgovornost bančnih ravnateljev, katerim sme upravni svet v primeru, da njih dohodki prekomerno narastejo ali pa, da se ugotovi kakršnakoli krivda za nerednosti v bančnem poslovanju takoj odpovedati službo brez dogovorjenega ali zakonskega odpovednega roka.
* * *
Preferenčne carine za izvoz pšenice v Francijo
V Beogradu je bil pretekli teden podpisan sporazum med našo državo in Francijo glede uvoza kontingenta 15 tisoč vagonov naše pšenice v Francijo po preferencijalni carini 24 Fr. na 100 kilogramov, kar pomeni 30% popust od normalne carine. S tem uživa jugoslovanska pšenica preferencijalne carine s Cehoslovaško, Avstrijo in Francijo; v toku pa so pogajanja za sklenitev preferencijalne pogodbe tudi z Nemčijo.
RO'LEX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
KARTOTEKA" d. z o. z. Llubliana, Šeienburgova 6/1
Telefon štev. 33-38
:«5CMS53aEZEEBEESB9S
Novi strogi devizni predpisi v Čehoslovaški
Cehoslovaška je izdala predpise, s katerimi se prilagojujejo sedanji devizni predpisi z onimi v sosednjih državah. V bodoče bodo smele češke banke svobodno prodajati valute samo do svote 3000 Kč in še to po dokazu, da se ta svota potrebuje v gospodarstvu. Im-portne devize se bodo podeljevale samo do 20.000 Kč dnevno na tvrdko. Kronski dobropisi na inozemske račune se bodo dovoljevali samo do iznosa dobropisa. Pri poštnih hranilnicah je dovoljeno vlagati na račun inozemcev samo do 20.000 Kč. Kronska izplačila'v inozemstvo se dovoljujejo samo do 3000 Kč. Vsa izterjanja v inozemstvu, ki presegajo 20.000 Kč in ona, ki izvirajo od izvoza, morajo se ponuditi Narodni banki. Izvoz denarja in vrednostnih papirjev je dovoljen le do 3000 Kč mesečno. Potniki smejo s seboj nesti brez dovoljenja Narodne banke le 3000 Kč. Po pošti se sme pošiljati samo tuje valute, in še te le do 3000 Kč vrednosti.
Obtok bankovcev v Jugoslaviji je bil
8. t. m. v znesku 5300 milijonov Din krit v zlatu z 28-55 odstotki, v zlatu ;n devizah s 37-20 odstotki.
Jugoslovanski oljni kartel se je razšel; pripadale so mu poleg nekaj manjših obratov tri velike tovarne v Zagrebu, Koprivnici in Velesu.
Bosanska Industrijska banka je sklenila, da iprenese centralo iz Sarajeva v Beograd; v Sarajevu ostane podružnica.
Uruguav predlaga carinsko unijo med Argentino, Brazilijo in Uruguayem na bazi proste trgovine.
Nemški sindikat kalija je prodal lani v mesecih maj—oktober 5,650.000 met. stotov čistega kalija, letos 3,747.000 stotov.
Pogajanja med družbama Cunard in White Star glede sodelovanja itd. so se razbila.
Žitna hausse v Chicagu se nadaljuje. Rusija malo ponuja, pridelek v Kanadi je slabo izpadel, tudi Argentina in Avstralija poročata o nazadovanju pridelka. Ameriški farmerji računajo že z dobičkom 40 milijonov funtov.
Iluinunska petrolejska družba Roma-nia Petrolilera je predlagala prisilno poravnavo; prosi za triletni moratorij in ponuja 10, 40 in 60%.
Zlati argentinski peso je določen s
4.	t. m. s 179 pesos za 100 dolarjev, da se zaščiti žitna trgovina nasproti tečajem tujih vrednot.
Švicarska depozitna banka v Runiu-iiiji je prosila za prisilno poravnavo, ker je imela v zadnjih dneh preveč dvigov.
Petrolejski monopol v Ogrski je predlagan in nameravan; gre za uvoz in prodajo mineralnega olja in produktov iz njega.
Zopet dve romunski banki sta zašli v plačilne težkoče, med njima Kmetijska zadružna banka v Braili.
Kritje nemških bankovcev v zlatu in devizah znaša 27-8 odstotkov proti 26’9% v preteklem tednu.
Uvedba špiritovega monopola v Romuniji se pričakuje s 1. januarjem 1932, kakor poročajo rumunski listi.
Antidumping — zakon v Franciji — hoče vpeljati francoska vlada. Njegove določbe bodo po potrebi uporabljive kot zaščita proti gospodarskim bojnim odredbam inozemstva ali za omejitev uvoza v Francijo v poljubni izmeri.
Čebelarji Dunavske banovine so ustanovili v Novem Vrbasu zadrugo, koje namen je zboljšanje in olajšanje prodaje.
Južna Afrika hoče na vsak način obdržati zlati standard in bo najela v ta namen veliko posojilo v Parizu in Amsterdamu ter bo prodala šterlingovo imovino južnoafriških bank v Londonu.
Švicarske zvezne železnice bodo najele posojilo v znesku 150 milijonov švic. frankov.
Obsežne ukrepe za znižanje cen v Nemčiji pripravlja nemška vlada; hoče jih prilagoditi znižanim svetovnotržnim cenam. Znižanje znaša 15 do 20%.
Predpise o deviznem prometu so na novo poostrili v Avstriji in v Češkoslovaški.
Indekse veletrgovino za mesec oktober 1931 je izračunila Narodna banka tako-le: rastlinski produkti 71-1, živalski 66‘1, mineralni 73'7, industrijski 69'3, skupni indeks 69-5; izvozni predmeti 68-5, uvozni 66'2; pri tem je indeks leta 1926. enak 100.
Obtok bankovcev v Ogrski je v znesku 400 milijonov pengo krit s 24%.
Mednarodni borzni indeks se je v tednu od 31. okt. do 7. nov. nekoliko popravil, od 45’4 do 46-4 (I. 1927. = 100). Nespremenjene so ostale borze Dunaj, Praga in Milan.
Turčija se pripravlja na prehod do zlate vrednote in bo Turška Državna banka nakupila v ta namen večje množine zlata.
Konferenca balkanskih poljedelskih ministrov (Jugoslavija, Turčija, Rumu-nija in Grčija) je sklicana za dan 7. decembra v Sofijo. Prišli bodo tudi nlini-stri Ogrske, Poljske in najbrž tudi baltskih držav. Med drugim bo na dnevnem redu vprašanje prednostnih carin in kontingentiranja tobakovega pridelka.
Nadaljevanje članka: Določila novega obrtnega reda glede trgovskega in ostalega višjega pomožnega osebja.
delojemalci, se sme dati dopust v dveh približno enakih delili. Dopust se mora izkoristiti v teku leta. Odloga dopusta na drugo leto se ne more zahtevati.
2. Delojemalec ima za čas dopusta pravico do plače. Ako ni delojemalec v času dopusta na hrani, ki mu ipo pogodbi pripada, se mu mora dati pri nastopu dopusta vrednost hrane v denarju.
3. V dopust se ne more vštevati onega časa, v katerem je bil delojemalec vsled bolezni ali nesreče oviran opravljati službo.
4. Delodajalec ni vezan dati dopust, ako je delojemalec odpovedal službo, ali je bil iz važnih razlogov odpuščen.
§ 303. 1. Zahteve iz službenega razmerja do plače in odškodnine izdatkov, kakor tudi do vrnitve predujmov zastarajo v treh letih.
2. Ako so zahteve vnesene v obračun, začne zastaranje s koncem leta, s katerim se je obračun izvršil. Zahteve, ki niso vnešene v obračun, začnejo zastarati koncem leta, s katerim je končalo službeno razmerje. Zahteve, ko jih obračun se sestavlja šele po končanem službenem razmerju, začno zastaranje koncem leta, v katerem se ima izvršiti obračun.
§ 331. Službeno razmerje, dogovorjeno za poskušnjo, se sme skleniti naj-dalje za dobo 1 meseca in v tem času se sme od obeli delov in to vsak čas razvezati.
§ 332. 1. Ako je delojemalec vstopil v službeno razmerje ali je to razmerje nadaljeval in ni pogodil čas trajanja, se sme razmerje razvezati po določilih tega paragrafa.
2. Ako ni bilo drugače pogojeno ali ni krajevnih običajev, ugodnejših za delojemalca, sme delojemalec in delodajalec razvezati razmerje s potekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni 6-tedenski odpovedi. Po preteku 5 službenih -let znaša odpovedni rok 3 mesece, po preteku 15 let službo 4 mesece, a po preteku 25 let 5 mesecev.
3. Odpovednega roka se s pogodbo ne sme skrajšati pod 1 mesec ali nad 6 mesecev in se mora končati zadnjega dne koledarskega meseca.
4. Ako je službeno razmerje pogojeno samo za začasno potrebo, ga smejo v prvem mesecu vsaka stranka razvezati vsak čas, držeč se pri tem odpovedne dobe enega tedna.
5. Delodajalec mora dati delojemalcu v odpovednem roku na zahtevo tedensko najmanj 8 ur prostega časa v svrho iskanja nove zaposlitve.
333. 1. Ako je službeno razmerje trajalo nepretrgoma najmanj 10 let, pripada delojemalcem, katerim je poverjeno izvrševanje višjih trgovskih ali višjih tehniških poslov, v primeru prekinitve razmerja, odpravnina. Odpravnina znaša po 5 letih 4-mesečno plačo, po 15 letih 6-mesečno in po 20 letih 9 mesečno, a po 25 letih 12-mesečno plačo, katero je prejel delojemalec v zadnjem mesecu.
2. Odpravnina ne pripada delojemalcu, ki ima pravico na penzijo po obstoječih zakonitih predpisih.
3. Prokuristu in pooblaščencu pripada dvakratna odpravnina, označena v odst. L tega paragrafa, ako služi pri istem podjetju najmanj 10 let.
4. Pri prenosu podjetja na tretje osebe prestane pravica do odpravnine, ako delodajalec noče nadaljevati službe, ki se mu nudi pod istimi pogoji in na podlagi priznanja časa, ki ga je prej prebil v dotični službi.
5. Ako se je službeno razmerje razvezalo vsled,smrti delojemalca, se zniža odpravnina na polovico vsote, označene v 1. odstavku odnosno v odstavku 3. tega paragrafa in odpravnina pripada zagonskim naslednikom, za katerih vzo. zevanje je moral delojemalec skrbeti.
6. Delojemalcu, ki je sam odpovedal službo ali jo brez važnega razloga predčasno opusti, ali ako je po lastni krivdi predčasno odpuščen, ne pripada odpravnina.
7. V primeru likvidacije podjetja odpade obveza plačanja odpravnine v celoti ali deloma, ako se je gospodarski položaj delodajalca toliko poslabšal, da
mn je stvarno nemogoče izpolniti svojo obvezo v celoti ali delno.
8. Iznosi odpravnine, navedeni v tem paragrafu, se znižajo na polovico v primeru, da podjetje vsled splošne gospodarske krize ali depresije v državi krči gospodarsko delavnost in je primorano, da vsled teh razlogov izvrši redukcijo znatnega dela svojega pomožnega osebja in ako mu je brez škode za nadaljnji obstanek podjetja nemogoče, da zadosti tem obveznostim.
§ 334. 1. Za važne razloge, ko sme delojemalec predčasno izstopiti iz službenega razmerja, se bodo smatrali posebno slučaji iz § 238 odst. 1., a za važne razloge, ko srne delodajalec odpustiti delojemalca, se bodo smatrali posebno slučaji, navedeni v § 239.
2. Ako je delodajalec brez važnega razloga odpustil delojemalca ali je delojemalec vsled krivde delodajalca izstopil predčasno iz službe, ima delojemalec pravico do odpravnine,
§ 335. 1. Razen slučajev, navedenih v § 242, sme delodajalec odstopiti od pogodbe, ako delojemalec radi neodvrnlji-ve ovire odgodi nastop službe za več kot 14 dni. To pravico ima delodajalec tudi v primeru, ako mora predčasno odpustiti delojemalca.
2. Delojemalec sme pred nastopom v službo odstopiti od pogodbe, ako obstoji razlog, ki mu daje pravico, da predčasno odstopi od službenega razmerja. Isto velja, ako se je nastop službe od-godil za več nego 14 dni vsled delodajalčeve krivde ali radi razlogov, ki se tičejo njega samega. Ako nastopi delojemalec v tern zadnjem primeru in poleg imenovanih zaprek in zakasnitve vendar službo, mu pripade plača od 4neva, ko bi moral stopiti v službo.
§ 336. 1. Ako se službojemalec za gotov čas po prenehanju službenega razmerja na podlagi pogodbe omejuje v pridobitnem delovanju (konkurenčna klavzula), ta dogovor ni veljaven, če je bil delojemalec v času dogovora mladoleten, ali če njegova letna plača ob času, ko je prenehalo službeno razmerje, ne presega iznosa 50.000 Din.
2. V kolikor je plača višja od imenovane vsote, velja pogodba samo:
1. da se omejitev nanaša na delovanje v delodajalčevi kupčijski stroki in ne sega preko enoletne dobe;
2. ako se omejitev glede na predmet, čas, mesto in po razmerju do kup-čijskega interesa, katerega ima delodajalec na ohranitvi omejitve, ne otežuje neprimerno obstoj delojemalca.
§ 337. 1. Ako je delodajalec po svoji krivdi dal delojemalcu upravičen razlog, da predčasno izstopi iz službe ali da odpove službeno razmerje, se ne morejo uveljaviti pravice, ki so dane proti delojemalcu na podlagi konkurenčne klavzule.
2. Isto velja tudi, ako delodajalec razveže službeno razmerje, razen ako je delojemalec dal po svoji krivdi utemeljen povod ali pa da je delodajalec ob koncu službenega razmerja izjavil, da bode plačeval delojemalcu za čas, dokler velja omejitev, plačo, ki mu je najzadnje pripadala.
3. Ako je delojemalec za primer kršitve konkurenčne klavzule obljubil konvencionalno kazen, sme delojemalec zahtevati samo plačilo te kazni. Pravica do izpolnitve ali do povračila druge škode je izključena.
4. Pristojno razsodišče, odnosno redno sodišče more konvencionalno kazen znižati.
§ 338. Delojemalcev© pravice po §§ 326, 327, 328, 329 odst. 1—3, 331, 332 odst. 2—5, 333, 334 odst. 2, 335 in 337 se ne morejo s službenimi pogodbami razveljaviti ali omejiti.
OGLEDALA
Y»eh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
-8 mm, mašinsko 4—6 mm, ledasto, alabaster i. t. d.
zrcalno 6 portalno,
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Teleion 23-43 ZAOHEB	CELOVŠKA 81	OSIJEK
Konkurzi in poravnave
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do 10. nov. 1931.
A. OTVORJENI KONKURZI:*
Dravska banovina: Dolničar Ivanka, »Union«, Maribor; Pezderšek Janko, Rogaška Slatina.
Savska banovina: Vajda Cecilija, Vi-rovitica.
Primorska banovina: Frapovič Amir i Danta, Bugojno; Opčinske stediona u Biogradii n ./m.; Vigato Vladimir, Nin.
Drinska banovina:	Ulovec Josip,
Gunja.
Zetska banovina:	Popovič	Vladimir
Br., Podgorica.
Dunavska banovina: Erger Karl, Vršac; Glišič Milan, Vel. Kiikinda; Markovič Miloš, Kula; Rajčič Šiva, Nova Ki-kinda; Si mir Matija, Subotica.
Vardarska banovina:	Ristič Todor,
N ego tin-Vardar.
Beograd, Zemun, Pančevo: Ilič Mom-čile »Foto-Duks«, Beograd.
B RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA'
Dravska banovina: Ornik Ludvik, Maribor; Presterl Franc, Jesenice.
Savska banovina: Rotter F. R., Osijek; Slovenc Jakob, Novi Varoš.
Vrbaska banovina:	Boldocki	Brača,
Bos. Petrovac.
Primorska banovina: Babič I. Franjo, Bugojno; Babič Jožo d Marko, Bugojno.
Drinska banovina:	Burger	Franjo,
Vukovar; Kuzmanovič Sreta, Vukovar; Nicovič Milan V., Cačak.
Dunavska banovina; Brankov Lazi, Vršac; Frank Aleksander i sin, Subotica; Kirilovič Isidor i sin, Sombor; Sil-berberg Nikola, »Napredak«, Vel. Ki-kinda; Vugrin Stevan i Branka, Novi Sad.
Beograd, Zemun, Pančevo: Radovanovič Svetozar i sin, Beograd.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**
Dravska banovina: Gore Ana, Kočevje; Koren Franc, Maribor; Ošlag Mira, Maribor.
Drinska banovina: Ivkovič Vase sinovi, Bijelina.
Dunavska banovina: Galič Kosta N., Kragujevac.
Vardarska banovina:	Moreno	Josif,
Skoplje.
Moravska banovina: Nikolič M. Ivan, Lapovo; Šljivič Ivan, Globader; Tana-cijevič Petar, Batočina.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina:	Koller	Stjepan,
Suhopolje.
Drinska banovina:	Marton	brača,
Vinkovci; Petrovič Vojin i drug, Srem. Mitroviča; Ružička Aleksander, Vinkovci; Zivkovič Gavra, Vankovci.
Dunavska banovina: Glošanski Miloš i Milivoj, St. Bečej; Mudrinski Milan, Srbobran; Rafai Jožef, Stara Kanjiža, Rosenfeld Marija, vdova Jakoba, Ada; Uralič Mirko, Gospodinjac; Zaka Ste-pan, Begejski Sv. Djurač.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu.
** Vzrok, zakaj je bilo pestopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu.
Tečaj 13. novembra 1931.
Povpra-
ševanje
Din
DEVIZE:
gold.
Amsterdam 100 h.
Berlin 100 M . . Bruselj 100 belg Budimpešta 100 pentrfl .
Curih 100 fr..............
Dunaj 100 šilingov . . .
London 1 funt.............
Newyork 100 dolarjev .
Pariz 100 fr..............
Praga 100 kron ...........
Stockholm 100 Šved. kr. Trat 100 lir..............
2262-78
78401
1098-45
208-56
5604-76
221-01
166-52
287-97
Ponudbe
Din
2269-62
786-37
1101-75
216-06
5621-76
221-67
167-02
29397
KOLINSKA
TVORN1CA
LJUBLJANA
mmm
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA1
Kontrola prometa obveznic državnih inozemskih posojil
Finančni minister je z odlokom od 5. novembra t. 1. izdal naslednje predpise glede trgovanja z obveznicami državnih inozemskih posojil:
1. Uvoz naših predvojnih in povojnih obveznic državnih inozemskih posojil iz inozemstva, kakor tudi nakup teh obveznic v inozemstvu se sme izvršiti samo po predhodnem odobrenju finančnega ministrstva.
2. Trgovanje s temi papirji v notranjem prometu se sme vršiti samo na domačih borzah preko pooblaščenih denarnih zavodov, ki so dolžni takoj po izvršeni prodaji dostaviti finančnemu ministrstvu ime in naslov prodajalca z označbo zneska prodanih papirjev.
3. Prodaja označenih obveznic v inozemstvu po prodajnih nalogah naše države, se sme vršiti samo preko pooblaščenih zavodov in ves sprejeti znesek deviz se mora uvoziti ter preko dotičnih denarnih zavodov ponuditi Narodni banki na odkup.
4. Pooblaščeni denarni zavodi so dolžni voditi posebno evidenco o gibanju označenih obveznic, in sicer: a) o obveznicah, ki so bile uvožene iz inozemstva; b) o obveznicah, ki so bile prodane v inozemstvu po nalogih iz naše države, in c) o obveznicah, ki so bile prodane v naši državi za lasten račun zavoda ali pa za račun njegovega komitenta.
5. Denarni zavodi so dolžni prijaviti finančnemu ministrstvu vsako gibanje imenovanih obveznic po gori omenjeni razpredelbi (pod a), b) in c)) s podatki o imenih prodajalcev, o zneskili prodanih papirjev, kakor tudi s podatki glede višine Narodni banki ponudenih deviz od izkupička v inozemstvu prodanih obveznic. Ob koncu vsakega meseca morajo pooblaščeni denarni zavodi poslati finančnemu ministrstvu splošni pregled gibanja takih obveznic, iz katerega mora biti razvidno: a) stanje lastnih obveznic ob početku meseca (deponiranih v naši državi ali v inozemstvu); b) gibanje teh obveznic v teku meseca in stanje ob koncu meseca. Po sprejemu te naredbe morajo denarni zavodi dostaviti podatke o stanju lastnih obveznic na dan 10. t. m., in sicer vseh onih, ki so v državi in onih, ki so deponirane v inozemstvu.
KURIVO:
PREMOG in DRVA
nudi po konkurenčnih cenah
BUPOU VtUPlC. «8°rkUom
UIBIIAI1 VII., S.. Jenel- 25
Že v 24 urah
barva, plasira in kemično anali obleke, klobuke itd.
Skrobi in svetloiika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Zlati otok ni več konjunkturni otok
L. G. v Parizu piše: Trdovratno se vzdržuje mnenje, da je Francija prijetna oaza v gospodarski puščavi naših dni. Pa ni čisto tako. Peyorimlioff, predsednik . centralnega odbora francoskih premogovnikov, predsednik Narodnega gospodarskega -sveta, pdpreds. Splošne zveze producentov, gotovo ni mož, ki bi hotel zmanjšati ugled francoskega gospodarskega življenja. In on pravi:
>V sedaj približno dve teti stari svetovni krizi je bila Francija dolgo časa srečen otok, zavarovan proti vetru in vsem vremenskim nepriiikam. Videti pa je, da nas je zagrabil vrtinec sedaj prav tako kot druge. Kot optimist moreni reči kvečjemu le še to, da smo razmeroma še najmanj omajani ter da moremo dobiti ravnovesje nazaj, če že ne pred drugimi, pa morda vsaj z manjšim naporom. Vsekakor imamo številke, ki potrdijo naše vtise. Tako na pr. industrijska produkcija znatno pada. Naša zunanja trgovina je padla v avgustu na najnižjo točko po istabilizaciji franka. Izvoz prvih letošnjih osmih mesecev je zaostal po vrednosti za 29% za istodobnim lanskim izvozom. Trgovska bilanca je pasivna z mesečno ca.
1 milijardo frankov. In brezposelnost? Uradne številke so brez vrednosti. V najugodnejšem slučaju moremo reči, da znaša število popolnoma brezposelnih 200.000 do 250.000, število onih s skrajšanim delom pa 1,500.000. Še zmeraj dvigajoča se smer krivulje brezposelnost je bila nazadnje poudarjena še po dveh neprijetnih okolnostih: po angleški opustitvi zlate vrednote in iz tega izvirajočih razlikah v ceni v škodo naši industriji ter po nemiru, ki se je polastil v zadnjih časih klientele naših bank in ki sili banke do prevelike likvidnosti in pretirane strogosti pri dovoljevanju kreditov.<
Glede odpomočnili sredstev Peveriui-hoff ne pove nič novega. Značilno je pa, da tudi on poudarja samoobsebi umevno, a francoskemu občinstvu težko
umljivo dejstvo mednarodne prepletenosti gospodarskega dogajanja. O tem
Francozi ne slišijo in ne govorijo radi, poudarjajoč vedno svojo avtarkijo.
Letošnji izvoz sadja
Naš letošnji izvoz sadja je začel že poleti, kar pa je naši trgovini zelo škodovalo. Sadje je namreč radi nezrelosti prišlo na kraj namembe v precej slabem stanju in tako so ga morali naši izvozniki prodati za vsako ceno.
Pač pa moramo poudariti — kakor poroča >Jugoslov. Lloyd« — da se je izvoz bosanskih sliv zelo lepo razvijal. Vsega skupaj smo izvozili iz Bosne, Šu-madije in Pomoravja kakih 4000 vagonov sljiv še po dokaj ugodni ceni. Zgodnje sljive so se plačevale po 2'40 dinarja za kg franko Brčko, medtem ko se je pozneje cena ustalila na Din 2’— in 2-20 za kg. Največ blaga je pokupila neka holandska firma, ki ga je izvažala v Nemčijo, Holandijo, pa tudi na Poljsko, Dansko in Švedsko ga je mnogo šlo.
Nekoliko težje je šlo z izvozom suhih sljiv. Temu so bile krive predvsem razne devizne odredbe sosednjih držav, pa tudi močna konkurenca kalifornijskih sljiv, ki se v Nemčiji prodajajo po dumping cenah. Kakor izgleda, ne bomo izvozili več kakor 750 vagonov suhih sljiv, dasi je njih kvaliteta letos odlična. Cena se giblje okrog 4'25 Din za kilogram.
Iz prav istih razlogov se ni mogel razviti izvoz jabolk. Mnogo pa je tudi škodovalo našemu izvozu jabolk dejstvo, da so baš uvozne države imele letos dobro letino jabolk. Upati pa je, da se bo izvoz tega produkta poživil. Sedaj se sklepajo kupčije po ceni Din 80'— za 100 kg franco nakladalna postaja.
Produkcija pekineza znaša do sedaj okoli 120 vagonov, od katerih je bilo 90% že izvoženo v inozemstvo. Cena se kreče sedaj med 3-60—STO Din za kg.
Orehov bomo imeli letos za izvoz okroglo 500 vagonov. Radi deževnega vremena pa niso baš najboljše kvalitete. Njih sedanja cena znaša Din 3-30 do 3'40 za kg.
Stanje hranilnih vlog
Finančna kriza, ki je zajela danes ves svet, se je začela pri nas nekako letos spomladi s krizo, ki je nastala v dunajskem Credit-Anstaltu.
Padec nemške marke in angleškega funta nista imela posebnega vpliva na naše finance, pač pa tem večji psihološki učinek. Priliv hranilnih vlog se je vedno bolj manjšal. Po podatkih, ki jih je objavila Narodna banka, so znašale hranilne vloge na dan 21. decembra 1930 Din 13.880 milij., stanje 1. septembra 1931 pa izkazuje Din 13.235 milijonov. Poudariti pa je treba, da je ta statistika netočna v toliko, ker ne vodi Narodna banka posebne statistike za hranilne vloge in posebne za ostale upnike ter da ne vsebuje upnikov za Slovenijo. Pričakovati pa je, da se bo stanje upnikov še dalje zmanjšalo, kar bo imelo za posledico zmanjšanje kreditnega volumena bank in povišanje obrestne mere za kredite.
Tudi pri Državni hipotekarni banki so se zmanjšale hranilne vloge, in to od 649-4 milij. Din v avgustu na Din 619-5 milij. v septembru. Skoro isto sliko nam kaže tudi Poštna hranilnica. Baš pri tej pa se kaže v oktobru znatno povečanje hranilnih vlog, kar je pač znak, da se polagoma vrača v male vlagače prejšnje zaupanje, katero bo pač največ pripomoglo k srečnemu izhodu iz te neprijetnosti.
ODLIKOVANJE.
Predsednik grške republike je odlikoval predsednika Zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivana Jelačina z redom Feniksa III. stopnje.
NOVA TRGOVINA
znižane cene
premog — zdrava drva
PEČENKO, Celovška 37 (blizu velesejma
BIBIlfllllBBBiB
Prevozne pristojbine skozi Sueški
prekop so z veljavnostjo od 15. t. m. znižane za ladje s tovorom od 6-85 na 6 zlatih frankov za tono. S tem se zniža tudi prevoznina za ladje brez tovora, id znaša polovico imenovane carine (torej odslej 3 zlate franke). Ta olajšava, ki jo označa družba kot poskus za poživljenje svetovne trgovine, velja provizorično do 1. julija 1932.
Cena srebra v Londonu je poskočila od 20. sept. do 10. nov. od 12-94 pence (rekordna globina) na 21-06 pence.
Mednarodna petrolejska konferenca se bo vršila v- pričetku bodočega leta v Londonu; pečala se bo s vprašanjem omejitve produkcije. Vsled neugodnih gospodarskih razmer konsuin sedaj stalno pada in je nadprodukcija velika.
Grčija nikakor moče opustiti zlate vrednote in bo nadaljevala sedanjo devizno politiko.
Oddaja zgradbe stražnice v Delnicah se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 2. decembra t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
NOV  POKLIC
za dame in gospode z uvedbo strojnega pletilstva v hiši.
Zajamčen zaslužek približno 1500 Din mesečno,
ker prevzamemo zgotovljene pletenine, plačamo za pletenje, in dobavimo za izvršitev poti ebno prejo. — Pišite še danes po brezplačne prospekte na
Jugoslavensko Rudolf Mosse d. d Zagreb 35, lelollCev trg 5.
SPCOICIJSKO POOJETJt
R. RANZINGER
LJUB L J A N A
TalalM it U-M
prevzema vse v te itroko spadajo*« posl«. L s a t ■ o • k 1 * d I i i • s direktnim tirom «d fclav. kolodvora Carinski skladišč«. Nista« troiario« presti sklidlici. Carinski posredovanji. Privil pohištva s pohlltvoniaal vozovi ii avtomobili
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvcin Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kavv, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte ceniki
KLIŠEJE
vse/l vrs£ por Jdiog rafij'ah. ali risbah, ii	M/e
najs<ylidnefše ki	a t* n a
ST*DEU
HUB LIANA
DAIMATIN0VA13
.£8rzoiavi: ŠKrispcrcoloniale £jubljana — ‘Gele/on it. 226š>
lini. Krisper Coloniale
Lastnih: Josip Vovlič
Veletrgovina koloni- rvvaVllozoooZV Zaloga Ipirita. jalne robo.	MlPIJltlltl	raznega zganja in
^ZtlMZ*a"dunajska cesta 33 Mineralne vode. ■Godno poetreiba	Ustanovljeno	leta	1840	Ceniki na razpolago
Splošno mizarstvo, raznovrstno pohištvo,
pisarniške opreme
izgotavlja solidno in po ugodni ceni
Parizek Karl
mizarstvo
Ljubljana
Cegnarjeva ulica št. 4.
Naznanilo • i
slav. občinstvu in cenj. zavo-dom, da staro renomirano splošno kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo naprej
JAKOB FUGI, dediči
Poslovalnica in delavnica: Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5
Telefon štev. 33-53
Motvoz Grosuplje
domal slovenski izdelek • Svoji k svojim I
Tovarna motvoza in vrvarna «1. (I-
Grosuplje pri Ljubljani
Halol	Halol
Vsa pleskarska, sobo- in črkoslikarska dela
prevzema in strokovno izvršuje
družba z o. z. Josip Mam, pleskar, ličar
sobo~ m črkoslikar
Ljubljana, Dunajska cesla šl. 9
Cene zmerne 1
I. Slanovic
splošno ključavničarstvo
Ljubljana, Gajeva ulica 2
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
fP
' . RT • §*•• k
- .jSJUgjj:
GRADBENO
PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA • •
MIROSLAV ZUPAN - Ljubljana
Poštni ček. račun štev. 12.834
Telefon štev. 2103
STAVBENIK
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • • Sprejemanje v strokovno Izvršitev vseh načrtov stavbne stroke	Tehnična	mnenja	• • Zastopstvo strank
v tehničnih zadevah
Ure)« dr. IVAN PLESS. — Za Srfoviko - Induitrtjiko d. d. »MERKUl« kot isdajatella in tiikarja: 0. MICHALEK. Ljubljani.