CELJSKI TEDNIK LETO Xn. štev. 15 Celje, 19. aprila 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISKc CENA IZVODU 20 DIN Štafeta mladosti 1963 Preteklo soboto je izpred po- slopja v Jajcu, kjer je bilo drugo zasedanje AVNOJ, krenila na pot letošnja štafeta mladosti. Do 25. maja bo prehodila 5.991 km dolgo pot, ki bo držala skozi 320 mest in večjih krajev. Kot običajno sodi tudi letošnja štafeta v okvir proslavljanja ob- letnice rojstva predsednika Tita. Z njo pa bomo letos počastili tu- di drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu, enako dvajseto obletnico Kočevskega zbora in končno — spričo obdobja, v katerem je or- ganiziran, sodi v neločljivi del vseh priprav naših delovnih lju- di, zlasti pa mladine na bližnje volitve v predstavniške organe. Skozi celjski okraj bo tekla ne samo zvezna štafeta, marveč tudi dve republiški. Za organizacijo vseh treh prog so priprave v pol- nem teku. Tu ne gre samo za no- silce štafetne palice, za veličast- ne sprejeme štafete v vseh več- jih mestih, idustrijskih naseljih in krajih, marveč tudi za pri- merne nastope in akademiie. ki jih bodo tiste dni pripravljale telesnovzgojne in mladinske or- ganizacije. Kakor k zvezni tako se bodo tudi k obema republiškima šta- fetama priključile številne lokal- ne štafete, ki jih bodo izvedle telesnovzgojne in mladinske or- gazaciie, šole, delovni kolektivi podjetij, ustanov in zavodov, pri- padniki ostalih družbenih in po- litičnih organizacij in podobno. Tako bo tudi letošnja štafeta mladosti v resnici vseljudska po- litična manifestacija. Zvezna štafeta mladosti bo tek- la skozi celjski okraj 15. maja, in sicer od Vranskega skozi Celje do Pečice, nedaleč od Šmarja pri Jelšah, kjer jo bodo sprejeli te- kači iz mariborskega okraja. Medtem ko se bo prva republi- ška štafeta začela v Logarski do- lini ter bo šla skozi Mozirje, Le- tuš, Polzelo, Velenje in Šoštanj do Št. Vida na Slemenu, kjer jo bodo 14. maja sprejeli tekači iz Črne na Koroškem, bo druffa re- publiška štafeta tekla iz Kos^ta- njevice na Krki, skozi Brežice, Bistrico ob Sotli, Rogaško Slatino do Rogatca (15. maja) in nadalje- vala svojo pot 16. maja do Sto- perce, odkoder bodo pot nadalje- vali tekači iz mariborskega ob- močja. DANES V CELJU OKRAJNA KONFERENCA SZDL ^ SOCIALISTIČNA ZVEZA-MOBILIZATOR OBČANOV Neposredne naloge in delo SZDL Danes, v petek 19. aprila, se je v veliki dvorani Narodnega do- ma v Celju začela okrajna konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi. Za konferenco je začasni okrajni odbor pripravil obširno po- ročilo o delu SZDL v preteklem letu. Poročilo izčrpno obravna- va gospodarski razvoj in razvoj ostalih družbenih služb, aktivnost Socialistične zveze pri izvajanju programa kmetijske proizvodnje, dejavnost organizacij SZDL in sindikatov v široki razpravi o novi ustavi. Dalje poročilo analizira konference krajevnih in občinskih organizacij SZDL, notranjo krepitev in izkušnje iz dosedanje ak- tivnosti organizacij SZDL ter prostovoljne delovne akcije v lan- skem letu. Ker so poročilo o dosedanjem delu sprejeli delegati že nekaj dni pred konferenco je predsednik Ol rajnega odbora SZDL inž. Andrej Marine na začetku konference prebral referat o bodočih nalo- gah SZDL. Iz njega povzemamo v Izviečku uvodni del, ki govori o neposrednih nalogah in delu Socialistične zveze. ko pa tudi krajevnih in občinskih konferenc, ki so bile to pot ne samo bolje obiskane, temveč tudi vsebinsko bolj plodne in kon- struktivne. Vsak drugi član SZDL v okraju se je udeležil tudi razgovorov in razprav o osnutku nove ustave. Razen vseh teh po- litičnih akcij, ki so sledile ukre- pom Izvršnega komiteja ZK Ju- slavije in govoru tovariša Tita v Splitu, beležimo v drugi polovici lanskega leta še izredno prizade- vanje subjektivnih sil — in se- veda tudi SZDL na področju go- spodarstva. Zaradi zaostajanja v proizvodnji in izvozu v lanskem prvem polletju so bili potrebni celo izredni ukrepi, da bi se sta- nje v čim krajšem času popravilo. VLOGA SZDL VEDNO BOLJ ZAHTEVNA IN POMEMBNA Pozitivne posledice tako živah- ne politične in družbene aktivno- sti se kažejo zlasti v dveh sme- reh. Organizacije SZDL so se z aktivnim delom močno uveljavile, okrepila se je navezanost in za- upanje občanov do organizacije in s tem tudi pripravljenost ljudi, da v organizaciji delajo in sode- lujejo pri reševanju vseh vpra- šanj. Ta ugotovitev se mi zdi po- membna tako za današnjo konfe- renco kot za nadaljnje delo vod- stev organizacij SZDL, saj se nam ob tem zastavlja vprašanje, kako naj v prihodnje delamo. Gre za kvantitativne in kvalitativne pre- mike v naši družbi, ki jim mora organizacija SZDL ne samo sle- diti, ampak jih tudi usmerjati. Druga pomembna ugotovitev, ki izhala iz razgibane politične in dru*,L>ene aktivnosti pa je dejstvo, da so se organizacije SZDL v tem procesu notranje organizacijsko okrepile. Še posebej pa so se ka- dri v vodstvih organizacij prav ob številnih razpravah, tolmače- njih in izvajanjih konkretnih po- litičnih nalog uspešno usposab- ljali za nadaljnje politično delo. Politično škodljivo pa bi bilo, če bi pri tem, ko pozitivno ocenjujemo rast SZDL, prezrli dejstvo, da neka- tere krajevne in občinske organiza- cije zaostajajo v tem procesu vsebin- skega prilagajanja sklepom V. kon- gresa SZDL. Vzroki za to — poleg nekaterih objektivnih, ki jih je vse- kakor treba upoštevati — so pred- vsem subjektivnega značaja. Včasih je pri primerjanju dela dveh krajev- nih organizacij, ki delajo pod pri- bližno enakimi pogoji, kar nerazum- ljivo, da je stanje lahko popolnoma različno. Ko analiziramo vzroke, se stanje v večini takih primerov zre- ducira na ugotovitev, da so neureje- na kadrovska vprašanja, včasih tudi nerazumevanje odgovornih činiteljev, osnovni in najčešči vzrok za takšno stanje. Tudi v občinah ugotavljamo podobne primere, vendar so tam več- krat objektivne okoliščine. 2e iz pri- merjav na področju našega okraja lahko zaključujemo, da je obseg in vsebina političnega dela SZDL pogo- jena tudi z razvojno stopnjo komu- nalne samouprave, oziroma z bolj ali manj razvejanim družbenim živ- ljenjem znotraj posameznih komun. Bolj, ko se bo uveljavljalo družbeno upravljanje na vseh področjih delov- nih organizacij, v šolstvu, zdravstvu, pri ljudskih odborih, bolj ko se bo v našem komunalnem sistemu uve- ljavljal delovni človek kot proizvaja- lec in upravljalec, z vsemi svojimi pravicami in dolžnostmi, bolj zahtev- na in pomembnejša bo vloga SZDL. SOCIALISTIČNA ZVEZA DEL SAMOUPRAVNEGA MEHANIZMA V KOMUNI Da bi SZDL v prihodnje še hi- treje in učinkoviteje pospeševala naš družbeni razvoj, da bo lahko še učinkovitejša v boju proti raz- nim negativnim pojavom, še uspešnejša pri vsklajevanju oseb- nih in družbenih interesov, da bo lahko še bolj dosledno krepila čut odgovornosti in zavest, da je hi- trejši mipredek in s tem lepše in boljše življenje odvisno od pri- zadevanj vsakega posameznika, in da bodo lahko naši delovni ljudje preko nje resnično uveljavljali svoja mnenja, predloge in pravi- ce, bo v bodoče bolj prožno, smelo in dosledno prilagajati celotni aktivnosti SZDL ter notranjo strukturo, predvsem pa oblike in metode dela spremem- bam, ki jih na vseh področjih po- poraja naš nagii družbeni razvoj. Po V. kongresu deluje organiza- cija v občini po svoji notranji or- ganizacijski strukturi kot osnov- na organizacija. Vse kar deluje od občinske organizacije navzdol (krajevni odbori, podružnice, sek- cije itd.) predstavljajo le obliko dela SZDL v občini. Takšna oblika izhaja iz stanja in pojmovanja našega komunalnega sistema. Me- nim, da smo prav zaradi take or- ganizacijske strukture dosegli v zadnjih dveh letih pomembne uspehe v delu SZDL. Iz gradiva nove Ustave je razvidno, da ni sprememb glede vloge komune in komunalnega sistema — nasprot- no, komuno še nadalje pojmuje- mo kot tisto organizacijsko in te- ritorialno enoto, v okviru katere se lahko hkrati najuspešnejše vsklajujejo interesi proizvajalca in potrošnika. Spričo take vloge in pojmovanja komune se pred organizacije SZDL, ki so del sa- moupravnega mehanizma v ko- muni, tudi v prihodnje postavlja- jo odgovorne naloge. V marsičem pa bo na vlogo in odgovornost SZDL v prihodnje vplivala tudi spremenjena vloga ZK, ki se do- sledno osvobaja vsakršnega ope- rativnega poseganja v naše druž- beno politično življenje. Iz takšne- ga pojmovanja vloge SZDL v ob- čini izhaja torej dvoje kompleks- nih nalog. Prvič: kako vsebinsko in organizacijsko najuspešnejše pomagati krajevnim organizaci- jam in vsem drugim oblikam de- la, ki posredujejo stik s član- stvom in drugič: kako organiza- cijo SZDL v občini, kot našo osnovno organizacijo, čim bolj usposobiti za samostojen politični organizem, ki naj postane zaradi svojega masovnega zaledja, tudi osnovni usmerjevalec in iniciator družbenopolitičnega življenja. HITREJŠE IN POPOLNEJŠE OBVEŠČANJE OBČANOV Za občinsko organizacijo je bi- stveno, da ima za določeno de- lovno obdobje izblikovan program dela. V tej smeri delajo v zad- njem obdobju vsi občinski odbo- ri. Vendar se je pokazalo, da so ti programi ponekod preveč eno- stranski in da vse organizacije niso znale izluščiti tisto, kar jeza določen čas in področje najbolj važno in aktualno. Manjka nam zlasti več analitičnega dela pri analiziranju družbeno političnih pojavov, ki so pogosto bolj zaple- teni in odvisni od naštetih vpli- vov in hotenj. Nekatere občinske organizacije imajo ustaljeno pra- kso, da sistematično proučujejo posamezna področja družbeno po- litičnega in gospodarskega življe- nja v komuni. Vse premalo pa se ; poslužujemo drugih oblik dela, ki j niso vezane na določeno ozkost i forumov. Le-ti niso v stanju ved- no dovolj kvalificirano obravna- vati določenih področij. Tu mi- slim predvsem na možnost sestav- ljanja raznih analiz s skliceva- njem posvetovanj s tistimi ljud- mi, ki neposredno delujejo na do- ločenih vprašanjih. Pogoj za uspešno politično delo je poznavanje in tekoče spremljanje razvoja in celotne problematike na področju komune. Doslej smo se gle- de boljšega informiranja premalo po- služevali raznih pokazateljev, ki jih zbirajo v okviru posameznih služb. Ti podatki, čeprav pomanjkljivi, nam lahko precej olajšajo delo. Občinski odbori SZDL bi morali skupaj z ljudskimi odbori delati na tem, da se izboljša, izpopolni, hkrati pa tudi po- enostavi dosedanji sistem spremlja- nja raznih dogajanj, zlasti gibanja gospodarstva. Prav tako je treba pro- učiti, kako in na kakšen način bi iz- boljšali in zagotovili hitrejše posre- dovanje raznih informacij na ravni občan — občinski samoupravni organ — politične organizacije in obratno. Nadaljnji razvoj delavskega in druž- benega samoupravljanja bo brez dvo- ma zahteval hitrejše in popolnejše informiranje občanov in to na na- čin, ki bo zagotavljal tudi izbiranje mnenj, stališč in predlogov, prek ka- terih naj bi se šele izoblikovale do- ločene rešitve. V težnji, da bi občani bili obveščeni vsaj o najvažnejših vprašanjih, so posamezne občine v zadnjem času iskale v večjih nakla- dah razno gradivo, kot so družbeni plani, občinski statuti, gradivo o raz- voju, problemih in nalogah na po- sameznih področjih družbene dejav- nosti itd. Nekateri občinski odbori SZDL kot so Krško, Šmarje in Šo- štanj, izdajajo tudi svoja glasila, Z njimi obveščajo krajevne organiza- cije, organe upravljanja, včasih pa tudi vse občane o delu in tekočih nalogah. Za tako obveščanje občanov pa bi ob tesnejšem sodelovanje z od- govornimi činitelji v komuni lahko mnogo več prispeval predvsem tovar- niški tisk in Celjski tednik kot gla- silo Okrajnega odbora SZDL. Upo- števajoč dosedanje izkušnje v neka- terih občinah, bo lahko okrajni odbor SZDL na osnovi analize, ki se pri- pravlja, dal koristne iniciative za na- daljnje delo na tem področju. (Nadaljevanje na 2. strani) Inž. Andrej Marine Spominski kros »Toneta Kosa« Medtem ko se bo jutri, y soboto ob pol petih popoldne žarel na stadionM Borisa Kidriča v Celju otvoritveni mi- ting celjskih alletov, bo v nedeljo do- poldne tradicionalno tekmovanje v kro- su za memorial iToneta Kosa«. SAH Cellani vodijo v drugem kolu okrajnega moštve- nega prvestva v šahu so bili dose- ženi naslednji rezultati: Celje—2alec 9:1, Velenj—Store 7:3, Rog. Slatina— Zreče 10:0, Savinjčan—Konjice 7:3. Tretje kolo Konjice—Celje 1 in pol: 8 in pol, Žalec—Rog. Slatina 5 in pol:4 in pol, Savinjčan —Store 7:3. Po tretjem kolu še naprej vodijo Celjani. Tekmovanje poteka v redu, razen če izvzamemo nerazumljiv od- nos zreških šahistov, ki odstopajo od igre brez borbe. IZ REFERATA PREDSEDNIKA IN2. ANDREJA MARINCA O BODOČIH NALOGAH SZDL Izredno prizadevanje vseh subjektivnih sil Obdobje, ki nas loči od pretek- le okrajne konference, je sicer časovno zelo kratko, vendar je glede na intenzivno in razvejano politično deja\Tiost, ki se je od- vijala preko organizacij SZDL, zelo pomembno. Pomembno zato, ker so se organizacije SZDL v tem obdobju prek številnih političnih akcij mnogo bolj živo in samoini- ciativno vključile v celotno druž- beno dogajanje. Ob proučevanju in reševanju mnogih aktualno družbenopolitičnih in gospodar- skih vprašanj so se kadri v vod- stvih organizacij SZDL morali bolj poglobljeno seznanjati s pro- blematiko na posameznih področ- jih družbene dejavnosti. Uspeh prizadevanj je bil odvisen pred- vsem od uspešnega izvajanja po- sameznih nalog. Živahna politič- na aktivnost je zahtevala ne sa- mo pogostejše stike med občinski- mi odbori in vodstvi krajevnih organizacij, temveč tudi pogostej- še stike krajevnih organizacij s celotnim članstvom. Tako so bili v večini občin, v jesenskem in zimskem obdobju razgovori z vse- mi člani o vprašanjih podružblja- nja kmetijske in gozdarske proiz- vodnje, gospodarjenja s sredstvi socialnega zavarovanja in v zdrav- stveni službi. Pri tem ne bi sme- li prezreti raznih akcij, prav ta- ŠESTA KONFERENCA MLADINE CELJSKEGA OKRAJA Mladi upravičujejo zaupanje družbe V soboto in nedeljo je bila v Celju šesta konferenca mladine celjskega okraja. Poleg številnih delegatov in opazovalcev so se konference udeležili še sekretar okrajnega komiteja Zveze komu- nistov Celje Franc Simonič, pred- sednik okrajnega ljudskega od- bora Miran Cvenk, predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Andrej Marine, član sekretariata pred- sedstva Centralnega komiteja Zveze mladine Jugoslavije Tomo ^iševič, sekretar Centralnega komiteja Zveze mladine Sloveni- je Tone Florjančič, predstavniki občinskih komitejev Zveze komu- »istov in okrajnih komitejev Zve- ze mladine Zrenjanina, Maribora *n Ljubljane. Konferenca mladine celjskega okraja je dokazala, da mladi ljudje opravičujejo zaupanje, ki ga družba izkazuje mladi gene- raciji — je dejal v pozdravu konferenci predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze Celje Andrej Marinu. In res so delegati na konferenci spregovorili o sko- raj vseh aktualnih vprašanjih se- danjega časa. Že referat pred- sednika okrajnega komiteja Zve- ze mladine Celje Zvoneta Draga- na je posvetil največ pozornosti gospodarjenju in kulturi; tako je bilo tudi v razpravi, ko so de- legati izredno tehtno razpravljali o naši kmetijski politiki, o utrje- vaniu sistema delavskega in družbenega upravljanja, o smo- trnem izkoriščanju notranjih re- zerv in še o mnogih drugih vpra- šanjih. Verjetno ni slučaj, da so mladi na konferenci z vso resnostjo razpravljali zlasti o zaposlovanju in nadaljnjem izobraževanju mladih ljudi. Vendar ne bi bilo prav, če bi na te probleme gle- dali s prevelikim pesimizmom. Zavedati pa se je treba, da za- poslovanja in nadaljnjega iz- obraževanja ne bo mogoče rešiti v ozkem, zaprtem krogu. Prav Zveza mladine bi morala mladim ljudem razložiti, da imajo tudi v kmetijstvu, obrti, gostinstvu in v ostalih panogah, kjer se mladina doslej ni zaposlovala v tako ve- likem številu, lepo perspektivo. Sekretar centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije Tone Florjančič pa je govpril o nalo- gah mladine pred bližnjimi volit- vami. Poudaril je. da naj mladi volivci v kar največjem številu obiščejo zbore občanov, da naj temeljito razpravljajo o predla- ganih kandidatih ter upoštevajo znanje in sposobnost kot najvaž- nejši kriterij kandidiranja. Po zaključku konference sta se novi, 29 članski okrajni komite Zveze mladine Celje in 5 članska revizijska komisija sestala jia prvi seji. Za predsednika so po- novno izvolili Zvoneta Dragana, za sekretarja Iva Kneza, za pred- sednika komisije za mladinske delovne akcije in kadrovska vprašanja Staneta Seničarja, medtem ko bodo Mitja Umnik, Mitja Pipan in Janez Go'ob vo- dili komisije za splošno in stro- kovno izobraževanje, za idejno vzgojno delo in komisijo za go- spodarstvo in samoupravo. —ij Zvone Dragan, preds. okr. komiteja ZMS Delegati pozdravljajo goste Mladina Jugoslavije Socializem je tvoja sedanjost in prihodnost. Samo v soci- alističnih odnosih človeške solidarnosti in humanosti, v visoko razviti socialistični družbi je smisel tvojega boja in življenja. Zato se uči, ustvarjaj, bodi neutrudljiv graditelj socializma in dosledna idealom borcev revolucije. VOLIVCI, OBČANI IN OBCANKE! Z zaupanjem lahko gledamo v našo prihodnost. To lahko storimo, ker občan-proizvajalec in upravljavec čedalje bolj neposredno odloča o pogojih svojega dela, razvoja svoje de- lovne organizacije, komune in vse skupnosti. Ena izmed oblik tega odločanja so tudi bližnje volitve v skupščini. Glasujmo za krepitev resničnih socialističnih družbenih odnosov in demokracije, za materialni in kulturni napredek dežele, za mir in socializem. Izvolimo tiste, ki se bodo dosledno zavzemali za samo- upravljanje, za graditev socialistične družbe svobodnih ljudi, za hitrejši ekonomski napredek, za čedalje boljše življenjske pogoje delovnega človeka, za enotnost enakopravnih in po- bratenih jugoslovanskih narodov in narodnosti, za solidarnost delovnih ljudi, za ideale naše revolucije. (Iz volilnega proglasa Izvršnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije.) prihodnjih dneh toplo in ^ncno vreme. Kasneje poslabša- nje vremena, ki pa ne bo trajalo •"Je kot nekaj dni. e CELJSKI TEDNIK STEV. 15 — 19. aprila 1963i TINE OREL POGLED PO SVETU Po zmagi nad fašizmom je bi- lo za duhovno situacijo v svetu najznačilnejše prizadevanje, ka- ko za vselej ubraniti človeštvo pred nečloveškim totalitariz- mom, mu zajamčiti svobodo in dostojanstvo. Vse kaže, da tega prizadevanja ne sme biti konec. Še je na delu Proteus zdaj s to, zdaj z drugo masko, še so na sve- tu sile, ki bi rade izrabile strah in ga istočasno rodile, obljublja- joč varnost, ki jo istočasno po- polnoma onemogočajo, še so ape- titi, da bi se pošast napila člo- veške krvi, zato da bi masa ži- vih mrličev nadaljevala z eksi- stenco. Status quo na svetu se muko- ma vzdržuje. Razorožitveni po- govori v Ženevi se iztečejo v pe- sku protokolarnih labirintov, Ari- adrina nit v njih se trga, ni pra- ve volje do razorožitve, človek se niti za trenutek ne zanese, da bi naredil prvi korak k razorožitve- nim ukrepom. ZDA predlagajo 30% znižanje atomske oborožit- ve, toda to nič ne pomeni, ker bi s preostalim orožjem še vedno lahko uničile 16.000 mest z nad 100.000 prebivalci. Obe strani se opirata na zastraševalno moč atomskega orožja, mir se torej ohranja sarho z dejstvom, da vla- da atomsko ravnotežje. Da bi se to ravnotežje ne porušilo po na- ključju, sta se obe strani zedinili za stalno teleprintersko in tele- fonsko zvezo med Moskvo in Wa- shigtonom in med obema gene- ralnima štaboma. Ta vzajemni strah je torej zli čuvar miru v svetu. 9^ A ne preveč trden, saj v obeh taborih ni popolne enotnosti gle- de strategije in taktike. Vse je poskrbljeno za kaos: Francija je že precej daleč v atomski oboro- žitvi, izdeluje atomske bombe že serijsko, ima zračno brodovje za njih prenos, ustvarja tudi pod- morniško floto. Čeprav pravijo, da so se odnosi znotraj Zapada normalizirali, se Francija odre- ka svojim nacionalnim pravicam in odločitvam. Stališče Kitajcev se na Vzhodu doslej še ni spre- menilo, čeprav je za zdaj jasno, da se Kitajska s Sovjetsko zvezo še ne more meriti. Ravnotežje se ruši ravno na Daljnem vzhodu. Zdaj je zasedal SEATO pakt in ugotavlja, da se ženevski sporazumi o Laosu ni- so uresničili. ZDA očitajo giba- nju Patet Lao, da mu ni do nev- tralnosti, da infiltrira komuni- zem, ponujajo desničarskim si- lam vsakršnd pomoč in s prstom kažejo na to, kako pomagajo Južnemu Vietnamu, da bi zatrl gibanje Vietkong. Britanci so sprožili vprašanje indijske nean- gažiranosti, ki jim ne da miru. Radi bi iz nekdanje svoje koloni- je naredili sanitarni kordon zo- per komunizem, toda Nehru ni za to, gospodarske zveze s SZ so vedno bolj močne. Vendar tudi v SEATO paktu ni enotnosti. Franciji se zdi, da ameriška tak- tika v boju zoper Vietkong ni nič prida. Duh, ki to gibanje vodi, je toliko močan, da lahko stre silo ameriškega orožja in Južni Viet- nam se ne more »konsolidirati« zaradi ameriških antikomunistič- nih specialistov, če vietnamsko ljudstvo tega noče. Arabska unija ima pred seboj trnovo pot. čeprav je dokaj vo- lje, da se Irak, Sirija in ZAR združijo, so na delu tudi sepera- tistične sile, ki navajajo Naser- jeve napake iz dobe egiptovsko- sirske unije. Pravijo pa, da so zdaj že prišli do sporazuma v vprašanjih mednarodnih odno- sov, gospodarskih odnosov in so- cialne politike. Prav je, da se arabska bratovščina pošteno zva- ri, da se vse stvari imenujejo s pravim imenom, oblast razdeli ali pa odda v tiste roke, ki se jim lahko zaupa, predvsem pa, da se država upre tujim intrigam. V Latinski Ameriki se je v zad- njih letih izvršilo toliko držav- nih udarov, da so za kronista skoraj dolgočasni. A pravzaprav pa niso, ker pomenijo, da se za Latinsko Ameriko čas zaenkrat še ustavlja. Severna Amerika ne izbira sredstev, da bi tu obdrža- la gospodarske prednosti in poli- tične privilegije. Castrizem v naj- rahlejši obliki sproži orjaško re- akcijo, kakor da bi s topom od- ganjali muhe. Čisto gotovo se bo tudi Latin- ska Amerika nekoč vprašala, do kdaj bo še tako. Zapad zdaj trdi, da so te revolucije nekaj poseb- nega, nenevarnega, da je prava revolucija tam nemoderna, da je na priliko Brazilija klasična de- žela kompromisov, da Mexico ljubi mir za vsako ceno. Do kdaj bodo lahko to trdili? PROBLEMI MLADINE INTEGRALNI DEL SOCIALISTIČNIH RAZVOJNIH PROCESOV - Različne težave, subjektivne šanjih, in objektivne narave, ki so se pojavljale v preteklem obdobju v ekonomiki, so f)ovzročile, da smo tudi mladi ljudje, verjetno bolj kot kdajkoli prej resneje prisluhnili tem problemom, je med drugim dejal predsednik okrajnega komiteja Zveze mla- dine Celje, tov. ZVOiNE DRAGAN v svojem poročilu na konferenci mladine celjskega okraja. Toda pogosto smo ostajali le pri na- čelnem, da ne rečem površin- skem, raz.čiščevanju in smo se bolj okvirno spoznavali s to pro- blematiko na osnovi predpo- stavke, da se naj z njo ukvar- jajo tisti, ki so za to »pristojni in kvalificirani«. Premalo smo si prizadevali, da bi večino mladih, predvsem neposrednih proizva- jalcev, angažirali v proučevanju teh problemov; če pa smo raz- pravljali in reagirali, smo to de- lali bolj v tako imenovanih »nUadinskih krogih«, ne pa tam, kjer bi bilo najbolj učinkovito. Zaradi neinformiranosti, nepo- znavanja bistva problemov smo tu in tam ostajali na obrobnih pozicijah, izpadli neučinkovito, premalo realno ipd. Vse to govori, je zaključil to misel tov. Dragan, da bomo mo- rali v prihodnje obravnavati in reševati ekonomske probleme predvsem z družbeno političnega ter strokovno tehničnega in eko- nomsko analitičnega stališča. Ko je tov. Dragan govoril o nekaterih gospodarskih vpra- o rasti in razvoju proiz- voanje, je mea orugim opozoril na delež mladih strokovnjakov v boju s starim in preživelim in s tem na drugačne kriterije o ocenjevanju njihove dejavnosti. Strokovna kvaliteta pri reševa- nju problemov v gospodarskih organizacijah mora najti svoje mesto pri politični oceni teh ljudi; seveda, predvsem tista, ki nosi v sebi določeno družbeno koristnost. Tovariš Dragan je nadalje predlagal, da bi morala vsaka gospodarska organizacija izdelati načrt sistematičnega uvajanja novih mladih delavcev v proiz- vajalne odnose in da bi morali bolj kot doslej misliti na pri- merna stanovanja ter prehrano mladih ljudi. Precej časa se je zadržal pri problematiki, ki se kaže na vasi, v kmetijski proizvodnji. Veliko konfliktov in nepravilnih odno- sov določenega števila mladih do dela v kmetijski proizvodnji iz- haja iz mnogih nerešenih proble- mov tega gospodarskega sektor- ja. Vse te probleme bo treba re- ševati tako, da bo tudi mladi rod videl v kmetijski proizvodnji svojo perspektivo in da bo tudi ta proizvodnja imela kvalitetno delovno silo. Očitno je, da so lahko že danes, zlasti pa v pri- hodnosti edino mladi, strokovno usposobljeni kadri osrednji no- silci moderne kmetijske proiz- vodnje. Posebno poglavje svojega refe- rata je tov. Dragan posvetil vlo- gi mladih pri razvijanju najbolj pozitivnih procesov v oblikova- nju socialistične kulture in umet- nosti in prav tako deležu mladih pri krojenju kulturne politike v komuni. Ustvarjalna in konkret- na angažiranost mladih v vseh družbenih procesih, od material- ne proizvodnje do kulture in umetnosti, je namreč najmočnej- še sredstvo idejnega oblikovanja mladega človeka. To je najbolj živo mesto, kjer se kroji marksi- stično-leninistični profil mlade socialistične osebnosti. Ko je analiziral ali vsaj opo- zoril še na ostale probleme in naloge, ki jih srečujejo mladi Ijudie, je ugotovil, da probleme mladine ne moremo jemati kot nekaj zase ali izrednega, tem- ' več edinole kot integralni del '[ vseh socialističnih razvojnih pro- cesov. Pri tem je treba poudariti « delovanje subjektivnih sil ter • vzgojno in politično vrednost or- ■ ganizirane samoaktivnosti mladi- j ne. Normalno je, da ima Zveza \ mladine kot temeljna vzgojno- i politična organizacija mladih ; največ nalog in odgovornosti. Ne- opravičeno pa je prenašati vso j breme na eno organizg^^cijo, kot 1 je Zveza mladine, to pa predvsem , zavoljo tega, ker je vzgoja mla- 1 dine prvovrstna družbena nalogah in zato, ker so tako imenovani; »problemi mladine« v bistvu pro- i blemi družbe. Tak pogled na^deležence konference mladine celjskega okraja je »zabeležil« naš fotoreporter skozi lečo svojega aparata. Iz referata predsednika inž. Andreja Marinca O bodočih nalogah v SZDL (Nadaljevanje s 1. strani) VEC NEPOSREDNIH STIKOV Z OBČANI Kljub izboljšani organizaciji de- la imajo nekateri občinski odbori preredke stike s krajevnimi orga- nizacijami, njihovimi vodstvi. Za- to jim pri njihovem delu tudi pre- malo pomagajo. Seveda mislim tu na tako pomoč, ki bo vodstva kra- jevnih organizacij uvajala in usposabljala za samostojno poli- tično delo. Krajevni odbori SZDL bodo lahko uspešno delali, če bo- do sproti spremljali in analizirali vse probleme na svojem območju, če bodo v njihovem delu prihajali do veljave predlogi, mnenja in ho- tenja članstva, če bodo znali kra- jevne probleme in zahteve pra- vilno presojati v okviru možnosti in potreb celotne komune. Za tak- šno delo pa bo krajevnim odbo- rom bolj kot doslej potrebno po- sredovati gradivo in sklepe posve- tovanj in plenumov, razne druge informacije, predloge raznih od- lokov itd. Na drugi strani pa mo- rajo občinski odbori SZDL z več- jo doslednostjo obravnavati razna mnenja, predloge in kritike, prav tako pa tudi razne prošnje in pri- tožbe, ki jih občani prek krajev- nih odborov posredujejo občinski organizaciji SZDL. Na ravni komune se morajo in se danes že lahko rešujejo v glavnem vsi problemi, ki so vezani na zado- voljevanje vsakodnevnih potreb ob- čanov. Skrb za delovnega človeka na- laga organizacijam SZDL, da poleg ostalih zahtevnih in odgovornih na- log v svoji dejavnosti ne prezrejo tudi tistih raznih drobnih problemov in težav, s katerimi se srečujejo ob- čani v vsakodnevnem življenju. Zato mora SZDL posvečati vso skrb uspo- sabljanju in razvijanju tistih služb, ki imajo največ neposrednih stikov z občani. Ostreje in odločneje je tre- ba nastopati proti vsem primerom brezdušnega in birokratskega odno- sa. Zaradi takih pojavov in odnosov pošiljajo naši občani v mnogih pri- merih razne prošnje in pritožbe na višje oblastvene in politične organe mimo občinskih. Vsa skrb za nadaljnjo notranjo or- ganizacijsko in kadrovsko krepitev organizacij SZDL pa ne sme biti usmerjena v to, da organizacije kre- pimo zaradi organizacije, kajti SZDL ni sama sebi namen. Cilj naših pri- zadevanj mora biti v tem, da bodo organizacije SZDL resnično postale taki delovni organizmi, v okviru ka- terih se ne bodo samo stekala, merila in vsklajevala mnenja, v katerih se določena vprašanja ne bodo samo razlagala in pojasnjevala, temveč se bo tudi izoblikovala določena poli- tika, ki se bo potem v sodelovanju z vsemi državljani tudi izvajala. PREMALO RAZPRAVLJAMO O IDEJNIH VPRAŠANJIH IN POJAVIH V mnogih občinskih organiza- cijah, predvsem pa v krajevnih, premalo razpravljamo o določenih idejnih vprašanjih in pojavih. Včasih dobi človek celo občutek, da smo pozabili, da je organiza- cija SZDL politična organizacija. Pri tem ne mislim, da bi morali samo teoretizirati in sploh ne obravnavati konkretnih operativ- nih nalog in problemov, zavedati pa se moramo, da je sleherna na- ša akcija povezana bolj ali manj z idejnimi procesi in vsebino; na primer: prostovoljno delo, elek- trifikacija, kooperacija, gradnja in opremljanje raznih domov in klubov, delo mladine, šolskih od- borov, poravnalnih svetov itd. Vse to so akcije, če jih pravilno usmer- jamo, izrednega političnega pome- na za določeno vas, kraj ali na- selje. Kljub temu, da imamo da- nes več ustanov, ki se neposredno ukvarjajo z družbeno in politično vzgojo občanov, je glede tega ču- titi določeno nazadovanje. Menim, da gre v tem primeru za slabost organizacij SZDL, ki so ob obilici drugih aktualnih nalog, preveč prepuščale to področje le delav- skim univerzam, kultumoprosvet- nim društvom. Svobodam in dru- gim organizacijam, ki so si. sicer prizadevale, vendar ni bilo pra- vih rezultatov. Zaradi tega bo po- trebno v prihodnje več sodelova- nja in čvrstejšega programiranja. DELOVNI LJUDJE — GRADITELJI SOCIALIZMA! V družbenem in gospodarskem razvoju smo zadevali na težave in lastne slabosti. Težave smo odstranjevali, slabosti pa premagovali. Nanje sta vedno odločno opozarjala Cen- tralni komite ZKJ in tovariš Tito. Tudi v prihodnje bomo morali odkrito govoriti o njih in odločno odklanjati vse slabosti in težave, ki nastajajo na poti našega razvoja. Da bi iz temeljev zatrli vse tisto, kar zavira naš socialistični razvoj in še hitreje uresničevali cilje, napisane na zastavah naše revolucije, so potrebni zavestni napori vsakega po- sameznika, slehernega organa delavskega in družbenega samoupravljanja in vseh organiziranih družbenih sil. Hitreje bomo napredovali, če bomo odločneje razvijali samoupravljanje kot največjo pridobitev delovnega človeka in se vztrajno borili zoper vse antisocialistične pojave, zla- sti proti birokratizmu, malomeščanski brezbrižnosti, loka- lizmu in drugim oblikam sebičnega pozabljanja na interese delovnega človeka in skupnosti. V tem boju sta program ZK in nova ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije močno orožje v rokah slehernega državljana, njegovih organov in organizacij. Iz volilnega razglasa Socialistične zveze Jugoslavije Največ sicrbi vsebinsicim pripravam na zbore volivcev Na (prvi seji političnega štaba za pripravo volitev pri občin- skem odboru SZDL v Slovenskih Konjicah so govorili o političnih in gospodarskih nalogah, katere bodo morali opraviti v času pred volitvami. Po mnenju čla- nov štaba bodo glavno skrb mo- rali posvetiti vsebinskim pripra- vam na zbore volivcev, pravilni izbiri kandidatov in seznanjanju občanov o razvoju občine v pre- teklih petih letih. Prav tako bo- do morali govoriti o prihodnjih nalogah. Ker bo v občini 29 volilnih enot za izvolitev odbornikov v občinski zbor, ibo prav toliko tudi zborov volivcev. Enako število odbornikov bo tudi v zboru de- lovnih organizacij. Glede na se- danji sestav obeh -zborov, so na seji štaba predlagali, da bo treba med kandidate uvrstiti večje število mladih ljudi, saj je se- danja povprečna starost odbor- nikov nad 40 let. Isto velja tudi za žene; v sedanjem občinskem organu je le ena. Predvsem bo kandidiranje žena potrebno t tistih volilnih enotah za zbor de- lovnih organizacij, kjer tvorijo večino zaposlenih, kot na primer v gostinstvu, v nekaterih indu- strijskih (podjetjih, morda tudi v trgovini in še drugje. Na seji so izvolili tudi ožji od- bor, ki bo zbral material o raz- voju občine v zadnjih letih. To bo istočasno nekakšen obračun dela sedanjega ljudskega odbora, ki je bil izvoljen pred petimi leti. Podobno kot pri občinskem od- boru SZDL so predlagali naj bi ustrezne politične štabe ustano- vili tudi pri krajevnih organi- zacijah SZDL. Začetek zadnje predvolilne ak- tivnosti kaže, da je bila v konji- ški občini odgovorna naloga uspešno zastavljena. V. L. ŠPORT ŠPORT TAKO PA RES NE GRE V okrajni no;;ometni ligi so bili t me- deljo doseženi naslednji rezultati: VZHODNA SKUPINA: Olimp B - Ro- gatec 6:2, Brežice — Steklar 5:2, Zreče — Olimp I 1:3, Konjice — Kovinar 4:2, Radeče — Vojnik 13:0. ZAHODNA SKUPINA: Šmartno-Pol- zela 5:2, Šoštanj — Rudar B 3:0 vr:», Gotovlje — Žalec 0:1 in Nazarje — Vransko 3:2. To so rezultati, dogodek t Zrečah, aU bolje rečeno pretep pa govori, da b» morala komisija za nogomet ukrepati zelo odločno ter kaznovati vse, ki me* nijo, da si lahko na športnem igrišč« privoščijo vse, pa celo pesti. Tako f» res ne gre! CELJSKI PARTIZAN - ZANESLJIVO VODI Čedalje bolj se približuje kone* okrajne rokometne lige, toliko bolj i* očitna premoč mladih rokometašev celj' skega Partizana, ki so si pravzapr«* že v šestem kolu zagotovili prvo mesto« Rezultati: Partizan Celje — Žal«* 24:11, Kovinar — Šoštanj 20:13, Lašk» — JLA 5:0 w. o. Po šestem kolu je stanje na lestvic' naslednje: 1. Partizan Celje 12, 2. vinar 8, 3. Laško 6, 4. Zalet 4, 5. im JLA in Šoštanj brez točke. ŠPORT V RADEČAH ROKOMET. V prvenstveni tek** vzhodne skupine republiške lige je P**^ tizan iz Radeč visoko odpravil Parti^*' na iz Beltncev 18:?. V predtekmi so igrale ženske dom«'^ ekipe ter Slovana 11 iz Ljubljane okviru okrajne lige. Zmaga jef prip«*^ ekipi Slovana 11:4. PIONIRJI V VAJAH NA ORODJU Pred dnevi so imeli na osnovni šoli Mihe Pintarja - Toleda v Velenju majh- no svečanost, saj se je blizu 70 pionir- jev pomerilo na tekmovanju za zavedno prvenstvo v vajah na orodju. Med raz- red sta bila najboljša "a in "b. meotem čakati, da bo nekdo izvršil določeno selekcijo. Načelo — pravega človeka na pra- vo mesto, mora biti vodilo vsem izobraževalnim procesom. Ko ugotovljamo globino in širi- no šolske reforme, je dejal tov. Umnik, ne moremo mimo ugoto- vitve, da reformni proces prepo- časi napreduje. Zaviralnih mo- mentov je več - slaba materialna predpriprava, pomanjkljivi in po- manjkanje učbenikov ter drugi objektivni in subjektivni činitelji. Dejstvo pa je tudi, da je mlaaiiia. popustila pri konkretizaciji re- formnih načel v okviru posamez- nih šol. V nadaljevanju svojega prispev- ka je govoril še o mestu in vlogi gospodarskih organizacij pri izo- braževanju ter ugotovil, da v mno- gih podjetjih ta naloga še ni našla svojih realizatorjev. V preneka- terih podjetjih še nimajo preštu- diranih profilov kadrov, ki bi mo- rali biti osnova na pKxiročju izo- braževanja in kadrovske politike sploh, skratka za sestavljanje kad- rovskih planov. Ne glede na to pa ni prezrl uspehov, ki so jih do- segli nekateri izobraževalni centri v večjih gospodarskih organiza- cijah. Končno je tovariš Umnik posre- doval še nekatere probleme kad- rovanja in zaposlovanja, osvetlil nezaposlenost itd., nekaj hvalež- nih misli pa je posvetil tudi po- klicnemu usmerjanju, ki je že do- seglo p>omembne rezultate. M. B. Cveto Pelko PETDESETLETNIK V torek bo tovariš Cveto PEL- KO, podpredsednik OLO in pred- sednik občinskega Združenja borcev v Celju dopolnil petdeset let življenja. Jubilant je bil ro- jen 23. aprila leta 1913 v Podhu- mu pri Novem mestu. Izhaja iz kmečke družine, vendar si je kot delavec že zgodaj iskal kruha izven domačega kraja. Dlje časa je bil tudi brez zaposlitve in ob- čutil vse krivice, ki so v neljud- ski državi pestile delovne ljudi. Že pred vojno je politično delal v vrstah strokovnih sindikatov, ki so jih vodili komunisti. Leta 1941 je tovariš Pelko prve dni ljudske vstaje vstopil v vrste narodnoosvobodilnega gi- banja. V partizanih je opravljal odgovorne naloge predvsem na področju političnega življenja partizanskih enot, v katerih se je boril. Bil je politični komisar čete, pozneje namestnik komisar- ja »Cankarjeve brigade«. Leta 1942 je bil sprejet v Partijo. V partizanih je bil vse do konca vojne. Bil je ranjen in se zdravil v Bariju v Italiji. Je rezervni ka- petan JLA in nosilec mnogih vi- sokih odlikovanj. Po vojni je tovariš Pelko prišel na Štajersko, kjer se je najprej zaposlil kot referent za personal- ne zadeve pri podjetju »Gradiš«. Hkrati je opravljal važne politič- ne funkcije. Bil je tajnik celjske občine in potem več let sekretar občinskega komiteja Zveze ko- munistov in predsednik občinske- ga odbora SZDL. Sedaj se nahaja na položaju podpredsednika celj- skega okraja in dela na področju družbenih služb. Letos je bil iz- voljen za predsednika ol>čins.ke- ga odbora Združenja borcev. Tovarišu Cvetu Pelku želimo obilo uspehov pri njegovem od- govornem delu, želimo mu še mnogo let življenja, zadovoljstva in osebne sreče. V VITANJU — NAD 280 LJUDI NA PREDAVANJU Občinski odbor SZDL v Slo- venskih Konjicah je organiziral v tem mesecu v vseh večjih kra- jih in podjetjih občine številna predavanja »Obrambna sposob- nost Jugoslavije in malih držav«. V krajih, kjer so se organizacije SZDL zavzele za izvedbo teh predavanj, je bila udeležiba zelo dobra. Tako je bilo na preda- vanju v Vitanju nad 280 ljudi; .prav lep je bil tudi obisk v Stra- nicah in še ponekod drugod. V. ] CELJSKI TEDNIK STEV. 15 — 19. aprila 1963* S seje okrajnega ljudskega odbora Celje v marcu izredno ugodni rezultati v PRETEKLEM TEDNU STA ZASEDALA OBA ZBORA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE. V OSPRED- JU SO BILE RAZPRAVE O GIBANJU GOSPODARSTVA V PRVIH TREH MESECIH LETA, O DELU OBČINSKIH KO- MISIJ ZA PRITOŽBE IN SPREJEMANJE ODLOKA O ŠTE- VILU ODBORNIKOV, KI JIH BO IMELA NOVA OKRAJNA SKUPŠČINA. ZASEDANJA OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA SE JE UDELEŽILA TUDI ZVEZNA LJUDSKA POSLANKA TOVARISICA OLGA VRABICEVA. O gibanju gospodarstva v le- tošnjem letu je poročal podpred- sednik okrajnega ljudskega odbo- ra tov. Peter Šprajc, ki je zlasti poudaril, da so spričo izrednih proizvodnih uspehov nekaterih večjih gospodarskih organizacij tudi rezultati v povprečju zadovo- ljivi. Tako je proizvodnja v mar- cu kar za 5,9 odstotkov večja od predvidene in hkrati za 13,5 od- stotkov višja od lanskoletnih pro- izvodnih dosežkov v istem obdob- ju. Med objektivne činitelje, ki so vplivali na tako hiter razmah pro- izvodnje sodijo predvsem zago- tovljene osnovne surovine in ure- jenost na področju kreditiranja, negativno pa so v prvem delu leta vplivali zima (zlasti v lesni indu- striji, gradbeništvu in gozdarstvu) ter pomanjkanje vagonov, ki je bilo zlasti v nekaterih obdobjih kritično. Po uvodnih besedah tovariša Sprajca je bila živahna razprava, v kateri je sodeloval tudi pred- sednik okraja tov. Miran Cvenk. On je predvsem poudaril, da nas rezultati v marcu ne smejo zasle- piti, kajti ti so rezultat prizade- vanja nekaterih večjih kolektivov, ki potem v ponderiranem povpreč- ju ustvarijo ugoden vtis. Dejansko pa je še veliko podjetij, ki svojih obveznosti v tem obdobju pred- vsem zavoljo subjektivnih okol- nosti in napak niso izpolnili. Res je sicer, da so domala vsi kolek- tivi podrobno analizirali vzroke, da pa so se navadno ustavili ob »objektivnih-« pogojih — ob vzro- kih izven podjetja. To je seveda napak. K sreči, je dejal, teh po- javov v ostrejši obliki ni v večji meri, kajti sicer bi bili tudi v marcu rezultati proizvodnje manj ugodni. Nato so odborniki razpravljali o realizaciji zastavljenih nalog glede izvoza. Na tem področju je celjski okraj v prvem delu leta zabeležil izredno lepe uspehe, saj so vse panoge gospodarstva sku- paj presegle predvidevanja za pre- ko 20 odstotkov. Pri tem pa so poudarili potrebo po še nadalj- njem proučevanju tržišča, izbolj- ševanju kvalitete in zniževanju lastne cene. Za primer izredno le- pih dosežkov na tem področju, in sicer predvsem zavoljo upošteva- nja vseh teh elementov, so na- vedli tovarno usnja v Slovenskih Konjicah, ki je plan izvoza pre- segla kar za 126 odstotkov (reali- zacija 226 %), in sicer ob realno zastavljenem planu izvoza. Podob- no ugodne rezultate sta dosegli tudi tekstilna tovarna v Preboldu in Toper iz Celja. V nadaljevanju so odborniki razpravljali tudi o nekaterih pro- blemih kmetijske in gozdarske proizvodnje. Pri tem so poudarili, da je spričo pomanjkanja krme nastal neugoden položaj v živino- reji, kar je povzročilo tudi neu- ravnovešenost med povpraševa- njem in ponudbo živine — nujna posledica pa je bil porast cen ži- vini in seveda tudi mesu. Vse večja storilnost v tovarni nogavic na Polzeli smo se za kratek čas med delom pogovarjali z delavko Olgo Trv- er, ki dela v novem sodobno ure- jenem oddelku. Njena proizvodna naloga je, da šiva nogavice v pr- stih. To delo opravlja na novem stroju, ki jih je tovarna nabavila ob modernizaciji svojih obratov. Povprašali smo jo kako se na de- lovnem mestu .počuti in kako ji delo napreduje. Tole nam je po- vedala : ni skrajna meja, kajti iz izkušnje vem, da je možno doseči še več. Toda pri tem je pomembno, da ne gre za enkratni skok iznad nor- male, temveč, da povečamo šte- vilo izdelkov v povprečju. To pa je še toliko pomembnej- še, ker je delovni učinek tesno povezan z nagrajevanjem po de- lu. Kajti sistem nagrajevanja, ki ga pri nas uveljavljamo, sloni predvsem na cend. proizvoda. Se- veda sistem nagrajevanja upošte- va tudi ostale elemente gospo- darjenja, toda za posameznika je predvsem ix)memibno, da ob stan- dardni kvaliteiti v istem času iz- dela kar največ izdelkov v opera- ciji, ki jo opravlja. Zaradi tega tudi ni čudno, da je delovno vzdušje v naših oddelkih, ko se storilnost dviga, vse boljše, kar pa posredno tudii znova in ve- rižno vpliva na še boljše lin večje vispehe. č Nepravilno izhodišče Na novih strojih je prijetno de- lo, razen tega pa je tudi EK>čutje ugodno — zlasti še zato, ker vse bolj opažam, da se privajam na to delo in da mi storilnost raste. Poglejte, še pred tremi meseci sem pri prstih zašila . okoli tisoč nogavic v osmih urah, sedaj pa jih zašijem že okoli 1500, in si- cer ne da M bolj hitela. Toda to Podružbljanje kmetijskih povr- šin je v sedanjem obdobju ena od prvih nalog kmetijskih organiza- cij, zlasti še zato, ker bodo kme- tijske zadruge in kmetijski kom- binati morali zastaviti vse sile, da bodo uresničili letni plan poveča- nja kmetijskih površin socialistič- nega sektorja za 3500 hektarjev. Pri tem je ves čas osnova načrt- nost in gospodarnost, kajti s po- drobninli načrti o povečevanju in zaokroževanju v večje komplekse je možno doseči hitrejše napredo- vanje kmetijstva. Zaradi tega tu- di ni čudno, da je že večkrat po- udarjeno, da je ena izmed osnov- nih slabosti nekaterih kmetijskih organizacij pomanjkanje ustrez- nih perspektivnih načrtov. Isto- časno pa se pojavlja še nerazume- vanje, ki bi lahko škodovalo, ker temelji na nenačrtnosti. Nekatere kmetijske organizacije namreč zaradi napačnega stališča dolže denarne zavode za počasnej- ši tempo podružbljanja. Ceš, da gre za birokratizem in podobno. Zakaj? Pogoj za kreditna sred- stva za nakup zemlje je namreč, da kmetijska organizacija pred- loži natanko situacijo, vrednost zemlje in kulture, ki so na njej. Naj povemo, da je tisti kmetij- ski organizaciji, ki svoja zemljišča razširja po določenem načrtu, to prav lahko. Tako so na primer pri Dobrni uredili večji enoten kompleks v dolini, tako so delali v žalski občini in še drugje. Cisto drugače pa je, če kmetij- ska organizacija ne ve, kaj in kje bo odkupovala zemljo ter če se prepušča nenačrtnosti. Zaradi tega so bančni predpiši dejansko pozi- tiven element v tem procesu in je vsako izgovarjanje, češ, kako naj pridobivamo zernljišča, če imamo tolike težave z denarnimi zavodi, neumestno in škodljivo. Se huje pa je, če takim stališ- čem nasedejo tudi krajevni ob- lastveni in politični organi in se začnejo skupaj s kmetijsko orga- nizacijo zavzemati za nenačrtnost. Gospodarska zbornica je že več- krat opozorila na ta problem in posameznim kmetijskim organiza- cijam tudi svetovala, kako naj u- porabljajo zlasti poletno obdobje za izdelavo podrobnih načrtov o razširjanju površin za lastno pro- izvodnjo. Zaradi tega je še bolj nerazumljivo, da se nekatere kme- tijske organizacije še vedno osla- njajo na »objektivne« (v resnici gre za organizacijske hibe) težave, . ki naj bi bile zadostno opravičilo. Prvomolski pikniit Emojlirlte Za letošnje prvomajske praznike pripravlja kolektiv Emajlirke prijeten prvomaj- ski izlet. Na izlet so povabili vse člane kolektiva tovarne emajlirane posode in njiho- ve svojce in računajo, da se bo pri Ostrožnem zbralo bli- zu 5 tisoč ljudi. Za to priložnost je po';'^bpn organizacijski odbor pripra- vil zelo živahen program, ki bo potekal ves dan, zabavni del piknika pa bo trajal tudi v večernih urah. Tako so za praznovanje! prvega maja pridobili tudij Slovensko ljudsko gledali- šče, Id bo nastopilo z eno svojih letošnjih uprizoritev, nadalje Delavski oder in še zraven gostje iz Maribora, ki bodo pokazali najnovejši hu- moristični program »Totega teatra«, predvajali pa bodo na trati tudi celovečerni film. Istočasno so pripravili za ta dan tudi tri koncerte in vrsto športnih prireditev — nastop boksarjev, judistov, odbojkarjev, atletov in po- dobno. Ko so pripravljali progrnm izleta članov kolektiva Emajlirke, niso pozabili tudi na kulinarične posebnosti. Tako bodo pripravili vola pečenega na žaru, posamez- ne ekonomske enote pa so se odločile, da bodo tudi dodale del k temu slavju. Organizacija skupnega iz- leta in praznovanje v takem obsegu je vsekakor novost in hvalevredna pobuda po- litičnih organizacij iz Emaj- lirke. V GOZDARSTVU JE POTREBNA ENOTNA POLITIKA Posekod že preko 60 odstotkov gozdov pedruzbijfDih Na zadnjem zasedanju okrajne- nega ljudskega odbora Celje so odborniki razpravljali tudi o di- namiki podružbljanja gozdnih po- vršin. Pri tem so omenili, da so v začetku letošnjega leta nastopile bistvene spremembe, ki so po- družbljanje hitro poživile. Potreb- no pa je za te uspehe pohvaliti gozdna gospodarstva, saj je v ne- katerih predelih z dolgoročnimi posebnimi pogodbami zajeto pre- ko 60 odstotkov zasebnih gozdov. Samo v prvih dveh mesecih so gozdna gospodarstva zajela preko 19 tisoč hektarjev gozdov. Istočasno pa so na zasedanju opozorili na zaostajanje pri .podru- žbljanju, kjer le-to še vedno iz- vajajo zadruge. In sicer kmetijske zadruge Celje, Laško in Šentjur. Odborniki so upravičeno posta- vili tudi vprašanje, zakaj je na teh območjih tolik zastoj in zakaj se spričo ugodnejših pogojev tudi ta območja ne navežejo na gozdna gospodarstva. Nekateri so celo menili, da je v ozadju ekonomski interes zadrug — ali z drugimi besedami trgo- vina z lesom. Istočasno pa so se zavzeli za enotno politiko na pod- ročju gozdarstva. Pri tem so načeli zelo zanimivo vprašanje zbiranja in prelivanja sredstev iz gozdarstva v kmetij- stvo. Res je sicer, da je v posa- meznih primerih prelivanje sred- stev iz te ali one gospodarske ve- je v drugo panogo potrebno, ven- dar — tako so menili odborniki — pri tem je potreben vselej čisti obračun. Gre torej preprosto zato, da se natanko ve, kje in zakaj je del nekih sredstev porabljen. Da je taka pot edino pravilna, kažejo tudi izkušnje iz Zgornje Savinjske doline. Lani je na tem območju prav pri podružbljanju j gozdne proizvodnje bilo izredno veliko težav, ker so obstajali dvoj- ni interesi. A tudi gospodarjenje z gozdovi (nega, vzgoja, gradnja cest in podobno) bi bila ob taki razcepljenosti v nevarnosti. Po združitvi zadruge z gozdnim go- spodarstvom pa se je stanje na mah spremenilo, tako da je prav to območje tudi vzor, kako se lahko uspešno rešuje razvoj kme- tijstva in smotrno gospodarjenje z gozdovi hkrati. UGODNA VEST IZ GORNJEGA GRADA Letos so v Gornjem Gradu v Zgornji Savinjski dolini zabeležili izredno močan porast nočitev. Medtem, ko je bilo lani v tem obdobju le 59 nočitev, so jih letos v istem obdoju zabeležili kar 875. Podobno hitro se je povečal •tudi priliv tujih turistov. Tako le- pe rezultate so v tem kraju do- segli predvsem po zaslugi marlji- vega turističnega društva, ki ga uspešno vodi tov. Franc Šarb. Delovni kolektivi! DOSLEDNA UPORABA NACELA DELITVE DOHODKA po delu bo okrepila delo kot osnovno merilo Človekove vrednosti, kot temelj odnosov v delovnih organizacijah. s tem bomo najbolje odstranjevali nesocialistiCne pojave in spod- bujali VSE SILE K POVEČANJU PROIZVODNJE IN DE- LOVNE STORILNOSTI. BOJ ZA STABILNOST GOSPODARSKIH GIBANJ, PO- VEČANJE PROIZVODNJE IN PRODUKTIVNOSTI, USPEŠ- NEJŠE POSLOVANJE, OBVLADOVANJE SODOBNE OR- GANIZACIJE IN TEHNOLOGIJE, VSE TO OMOGOČA HITREJŠE RAZVIJANJE SOCIALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSOV, POVEČANJE ŽIVLJENSKEGA STANDARDA IN ZAPOSLENOSTL SPLOSEN MATERIALNI IN KULTUR- NI NAPREDEK. HITREJŠE RAZVIJANJE SODOBNE PROIZVODNJE V KMETIJSTVU, KREPITEV V SOCIALISTIČNEM GOSPO- DARSTVU IN SODELOVANJE INDIVIDUALNIH PROIZ- VAJALCEV Z DRUŽBENIM GOSPODARSTVOM JE EDINA POT K NADALJNJEM POVEČANJU PROIZVODNJE, k SOCIALISTIČNI PREOBRAZBI KMETIJSTVA IN K BOLJ- ŠEMU ŽIVLJENJU DELOVNIH LJUDI NA VASL USPEŠNEJŠE ZADOVOLJEVANJE POTREB DELOV- NIH LJUDI NA TORISCU ZDRAVSTVENE IN SOCIALNE ZASCITE, PROSVETE IN KULTURE, BOLJ RACIONALNO TROŠENJE TEM POTREBAM NAMENJENIH SREDSTEV TER ODLOČNEJŠE RAZVIJANJE SOCIALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSOV JE VELIKA NALOGA DELOVNIH LJUDI IN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA V VSEH DRUŽBENIH SLUŽBAH. Iz volilnega razglasa Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije j Suhoparen odnos do občanov Okrajna služba za prošnje in pritožbe je v zadnjem obdobju podrobno analizirala delo občin- skih komisij za pritožbe. Ugoto- vili so, da je bilo lani v celjskem okraju 861 pritožb — ali kar 49 odstotkov več kot predlani. Isto- časno pa je analiza pokazala, da je največ pritožb zaradi stano- vanjskih zadev in družbene za- ščite. Te številke pa niso toliko za- skrbljujoče, kot ugotovitev, da je v istem času 647 državljanov na- slovilo pritožbe na najvišje orga- ne oblasti. Ta številka nam od- kriva precej pomanjkljivosti v de- lu občinskih komisij in kaže, da ljudje nimajo zaupanja v te ko- misije. Ko so podrobno analiziraU posamezne primere, so tudi ugo- tovili, da se občinske komisije to- go drže svoje pravno-formalne smeri in da je vse preveč suho- parnega obravnavanja posameznih primerov. ICajti v veliidh prime- rih so lahko na primer ugotovili, da je odpust delavca zakonito »opravljen«, da je torej delavčeva pritožba neutemeljena, da pa je ozadje primera sumljivo, nečlo- veško in tudi protizakonito. Zaradi tega sodijo, da bodo ob- činski ljudski odbori morali okre- piti to službo in v komisije kadro- vati predvsem ljudi, ki bodo vsak posamezen primer obravnavali bolj življenjsko. Največkrat se namreč Jjudje iz komisije motijo, ko mislijo, da pri posamezni pri- tožbi gre za malenkost — te ma- lenkosti pa so za tistega, ki se pri- tožuje, lahko tudi zelo pomembne. Istočasno je razumljivo, da bodo temu problemu tudi v delovnih kolektivih morali posvetiti več po- zornosti. LEP USPEH V ŽELEZARNI V železarni v Storah so v prvih treh mesecih pri izvozu zabeležili izredno lep uspeh. V tem obdobju so plasirali na zunanja tržišča skoraj 6 tisoč ton svojih izdelkov ali kar 309 odstotkov več kot v letu 1961. Istočasno so v tem ob- dobju z uvajanjem novih asorti- manov ustvarili izredno ugodno finančno realizacijo. J. M. Nepotrebne težave, ki ovirajo izvoz Na zadnji seji okrajnega ljud- skega odbora je govoril tudi predsednik občinskega Ijudslkega odbora Brežice tov. Miilan Šepe- ta vc, ki je opozoril na nekatere pomanjkljivostmi, ki ovirajo izpol- njevanje posameznih obveznosti v proizvodnji, še posebej pa obvez- nositi glede .izvoza. Tako je navedel primer iz to- varne pohištva v Brežicah. Ta to- varna ima obsežne naloge gtlede izvoza. Toda v zadnjem obdobju so nastale nepredvidene težave, in sicer zavoljo pomanMjivositi pri uvozu okovja za pohištvo. Ta nevšečnost je toliko bolj ne- ljuba, ker ima celo vrsito vzpo- rednih negatJivnih posledic. Za- deva pa je tudi nelogična. Uvoz okovja za pohištvo predsitavlja le malenkosten del cene jK^hišitva, istočasno pa prav ta malenkost onemogoča normalno dinamiko izvoza in polni skladišča podjetja s polizdelki. Torej zaradi zelo nizkih izdatkov za nabavo okov- ja na zunanjem trgu zaviramo precejšnje dobave v inozemstvo. S tem pa, ko zaradi hitrega po- večevanja polproizvodov .potoimo skladišča, povzročamo še dodat- ne nevšečnosti. Po neptrebnem se obremenjujejo obratna sred- stva podjetja, zaradi tega se zmanjša učinkovitost obratnih sredstev in hkrati povečuje last- na cena, ker se zavoljo instru- mentov, ki določajo obresti na ta, tudi vse bolj povečuje del, ki odpade na enoto proizvoda. Zaradi tega je dokaj nerazum- ljivo, da prihaja do takih poja- vov. Še 'bolj tudi zato, keir to v veiliki meri otežkoča nemoteno iz- polnjevanje planskih obveznosti posameznih podjetij, ki so v po- dobnem ipoložaju. Menim, je de- jal itovariš Šepetavc na koncu, da bi morali v okviru gospodarske zborniice takoj in učinkovito od- praviti vse podobne napake, kaj- ti to je prav gotovo eden od po- gojev za nemoteno in enakomer- no dinamiko proizvodnje. -md Letošnja zima je prizadela vse ceste — tako makadamske kot asfaltne. Upamo, da jih bodo čim prej spravili v red. Dve pimembni imkgi FRANC SIMONIC: Ko so odborniki okrajnega ljud- skega odbora na zadnjem zaseda- nju sprejemah odlok o sestavu nove okrajne skupščine (70 čla- nov) in o predstavnikih iz posa- meznih občin, je v razpravi sode- loval tudi sekretar okrajnega ko- miteja ZKS za qeljski okraj tov. Franc Simonič. Takole je med drugim dejal: Z gospodarsko močjoi naše do- movine in s tem vsakega območja — torej tudi našega okraja posta- jajo naloge predstavniških orga- nov, skupščin vse bolj zahtevne, in sicer na vseh področjih njihove dejavnosti. Zaradi tega sedaj ob izbiri kandidatov ne smemo nare- diti stare napake, ko so se isti ljudje našli v raznih organih. Na- pak bi bilo, če bi kdor koli menil, da gre za nezaupnico. Največ to- Tarišev je nosilo glavno breme pri našem razvoju — v gospodarstvu, v javnih službah in drugod. Gre le za to, da odgovornosti za posa- mezne naloge razdelimo smotrno. Pri tem ne smemo zanemariti dve nalogi, ki jih moramo v tem ob- dobju dosledno izpolniti. Dosedanja slabost je bila, da smo imeli v predstavniških telesih premalo ljudi iz neposredne pro- izvodnje; premalo žena in mladi- ne. To bo nujno potrebno popra- viti, kajti hitro bi se nam lahko maščevalo, in sicer tako, da bi na- stala vrzel med starejšo genera- cijo, ki ima veliko izkušenj in mladimi proizvajalci, ki nas bodo prej ali slej morali zamenjati. Pa še nekaj moramo imeti pred očmi. V proizvodnji imamo skoraj 40 odstotkov žena, zato je nelo- gično, da žene niso v sorazmerju zastopane v predstavniških orga- nih in samoupravnih telesih. Po- dobno je tudi glede mladine. Bo- jazen, da mlajši zaradi pomanjka- nja izkušenj ne bi zmogli opraviti zastavljenih nalog, je neupraviče- na — pa tudi neresnična. Nato je tovariš Simonič govoril o strukturi predstavniških teles ie z drugega vidika. Dejal je, da so mnogokje skušali in tudi izbra- li za odbornika ali poslanca člo- veka, za katerega so računali, da bo najbolje, naj stroko vneje in najbolj energično zastopal njihove interese. Tako smo imeli v odbo- rih veliko direktorjev in vodilnih oseb. Napak bi seveda bilo, če bi «edaj rekli, da direktorji ne mo- rejo biti odborniki ali poslanci; napak pa bi bilo, če bi predstav- niška telesa iX)lagoma po stari poti razvrednotih in jim dali zna- čaj strokovnih kolegijev. Tega se bomo morali v predvolilnem ob- dobju in pri izbiri kandidatov za- vedati, je zaključil tov. Simonič, in pri tem zastopati enotno sta- lišče, kajti razdvojenost politične- ga aktiva bi bila škodljiva. o CELJSKI TEDNIK STEV. 15 — 19. aprila 1963 CELJE RAZDELJENO NA OSEMDESET VOLILNIH ENOT volilnih enot Danes teden je bila v Narodnem domu seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Celje. Na seji so sprejeli nekaj odlokov, katerih vsebina se nanaša na bližnje volitve v ob- činsko skupščino. , . . Območje celjske občine je raz- deljeno na več volilnih enot. Za volitve odbornikov v občinski zbor občinske skupščine je določenih štirideset volilnih enot, enako šte- vilo volilnih enot pa velja za vo- litve odbornikov zbora delovnih skupnosti. Nova celjska občinska skupščina bo štela namreč osem- deset odbornikov, kajti v vsaki volivni enoti bodo izvolili po ene- ga. v zboru delovnih skupnosti bodo predstavniki štirih skupin delovnih ljudi: iz skupine gospo- darstva, kmetijstva, prosvete in kulture, zdravstva in socialnega varstva ter iz skupine delovnih ljudi, zaposlenih v državnih orga- nih, družbenih organizacijah in društvih. Poleg tega je občinski ljudski odbor sprejel še odlok o določitvi volilnih enot, v katerih izvoljenim odbornikom preneha mandat po dveh letih, nato odločbo o dolo- čitvi območij zborov volivcev za volitve odbornikov občinske skup- ščine. Na petkovi seji so odborniki obeh zborov sklepali še o neka- terih tekočih zadevah, naročili pa so pristojnemu svetu, da ponovno prouči predlog o odloku o stana- rini. Gez poletje več prireditev Ni še dolgo tega, ko je bil redni letni občni zbor avtomoto društva >^Slavko Slander« iz Celja. Ko so pregledali delo v preteklem raz- dobju, so sestavili delovni pro- gram za prihodnje mesece. Pose- bej velja opozoriti na meddrušt- veno tekmovanje v Go-kartu, ki ga bo društvo priredilo junija, po- tem zvezdnato vožnjo v Kumro- vec za dan mladosti, ocenjevalno vožnjo ob dnevu borca, ter goreke hitrostne dirke na Svetino, ki bodo meseca avgusta. No, dejavnost, društva pa se prav gotovo ne bo omejila samo na prirejanje tekmovanj in na pripravo vozniških kandidatov. Društvo se je posvetilo posredo- vanju znanja prometnih predpi- sov tudi šolarjem in mopedistom. Lani so izprašali kar 790 mope- distov in 185 pionirjem podelili značko, ki potrjuje, da obvladajo prometne predpise. Povejmo še to, da ima društvo svojo pralnico za avtomobile, ki nudi svojim članom po nižjih ce- nižjih cenah. V teh pralnicah la- hko člani svoje avtomobile perejo in podmazujejo, v bodoče pa bodo nastavili tudi uslužbenca, ki bo morda popravljal tudi manjše okvare na avtomobilu. VAŠE VRSTICE Prstana ne dobim\ . V drugi polovici letošnjega ja- nUarja sem odnesla v popravilo zlat prstan. Oddala sem ga v tr- govini z zlatom Orlčnik v Zidan- škovi ulici v Celju. Ko sem čez štirinajst dni šla prstan iskat, je bil lokal zaprt. Potem sem ob vsalkem opravku, ki sem ga imela v Celju, prišla tudi v Zidanškovo uhco, da bi pogledala, če je moj prstan že popravljen. Vedno sem prišla zaman. Na vratih ni bilo nobenega obvestila, zakaj je lo- kal zaprt in tudi tega nisem ve- dela, kdaj in kje lahko stranke dobijo svoje predmete. Dne 28. februarja sem na na- slov, ki ga imam na oddajnem kartončku, prosila tovariša Or- ličnika, naj mi javi, kdaj lahko pridem po svoj prstan, vendar do danes — ko je pretekla že prva polovica aprila — odgovora še ni- sem dobila. Tudi prstana še ved- no nimam. Silva Pur Polzela 134 POSLOVILI SMO SE OD Vere Hvalove^ Preteklo soboto so na celjskem pokopališču pokopali profesori- co celjske gimnazije Vero Hva- la. Z veliko žalostjo v srcih so se od nje poslovili njeni do-^ mači, kolegi slavisti, pa ostali pedagogi in številni dijaki celj-i ske gimnazije. Na grobu je go- voril tovariš France Jesenovec. Med drugim je dejal: V prelepi pomladi odhajaš od nas, draga Vera. Odhajaš prav v trenutku, ko nam vigredna na- rava razklada svoja čuda, ko nam po vrtovih cveto narcise, ko nam ljubi slavček začenja pre- pevati sladke melodije ljubezni. Ti si bila sama pomlad in mla- dost, a zdaj naše vigredi ne mo- reš več videti... Težko je bilo slovo od priza- devne vzgojiteljice in odličnega pedagoga. Vera Hvala nam bo ostala v večnem spominu! Še enkrat NTočilnica ali trgovina" Na članek pod naslovom »To- čilnica ali trgovina«, ki smo ga objavili v eni prejšnjih številk, smo prejeli takle odgovor: Z vsebino omenjenega članka se strinjamo samo v toliko, da lahko ljudje v poslovalnici pod- jetja »Merx« v Šmartnem v Rož- ni dolini nabavijo vse, kar želijo. Popolnoma krivične in pretira- ne pa so navedbe, da je trgovski lokal postal točilnica, kjer se shajajo pijanci. Te trditve so brez osnove. Res je, da prodaja poslovalnica alkoholne pijače sa- mo v zaprtih steklenicah, za to pa ima dovoljenje. Res je tudi, da so vojaški novinci omenjene- ga dne kupovali vino in bili po stari, nič kaj lepi navadi, tudi vinjeni, vendar naj povemo res- nici na ljubo, da so prepevali pred gasilskim domom in ne v trgovini. Verjetno se tudi to ne bi primerilo, če bi imelo Šmart- no v Rožni dolini vsaj en prostor, kjer bi bilo mogoče dobiti pija- čo ali kakšen prigrizek po zmer- ni ceni. Rudi Blazinšek, Milan Košuta, Tončka Dimec, Ivan Črepinšek, Tine Dimec in Ana Križan Čudna hiša Tovariš urednik! V Zidanškovi ulici, na številki 27 se marsikdaj godijo čudne reči. V njej živi dvanajst družin v zelo čudnih razmerah. Poglej- mo: v hiši so doživeli že več fi- zičnih obračunavanj, uničevanja hišnih naprav, veža je parkirni prostor motornih vozil, pralni- ca je napolnjena s kolesi, čeprav imajo kolesarnico na dvorišču itd. Najbolj čudno pa je to, da ima hiša v Zidanškovi ulici 27 tudi svoj hišni svet, ki je marsi- kdaj celo iniciator takšnih čud- nih dejanj. V hiši so zdaj uni- čene zavarovalne naprave proti požaru, poškodovan je vodovod stranišče je skrajno nehigiensko itd. Mislimo, da bi morali odgo- vorni organi primer hiše v Zi- danškovi ulici 27 že rešiti. Za mlade volilce poseben sestanek Na zadnji seji krajevne orga- nizacije Socialistične zveze Ga- berje-Hudinja so razpravljali tudi o pripravah na volitve in skleni- li, da bodo sklicali vse tiste mla- dince, ki bodo pri teh volitvah prvič volili, k posebnemu sestan- ku. Na njem jim bodo razložili pomen volitev, tolmačili ustavo in druga važna vprašanja. Za ostale volivce in seveda tudi za tiste, ki prvič volijo, bodo po po- sameznih volilnih enotah v krat- kem sklicali sestanke, na kate- rih bodo razpravljali o kandida- tih in o problemih občine, poseb- no pa še terena Gaber je - Hudi- nja. Teren Gaberje - Hudinja je raz- deljen na pet volilnih enot in si- cer na tri v Gaberju, po eno pa na Spodnji in Zgornji Hudinji. JKR eiBANJE PREBIVALSTVA v časa od ?. do 14. 4. 1963 je bilo ro- jenih 32 dečkov in 34 deklic POROČILI SO SE: Mihael LIPEJ, želi. zavirač iz Pelrovč in Ivana HRASTNIK. uslužbenka iz Celje; Stanislav GAJŠEK, strugar iz Prožinske vasi in Štelica PREGELJ; pletiljska pomočnica iz Konvpol Štefan JUG, elektromonter z Maribora in Ivana REBERŠEK, likarica iz Colja; Ivan MLINAR, železostrugar iz Trno- -»elj in Angela TRATNIK, delavka iz Zlateč; Nikola CENGIJA, »idar iz Za- greba in Jožefa DEŽELAK, šivilja iz Laškega; Jožef POGLADIC, str. klju- čavničar in Marija KOVCE, delavka, oba iz Celja; Janez LEšEK, elektroteh- nik iz Šentjanža nad Storamii in Ana SKORNIK, uslužbenka iz Štor; Franc MIRNIK. zidar iz Studenc in Marija MRAZ, deflavka iz Celja; Alojz FRIDL, električar iz Teharja in Ljudmila BE- LINC, gosp. pom. iz Dol. UMRLI SO: Jožef JAGHIC, upokojenec iz Tehar- ja, star 85 let; Marija MIIIELJAK, go- spodinja iz Celja, stara 83 let; Alojz KRAJNC, kmetovalec z Voduc, star 48 let; Janez SREBOT, upokojenec iz Laškega, star 56 let; Jožef BUSER. upo- kojenec iz Dobovec, star 79 let; Angela šOTELJ, gospodinja iz Zg. Grušovlja. stara 64 iei; Vera, Marija. Alojzija HVALA, profesorica iz Celja, stara 5? let. Tudi ta teden — napoved velja za čas od 22. aprila do 28. aprila — nam je celjska radijska postaja pripravila za- nimiv spored. Kot po navadi bo tudi te dni vsak dan ob 17. celjska kronika, -ki bo vsebovala poročila o vseh najvažnej- ših dogodkih prihodnjega tedna, ob 17.15 bodo na vrsti obvestila, ob 17.35 oddaja naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo, ob 17.45 pa zabavna glasba in reklame. To so stalne oddaje, ki jih bomo lahko poslušali vsak dan. Spored od 17.15 do 17.35 pa bo takle: v pone- deljek bo deset minut igral kvartet Eda Goršiča, nato pa bo na vrsti redni te- denski športni pregled, v torek boste lahko poslušali slovenske narodne, v sredo glasbo iz filmov, v četrtek Rim- skega-Korzakova Šeherezado, v petek pa ob 17.15 vesele glumače, ob 17.25 pa štrinajstdnevno oddnjo V galeriji kul- turnih in zgodovinskih znamenitosti. V soboto bo na vrsti oddaja za prijeten konec tedna, medtem ko bo nedeljski spored takle: ob 12. pogovor s poslušal- ci, ob 12.10 obvestila, ob 12.15 oddaja naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo, ob 12.25 hammond orgle in havajske gitare, zadnjih petnajst minut pa bo odme;rjeno za pionirje osnovne šole s Polul. 2elimo vam mnogo prijetnega razvedrila pri poslušanja ra^jskega sporeda! KRONIKA NESREČ Nesrečno so padli: Ivan Lebič iz Ostrožnega — nalomil si je rebra. Pri- da Pušnik iz Celja — poškodovala si je rebra in roke, Frančiška Turk iz Reči- ce ob Savinji — pretresla si je možga- ne. Vojko Glušič iz Ponikve pri 2alca — poškodoval se je na glavi. Novost pri prodaji mesa Celjske »-Mesnine« uvajajo pri prodaji mesa zanimivo novost. 2e 15. aprila so začeli prodajati go- veje meso po kategorijah in kvali- tetah brez dodatne priloge kosti. Tako bo potrošnik lahko dobil v prodajalnah >^Mesnine« zrezek, pljučno pečenko in bočnik brez kosti, medtem ko bodo poleg mesa za juho, reberc in bržole dodajali redno prilogo do 25 odstotkov. Po- trošniki pa bodo lahko kupovali tudi kosti — v poljudnih količi- nah in po ceni 80 dinarjev za bele kosti, za rdeče pa po ceni 40 di- narjev za kilogram. Verjetno bo- do to novost prebivalci celjskega mesta z veseljem sprejeli. že več tednov poteka v Celju testiranje poklicnih in amater- skih voznikov. Doslej se je te ak- cije udeležilo že lepo število voz- nikov motornih vozil. Zaključno testiranje, ki ga prirejata uprav- ni odbor združenja šoferjev in av- tomehanikov v sodelovanju z Av- tomoto društvom »-Slavko Slan- der«, bo 20. aprila ob 17. uri v dvorani občiskega sindikalnega sveta v Celju, na Slandrovem tr- gu. Prav bi bilo, da bi se testi- ranja udeležili vsi tisti vozniki, ki tega doslej še niso opravili. Promet na naših cestah je že terjal letos svoje žrtve. Takle je bil avtomobil, v katerem je pred dnevi našel smrt IvaU Fortunat iz Celja. razstavljali bodo Zelezničarsko prosvetno društvo »France Prešeren« v Celju ima več sekcij: godbeno, tamburaško, pevsko in liikovno. Likovna sek- cija že petnajst let zapored pri- reja razstave slik. Zadnja leta je povabila k sodelovanju tudi so- rodna društva iz Zagreba, Ljub- ljane, Kopra in Jesenic. Letos bo sodelovala s svojimi deli sekcija zelezničarsko prosvetnega društva Tine Rožanc iz Ljubljane. Raz- stava bo v mali dvorani Uniona v Celju od 26. aprila dalje. Če bi imel pravico... ____bi vprašal šoferja avtomobi- la, če je bila dobra kokoš, ki jo je pred nekaj dnevi na cesti v Medlogu povozil in odpeljal. ...bi prosil tistega, ki mi je pred nekaj dnevi s kolesa ukra- del dinamo, naj mi jo vrne vsaj za toliko časa, da jo dam popra- viti. ... bi nekomu ukazal, naj oči- sti cesto pri bencinski črpalki na Ljubljanski cesti. Tam je namreč vse polno glaževine. ... bi pometal na tla vse tab- le, ki opozarjajo na avtobusno postajo na progi med Celjem in Velenjem čez Babno in Medlog. Kakor je znano, tu ie več kot leto dni ne vozi noben avtobus. V Linhartovi ulici so končno začeli rušiti stavbo, ki je že tako dolgo kazila okolico. Spet prispevek k lepšemu videzu našega mesta. leto tehnične kulture mladih Za boljši pouk tehnične vzgoje, Kot vseh dosedanjih aktivnosti Jugoslovanskih pionirskih iger, tako je tudi uspeh četrtega obdob- ja, ki je posvečeno tehnični kultu- ri mladih, v prvi vrsti odvisen od prizadevnosti ustreznih občinskih odborov JPI in prav tako od ma- terialnih in ostalih pogojev, ki vplivajo na pouk tehnične vzgoje v šolah, na delo pionirskih tehnič- nih krožkov pri društvih Ljudske tehnike itd. Razumljivo je, da bo tudi v tej aktivnosti težišče dela na pionirskih odredih in prav ta- ko na skrbi za čim boljši pouk tehnične vzgoje v šolah. Težišče bo torej na delu s šolsko mladino, kar pa ne pomeni, da so za uspeš- nost te pionirske akcije vnovič od- govorni samo tisti, ki delajo s šol- sko mladino, to pa je prosvetni delavci. Bilo bi narobe, če bi skrb za letošnjo akcijo JPI prevzeli sa- mo prosvetni delavci, ker bi se ta- ko omejila samo na eno področje, ne bi pa zajela tudi tistih činite- Ijev, ki lahko uspešno pomagajo pri njeni izvedbi. Pomembno me- sto med njimi imajo zlasti delov- ni kolektivi in ne nazadnje ljudski odbori, ki morajo zagotoviti ustrez- na sredstva za izvedbo akcije. Ce za katerokoli, potem zlasti za to obdobje JPI drži, da ne more imeti kampanjskega značaja, saj se številni in izredno pereči prob-. lemi- tehničnega pouka v šolah ne morejo rešiti v enem, niti v dveh letih. Zato gre tudi v tem primeru za začetek stalnega in bolj siste- matičnega dela. In kot vse kaže, dela ne bo zmanjkalo ne v tem obdobju JPI, niti v poznejših letih. To potrju- jejo tudi nekatere številke o teh- ničnem pouku v šolah. V celjskem okraju bi morale biti urejene pri- merne delavnice za tehnični pouk vsaj pri približno 140 šolah. Kot kažejo številke pa je vsega sku- paj le okoli petdeset delavnic, pa še med temi je dosti takih, ki ne zaslužijo imena učnega prostora. Četudi lahko pričakujemo, da bo letos in prihodnje leto marsi- katera šola dobila svojo novo in prvo delavnico, pa je treba tudi to pot poudariti, da ureditev taikih prostorov ni le skrb prosvetnih delavcev, marveč širšega kroga od- govornih činiteljev. Medtem ko lahko ljudski odbori oziroma u- i strezni skladi rešujejo ta problem < z dodeljevanjem primernih sred- i stev za urejanje takšnih delavnic, j pa bi lahko v tej akciji veliko po- J magali delovni kolektivi. Vendar bi bilo premalo, če bi se prizadevanja letošnje akcije JPI i usmerila samo na materialne po- ' goje za tehnični pouk in če bi pri vsem tem pozabili na tiste, ki ga naj vodijo. Stanje na tem področ- ju je skoraj katastrofalno. Učite- ljev za tehnični pouk je dosti pre- malo. Zato je na zadnjem sestan- ku okrajnega odbora JPI padel tudi predlog, naj bi okrajni oziro- ma občinski odbori JPI prirejali ustrezne seminarje, hkrati pa bili pobudniki, da bi o tej problema- tiki razpravljali, pa ne samo raz- pravljali, marveč tudi ukrepali, občinski sveti za šolstvo. -mb v Storah se pripravljajc na volitve V živahne predvolilne priprave ki potekajo na vsem območju ob- čine Celje, so se aktivno vključil tudi prebivalci krajevne skupnost v Storah. 2e so sklicali razširjem sejo njihovega izvršilnega odbon in nanjo povabili vse zastopnik« političnih organizacij in društev Posvetili so jo političnim in orga nizacijskim pripravam za Mižnj< volitve. Pogovorili so se, da bo na nji hovem FKxiročju deset volišč, n< katerih bo volilo štiri tisoč volil nih upravičencev. Sklenili so, d< se bodo na volitve skrbno pripra vili kot še nikoli doslej. Za vsi volišča so imenovali volilne ko misije. V komisijah bo sodelova lo šestdeset najbolj sposobnih i] priljubljenih političnih delavcev to NI prav Tovariš urednik! Na zasedanju delavskega sveta obrtnega podjetja »Čevljarstvo« Celje je poslovodja med drugim poročal, da bo podjetje zgradilo na trgu Svobode še eno delavni- co. O tej zadevi delavski svet ni mogel razpravljati, ker je bil po- stavljen že pred dejstvo. Kolektiv pa meni, da bi bilo bolje zgraditi delavnice na raz- ličnih mestih naše občine — na Dolgem polju, na Otoku, v Ga- berju, skratka, čimbliže potrošni- ku. t. f. CELJSKI TRG Pomaranč ni ; Pomaranč ni! Ni jih ne \ na tržnici, ne v trgovinah \ z zelenjavo. V samopostrei- ) bi so zadnjič — ko so jih \ dobili nekaj kilogramov — ( enostavno zaklenili vrata in ') spuščali v trgovino samo po \ pet, največ deset potrošni- i kov. To je torej lep dokaz } za to, kako izredno veliko je I povpraševanje po pomaran- l čah. To pa je navsezadnje } razumljivo, saj je prav zdaj I čas, ko so pomaranče in ba- 'i nane pravzaprav edino sve- } Že sadje, ki bi ga lahko do- ^ bili. V »Agr o prometu«, pra- i vijo, da pomaranč ni zato, \ ker je zašepal dotok poma- ranč in tudi zato, ker je di- % stribucija pomanjkljiva. \ Naj bo tako ali drugače, po- l\ maranč ni in to prav goto- ^ vo ni prav. ^ Tržnica je bila v pretek- ih lem tednu lepo preskrblje- ^ na. Zlasti regrata in moto- )^ vilca je bilo precej, toda ce- \ ne so še vedno prav tako vi- ^ soke kot prve tedne, ko sta Z se ti dve vrsti solate poja- ^ vili. Regrat je po 250 do 600 dinarjev, motovileč pa celo po 800 do 1000 dinarjev ki- g logram. Tudi špinača je do- I segla ceno tisočaka, tako da se z njo lahko merijo samo g še orehi, ki so jih prodajali [| prav tako po tisoč dinarjev. Res zanimiva primerjava! ^ Sadja je bilo zelo malo. Omenili smo že, da poma- ranč sploh ni bilo — no, en- krat so jih menda vendarle prodali nekaj kilogramov, banane so bile več ali manj % zelene, jabolka pa so pro- j| dajali po 120 do 140 dinar- jev. Suho sadje je bilo po '-^ 130 do 140 dinarjev. Iz Ma- )| kedonije so na celjsko trž- j"^ nico pripeljali vagon zelo poceni čebule. Po 100 dinar- )| jev je kilogram, medtem ko ono, slabše kvalitete, proda- >| jajo celo po 50 dinarjev. ^ Kislo zelje in fižol sodita% med tiste pridelke, ki ju je ij-l vzela pomlad. Le redko kdo se še pojavi s tema dvema ;(l pozimi tako redkima gosto- if-| ma na našem trgu in mizi. V ^ zamer^o za njiju pa je na II stojnicah že zelo veliko naj- rf^ različne j ših semen in čebu- li lic, od tistih za rože, pa do 1= vseh ostalih. ^ Perutnine ni, jajčka pa so <^ poskočila na 28 dinarjev. 1= Ce upoštevamo, da so bila 7| pred tednom še po 22, to M prav gotovo ni vesela novi- <\% ca. -ij CELJSKI TEDNIK STEV, 15. — 19. aprila 1963! Teden slovenske dramatike v Celju Bržčas se Celjani še prav dobro spominjajo prvega fe- stivala slovenske in jugoslovanske dramatike, ki je pred osmimi leti enkratno zaživel v Celju ter imel to dobro stran, da je porodil idejo o nastanku Sterijinega pozorja v Novem Sadu. Vsa ta leta so celjski kulturniki stremeli po oživitvi te svojstvene kulturne manifestacije, vendar pa so prizadeva- nja šele letos uspela. In tako je tik pred nami teden slovenske dramatike v Celju. V dneh od 22. do 26. aprila si bomo ogledali naj- boljše slovenske dramske novitete. Tako se bodo v petih večerih predstavila vsa slovenska poklicna gledališča z iz- jemo tržaškega, ki v svojem repertoarju nima novitete. Izjema pa bo Oder 57, ki bo Celju predstavil Kozakove »Dialoge«, s katerimi bo skupaj s SNG v Ljubljani ter s SLG v Celju zastopal slovensko dramatiko na letošnjem Sterijinem pozorju. Ta kulturni teden v Celju pa ne bo nikakšen festival blišča in sijaja, temveč le strnjen pregled novosti v slo- venski dramatiki. Tako bomo v zaporedju petih večerih lahko videli dela Janeza Žmavca »Jubilej« (SLG Celje), Branka Hofmana »Dan in vsi dnevi« (Mestno gledališče ljubljansko), Frana Žižka »Otroci Apokalipse« SNG Mari- bor), Miloša Mikelna »Administrativna beseda« (SNG Ljub- ljana) ter Kozakove »Dialoge« (Oder 57). V teh dneh pa bodo tudi posvetovanja gledališnikov o pogovornem jeziku na odru, pri filmu, na televiziji in v radiu. S tem v zvezi bodo načeli vprašanje moderne inter- pretacije slovenskega verza. Poleg tega pa si bodo izmenjali dosedanje izkušnje o problemih samoupravljanja in plačevanja po učinku ter osvetlili eksistenčno problematiko slovenskih gledališč. Še to! Slovensko ljudsko gledališče v Celju je letos že tretjič izbrano za nastop na Sterijinem pozorju, kar je vsekakor'Veliko priznanje, če vemo, da je od 32 poklicnih jugoslovanskih gledališč izbranih le enajst za ta naš naj- večji dramski festivaL -že Harmonikarji... »Presenetljiva zrvočnost, čudovi- ta vigranost in smiselno podaja- nje odlikujejo igro harmonikar- skega orkestra DPD Svobode«.— Te besede je napisal kritik, ki je poslušal koncert tega renomirane- ga orkestra. Z ljubeznijo do in- strumenta in do glasbe in pridnim ter vestnim delom v ansamblu so skromno začeli po vojni šentvi- ški harmonikarji. Od takrat je preteklo 15 let. V tem času so si osvojili občinstvo sirom Slovenije V Pesju ne počivajo Dramska družina v Pes ju pri Velenju je letos izredno delavna, Baj si je v letošnji sezoni sama s prostovoljnim delom uredila prostore za garderobo, poleg tega pa so še vedno našli čas za vaje ter so s solidno naštudiraniimi deli gostovali v bližnji in daljni okolici. Lotevala pa so doslej že dokaj zahtevnih del, kot so: Maughamov »Sveti plamen« in Prežihove »Samorastnike«, s ka- terimi so želi lepo pniznanje. Te dni pa pripravljajo mladin- sko igro Železnova — v Griinovi predelavi »Mladost x>od soncem«. 25 mladincev se večer za veče- rom zbere v sobi, kjer pod vod- stvom režiserja Jožeta Kolarja prebirajo tekst. Se nekaj dni in že bodo začeli z vajami na odru. -že- in Hrvatske, bil povabljeni na zvezni Festival v Novi Sad. Konč- no pa jih je pot zanesla na med- narodni festival v Švico, kjer so si med 6000 nastopajočimi harmo- nikarji priborili drugo mesto. Ta uspeh je končno potrdil, da hodijo ti mladi harmonikarji po pravi poti, da je njihovo delo pravilno začrtano in da lahko spričo take- ga dela pričakujejo še večjih uspehov. In res. Od takrat jih vse češče vabijo na razne prireditve in festivale v razne kraje Evrope. Pravkar so pred novo turnejo po Holandiji. To je kratek historiat harmoni- karskega orkestra DPD Svobode iz Šentvida nad Ljubljano, ki bo gostoval tudi v Celju, in sic_er v sredo, dne 24. aprila tega leta" ob 17. uri in 20. uri v dvorani Narod- nega doma. Na svojem koncertu bodo izvajali zanimiv program, s katerim so si osvojili občinstvo doma in na tujem. RAZSTAVA GLEDALIŠKE UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE V Tednu slovenske dramatike bo v foyerju celjskega gledališča razstava gledališke umetniLške fo- tografije Celjana Viktorja BER- KA, čigar delo si je pridobilo ši- roko priznanje. Take sistematič- no urejene razstave doslej pri nas še ni bilo, zato nanjo pose- bej oxx)zarjamo. DROBNI, A ZANIMIVI PODATKI Vsak šesti prebivalec se šola v povojnih letih se je Jugosla- vija v kratkem razdobju povzpe- la med države z najvišjim odstot- kom prebivalcev, ki se šolajo. Ta ogromen napredek, ki se kaže tudi v tem, da smo v zadnjih de- setih letih zmanjšali nepisme- nost za celih 5 odstotkov, se od- raža in ga je čutiti tudi na vseh drugih področjih. V naši državi se šola 3,5 milijona ljudi, kar po- ceni, da obiskuje Šolo vsak še- sti državljan. Največ jih odpade na osnovno solo. Teh je kar 2,9 milijonov. To število se je v zadnjih petih letih povečalo za celo četrtino. V lan- skem letu je uspešno dokončalo osnovno šolo okrog 200 tisoč hčencev. Drugostopenjskih šol imamo 1622 in vanje vstopa po končani osnovni šoli letno okrog 12.000 Učencev. Prav tako se je v zadnjih petih letih več kot podvojilo števi o vi- sokošolskih ustanov. V letu ^^57/58 jih je skupaj bilo 110. V f^^cetku letošnjega šolskega leta p je v Jugoslaviji bilo kar 123 fakultet, visokih šol in umetniš- '^ih akademij ter 131 višjih šol. V enakem zaporedju pa je v '^na razdobju poraslo tudi števi- lo študentov, saj znaša letos 158.000. S primerjavo števila štu- dentov na celotno prebivalstvo smo trenutno na tretjem mestu v svetu. Visokošolski študij tra- ja povprečno 6 let. V zadnjih le- tih je na vseh visokih in višjih šolah diplomiralo 7.787 inžiner- jev, profesorjev, agronomov-goz- darjev, zdravnikov, ekonomistov itd. Prvo mesto zavzemajo profe- sorji (2394), slede jim inženirji (1992) itd. Leta 1953 smo beležili še 87 od- stotkov vsega aktivnega prebival- stva brez šolske izobrazbe ali sa- mo s štirimi razredi osnovne šo- le. To pa se je bistveno spreme- nilo, saj nam že leto 1961 kaže, da je le še 75 odstotkov aktivnih prebivalcev z nižjo izobrazbo ali brez nje. Prav tako pa se je šte- vilo fakultetno izobraženih povz- pelo od 67.000 na 204.000. Ogromno pa so tudi porasli iz- datki za šolstvo. Medtem ko smo v letu 1958 izdali blizu 64 mili- jard, smo lani zabeležili izdatek 174 milijard, ali kar 5 odstotkov narodnega dohodka. ------„ -ik. Iz Šempetra-za odlajozanašovas DPD Svoboda v Šempetru je t soboto zvečer v priredbi RTV Ljubljana prire- dila javno oddajo >ZA NAŠO VAS«. Tokratna oddaja je bila posvečena na- rodnim plesom, ansamblom in pevskim zborom. Poslušalci so napolnili dvorano do zdanjega kotička in z velikim navdu- šenjem nagrajevali sleherni ansambel. Nastopili so Koroški lantiči s Pre-valja pod vodstvom Zvonka Ortana, Štirje ko- vači iz Slovenjgradca, Griški potepuhi ter domači ansambli (Kvintet, Savinjski oktet ter folklorna skupina — vsi DPD »Svoboda« Šempeter). Prijetna spremna beseda je popestrila večer in mu dodala kanec sproščenega humorja. Takšnih in podobnih oddaj si v Šem- petru še žele in upajo, da jih bodo de- ležni, saj imajo v vrstah domače Svobo- de sposobne voije kulturnega življenja. Mladina prepeva # v pomladnih dneh so na sleherni šoli mrzlične priprave mladih pevcev za nastope na ob- činskih pevskih revijah, kajti le najboljši gredo dalje na okrajno revijo in na mladinski pevski fe- stival. To pa je že veliko prizna- nje in kdo vse ne bi nastopal na njem; nam je dejal glavni tajnik mladinskega pevskega festivala tovariš Jurček Vreze. # Izredno smo zadovoljni, ker opažamo, da kvaliteta z leta v leto raste, prav tako pa je tudi močno opazen številčni porast. Dozdeva se nam, da smo sedaj pod okriljem pete pesmi zbrali največje število mladine. # In kakšni so vaši vtisi z ob- činske pevske revije v Celju? lju? # Po mnenju žirije in temu se tudi sam pridružujem, je le- tošnja revija čudovit uspeh, saj je nekaj pevskih zborov, ki niso prišli v poštev za okrajno revijo vendarle na ravni, ki ustreza tem kvalitetam. Vsebinsko je letošnji program popolnejši in pestrejši. Največja novost pa je bržčas uvedba instrumentalnih skupin, ki so nastopile skupaj z zbori. Tako je čudovito ugajal pevski zbor iz Vojnika, katerega so spremljali tamburaši Svobode iz Gaberja. Naša želja je, da ta novost popolnoma zaživi in najde svoje pravo mesto pri slehernem zbo- ru. # Tako so se nam bogato obrestovala prizadevanja za šir- jenje pevske kulture, kajti šte- vilčni porast pevcev je dosegel Že tisto točko, ko ne moremo več pričakovati večje širine. Podob- no pa je tudi s kvaliteto. # Pevska revija je za otroke čudovito doživetje, pa tudi poslu šalcem je pesem segla v srce. O tem bi bila najzgovornejša priča prenapoljena dvorana — med- tem ko se še vedno spominjamo, kako so pred leti pevci nastopali v skorajda praznih dvoranah. # Kateri pevski zbori pa bodo šli na okrajno revijo, ki bo 25 aprila v Celju? # lirija je izmed 1.500 nasto- pajočih izbrala pet pevskih zbo rov in dvoje instrumentalnih an- samblov. Tako bodo Celje zasto pali na okrajni reviji enoglasni zbor I. osnovne šole v Celju pod vodstvom pevovodkinje Kos, tro- glasni zbor I. osnovne šole pod vodstvom pevovodje Koresa, žen- ski zbor iz Učiteljišča, pod vod- stvom pevovodje prof. Gruma in mešani zbor iz Učiteljišča pod vodstvom prof. Modica ter meša- ni mladinski zbor iz gimnazije pod vodstvom prof. Kuneja. # Ali imate kakšne pripombe na celotno izvedbo revije. # Morda le to, da občutno po- grešamo narodno pesem in da bo treba prav tu zastaviti v bo- doče vse sile ter dati širjenju narodne pesmi največ poudarka. ■že Jurče Vraže „Dolge ladje" Čeprav je Sonce v zapadni Istri v Limskem kanalu prav tako skopo in le redko osreči rdečo zemljo s svojimi toplimi žarki, je vendar te dni bilo prav tu živo kot kdaj- koli'^ poprej. Princezinje in prin- ci, vojščaki izpred tisoč let, sta- re ladje z veslači in kaj vse je , bilo še videti. Pred nekaj dnevi pa je ta živžav preko noči prene- hal. Filmski ekipi Warwick films iz Londona in Avala film iz Beo- graad sta tukaj snemali svoj naj- novejši zgodovinski spektakel — »Dolge ladje^-«, katerega bomo po vsej verjetnosti lahko videli ko- nec leta. 3. aprila so končali s snemanji v Limskem kanalu in sedaj se je ekipa preselila v Beograd, kjer bodo nadaljevali snemanje na Ko- šutnjaku. Film pripoveduje o Vikingih v času okrog leta 1000. Čudovite do- godivščine, smelost roparskih po- hodov Vikingov, ljubezen, ki se vname med »-plemenitimi«, to so glavne značilnosti tega superspek- takla v distribuciji Columbi Pic- tures. V filmu sodeluje med desetimi odličnimi angleškimi igralci tudi Beba Lončar, ki igra glavno vlo- go, vikinško princezo Gerdo. Se to: Beba Lončar je pred ne- davnim podpisala sedemletno po-' godbo s »Columbio-« in je dolžna letno igrati v dveh njihovih fil- mih. V tem filmu se nam ibodo poleg Bebe Lončar predstavili nam že dobri znanci: Richard Widmark, Sidney Poitier in Ed- ward Judd. BOGAT SPORED ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE OBIŠCiMO BREZICE! Letošnji delavski praznik bodo proslavili v Brežicah svečaneje kot kdajkoli doslej. V dneh od 26. aprila do 4. maja bodo prire- dili kar devetdnevno medobčinsko revijo kulturnih dejavnosti. V pe- tek, 26. aprila bodo popoldne od- prli razstavo otroških risb in foto- grafskih izdelkih, zvečer pa bo svečana otvoritev revije s kon- certom pevskih zborov ter nasto- pom mladih recitatorjev. Nastopilo bo pet mladinskih zborov, mešani pevski zbor »Slo- venski dom-Triglav« iz Zagreba, moški pevski zbor »Dušan Jereb--« iz Novega mesta ter oktet iz Šent- jerneja. Sobotni večer pa bo posvečen domači pesmi in plesom. Po nedeljskem koncertu harmo- nikarskega orkestra iz Karlovca bomo lahko v izvedbi Svobodašev »Bratov Milavcev« deležni Lev- stik-Griinove »Kastelke«. V ponedeljek nam bodo breži- ški pionirji zaigrali Ingoličevo mladinsko igro »Tajno društvo PGC«, zvečer pa bo uprizoritev Gervaisove komedije »Zaradi sta- novanja«. V torek popoldne pa bo svoj- stvena prireditev folklornih sku- pin iz Metlike in Črnomlja pod na- slovom »BELA KRAJINA V BE- SEDI, PESMI IN PLESU«. Ne- dvomno bo to posebni užitek za slehernega gledalca. Sredo so na- menili filmskemu več^u. V četr- tek pa nam bodo Svo^bodaši z Vi- dem-Krškega uprizorili Fimeje- vo komedijo »Kukavičje jajce«. Petek bo izredno bogat z gleda- liškim repertoarjem, saj bomo lahko videli komedijo »Srečni dne- vi« v izvedbi dramske skupine iz Črnomlja in Miilerjevo dramo »Vsi moji sinovi« v izvedbi DPD »Svobode — Dušan Jereb«. Zaključni sobotni večer pa je posvečen zabavni glasbi. -že Pohvahii, ^dttn Tovariš Belina in tovariš Tom- še sta nam v kratkih odgovorih posredovala svoje vtise o letošnji okrajnii dramski revija Svobod in prosvetnih društev v Storah. # Letošnja okrajna revija je dokaj šen inapredek, saj lahko tr- dimo, da je mnogo bolj izenačena kot katerakoli doslej; ponaša pa se vsekakor z izredno interesant- nim repertoamim izborom. 2e sa- mo to dviguje celoto. So pa še druge vrMne. Kljub napakam, je kazno, da so leikitors)ka prizade- vanja dosegla boljši nivo od prejšnjih revij, žal pa tega ne moreva trditi za režiserje. V ve- čini priimierov so opazne ne do- volj enotno zastavljene režiser- ske zasnove, čemur nujno sledi neenotna izvedba dela. # Vsekakor pa daje štorska j okrajna revija vtis dozorelosti in j napredovanja amatersike gledali- j ške dejavnosti. To so najbolje i odrazila razgovori po vsakem od- I igranem delu. BHi so tehtni in so bržčas prispevali k celovitejši p>o- dobi. Omenila bi predvsem do- mačine - StoTČane, ki so v do- kaj,šnjem številu sodelovali na teh razgovorih, sočasno pa nam vsem pripravili prav prijetno, go- stoljubno vzdušje. 9 O igralskih stvaritvah le-to. Se vedno je tipična občutna kva- litetna razlika med posamezniki, ki izstopajo, teir večino, ki se do- stojno trudi. To pa je v pogojih amaterizma razumljivo. 0 Na vprašanje, ali Lma katera od skupin možnost za sodelovanje v Novem mestu, zaenkrat ni moč odgovoriti, kajti celjska okrajna revija je letos prva, poleg tega pa so dela po različnih vredno- stih tako izenačena, da bi bilo prav težko izbirata. -jo- Igralstvo zahteva mnogo ljubezni... Skoro da ga nisem spoznal. Ob- lečen je bil v dolgo, rdečo haljo, na bradi je imel priostreno brado in njegove besede so počasi, a tehtno ovijale spletko notarja v Rabadanovi farsi »Kadar se žen- ski jezik ne suče«. Učene besede so se gomilile, obrazna mimika je bila polna zaničevanja do »uboge- ga mojstra Martina Ftiponneta«, oderuha. Toda, poznava se tudi iz dru- gačnih okoliščin. Ce vas pot kdaj zanese v Gornji grad in še dlje v planino, ga lahko srečate, kako počiva na kakšnem panju ravno- kar podrtega drevesa, ali pa boste videli, kako med kratkimi preda- hi zasekovanja v orjaška debla, počasi gre z napeto roko preko potnih lic. In če boste povprašali, ah poznajo Lojzeta Mavrica, vam bodo vsi prikimali. Že vrsto let je star znanec gor- njegrajske Svobode in še nikoli mu ni bilo žal celi dve uri hoda na vajo. — Najbolj srečen sem, kadar igram. Zdi se mi, da takrat zaži- vim v čisto drugačnem svetu, mi je zatrjeval, medtem ko mi je re- žiser Marjan Drčar zaupal, da je Lojze eden najzavestnejših in najbolj discipliniranih igralcev. In ko sva nadaljevala pogovor, je menil, da večkrat prestrogo ocenjujemo amaterska prizadeva- nja. — Tako nekako je s tem. V se- bi čutim toliko ljubezni do igra- nja in nobene žrtve mi ni žal, ko pa pišete o nas, pa se mi dozdeva, kot da nas nehote primerjate z ljubljanskim teatrom. Potolažil sem ga, da to nikakor ni tako in ob slovesu sva se do- menila, da se bova sredi poletja srečala na frati v planini, tam kjer pesem vetra dopolnjuje plenkača. —ik. Kdo prevzame krivdo ? Letošnje leto bo po kul- \ turnih predvidevanjih v šo- štanjski občini izredno »su- ho«, že sam proračun je od- meril skopa (možna) sred- stva za kulturno dejavnost j prosvetnih društev in Svo- bod, kaže pa, da bodo celo odmerjena sredstva vsaj pri doslej najplodnejši Svobodi v šaleški dolini — to je pri velenjski Svobodi — po- trebna za vse kaj drugega kot za poživitev kulturne de- javnosti. Tako je pregled komisije občinskega ljudskega odbo- ra in okrajne družbene kon- trole ugotovil za nekaj let nazaj nepravilnosti pri pla- čevanju obveznih družbenih dajatev in sedaj je vpraša- nje, kje naj novo vodstvo Svobode vzame ta sredstva, da pokrije ta dokaj visok nastali primanjkljaj ali kje naj dobi sredstva za tekoče delo. Seveda je ta problem šir- šega značaja, kajti kot kaže, je bila običajna praksa vseh prosvetnih društev podobna ali enaka, da so skušali pri malih sredstvih obiti določi-, la o plačevanju obveznih da- jatev. Razumljivo je, da ni moč obiti zakonskih določil, ven- dar pa je na drugi strani po- polnoma jasno, da se tu ne- hote ustvarja nekakšna dvo- tirnost, kajti kakor hitro bi občina v proračunih utegni- la nameniti večja sredstva za kulturno dejavnost, bi kljub temu ob upoštevanju vseh določil le-ta sredstva bila manjša kot doslej in bi pri- šlo do navidezne alogičnosti, ki bi se izražala v že toliko- krat opevanem stavku: «Več dajemo, manj store!« Posle- dica slabe finančne osnove pa je dokaj nevarna. Vod- stva izgube veselje in prav bojazen obstoja, da ne bi za- četo delo novega odbora ve- lenjske Svobode ostalo v zraku in da ne bi bil v ne- kem smislu izigran ideali- zem delavoljnih tovarišev s tem, da jim na občnem zbo- ru obesimo odgovornost za nedejavnost na ramena. -ik. CELJSKI TEDNIK STEV. 15. — 19. aprila 19«3- S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V ŽALCU 72 odbornikov v novi občinsici sicupščini PRETEKLI TEDEN STA ZASEDALA OBA ZBORA OB- CINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V ŽALCU. KLJUB TE- MU, DA JE BIL DNEVNI RED OBSEŽEN, SAJ SO OD- BORNIKI POSLUŠALI POROČILO SVETA ZA DELO, NA-j DALJE POROČILO INŠPEKTORATA ZA DELO IN KOMI-j SIJE ZA DOLOČEVANJE DELOVNE DOBE TER DA SO RAZPRAVLJALI O ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LANSKO^ LETO — JE BILA V OSPREDJU RAZPRAVA O ŠTEVILU^ ODBORNIKOV, KI JIH BO IMELA NOVA OBČINSKA SKUPŠČINA, O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA OBČIN- SKO OBMOČJE TER O ZBORIH OBČANOV, KI BODO V NASLEDNJEM OBDOBJU. Odborniki so sprejeli poseben odlok, po katerem bodo v novo občinsko skupščino volili skupaj 72 odbornikov, in sicer za zbor delovnih kolektivov 56 odborni- kov in za občinski zbor enako število odbornikov. Volitve za zbor delovnih kolektivov bodo 24. maja v posameznih {gospodar- skih organizacijah in drugih de- lovnih kolektivih, vsi občani pa bodo skupaj v 36 volilnih enotah izbrali 26. maja svoje odbornike za občinski zbor. Istočasno so sklenili, da bo zbor delovnih kolektivov sestav- ljen s 27 odborniki iz gospodar- stva, od tegfl bo v zboru delov- nih kolektivov zastopalo kmetij- stvo 9 odbornikov — nadaljnjih 9 odbornikov pa bodo volili osta- li delovni kolektivi. In sicer 3 delovni kolektivi s ipodročja kul- ture in prosvete, 4 odbornike bo- do volili v skupini zdravstva in socialnega zavarovanja ter dva odlbornika državni organi in družbene organizacije. Ta predlog Sacialistične zveze in predlog o razdelitvi volilnih enot so podprli vsi odborniki, o njem pa so tudi enotno glasovali. Ko so razpravljali o poročilu sveta za delo, so se še posebej dotaknili najnižjih osebnih do- hodkov zaposlenih. Pri tem so poudarili, da je še precej visoko število zaposlenih, ki prejemajo izpod 20 tisoč mesečno in so zno- va poudarili, da bodo morali de- lavski sveti ta problem posebno skrbno proučiti. Zlasti pa v pri- merih, ko se osebni dohodki za- poslenih spuste izpod 15 tisoč dinarjev. Res je sicer, da imajo v vseh podjetjih urejen sistem nagrajevanja po delu in da je od količine in kakovosti odvisen do- hodek zaposlenih. Vendar bodo morale gospodarske organizacije v nekaterih primerih, kjer pri- haja do izredno nizkih prejem- kov, poskrbeti, da bo obseg dela zaposlenega tolik, da mu bo omo- gočal osebne dohodke vsaj preko 15 tisoč dinarjev, čeravno to ne bi smel biti trden in zadovoljiv start. Priprave m volitve v žalsl(i občini se v pilflem telco Te dni smo obiskali predsedni- ka občinskega odbora Socialistič- ne zveze delovnih ljudi v Žalcu tovariša IVANA DEBELAKA in mu zastavili nekaj vprašanj v zve- zi s pripravami na volitve. Takole je odgovoril: Občinski aktiv za pripravo in izvedbo volitev deluje že s polnim zamahom. Zlasti močno se je delo razživelo po zadnji seji aktiva. kjer smo si začrtali podrobne na- loge in jih začeli uresničevati po volilnih enotah. Delo smo si raz- delili tako, da so posamezni člani občinskega štaba zadolženi za po- samezna območja. Takoj se je po- kazalo, da je ta sistem najučinko- vitejši, kajti vsi so poskrbeli, da so v posameznih krajih ustanovili krajevne aktive za pripravo voli- tev, ti pa so imeli tudi že sestan- ke, ki so bili predvsem delovni. Tako so na primer v Braslovčah podrobno pr^ledali sestav kra- jevnega aktiva ter pri tem ugoto- vili, da ga je potrebno okrepiti. Nato pa so temeljito analizirali razdelitev volilnih enot ter dolo- čili zbore volivcev. Odločili so se že tudi za volišča in predlagali vo- lilne odbore. Potem so se v Braslovčah po- drobno pomenili o potrebnih u- krepih za izvedbo volitev. Isto- časno so organizirali tudi poroče- valsko službo in posamezne po- drobnosti organizacijskega pome- na. Tako bodo v tem obdobju lah- ko vso svojo dejavnost posvetili zborom občanov. Podobno živahna aktivnost pa je bila tudi v ostalih 18 krajevnih aktivih za izvedbo in pripravo volitev. Tako smo pri nas v resnici lah- ko zadovoljni s pripravami na vo- litve — pripomniti pa še moram, da je med našimi ljudmi veliko zanimanje za volitve In predvo- lilne sestanke, ki bodo imeli de- lovni in informativni značaj. Tako so v nekaterih krajih, kjer je več volilnih enot (na primer v Žalcu), sklenili, da bodo pred pripravo zborov občanov pripravili tudi skupni sestanek občanov iz vseh volilnih enot, kjer bi obravnavali probleme, ki so pomembni za ves kraj in ne samo za posamezno po- dročje kraja. To pobudo so dali občani in to je prav gotovo poseb- no pomembno. Tovariš Debelak je nato še do- dal, da bodo v žalski občini imeli 112 zborov občanov. Na teh bomo obravnavali nekatere posebnosti ustave, nadalje aktivnost krajev- nih organizacij, komunalne prob- leme in nekatera gospodarska vprašanja. Razumljivo je tudi, da bodo spričo posebnih pogojev v ospredju tudi vprašanja s področ- ja kmetijstva. Gre torej za obsež- no in kvalitetno zelo zahtevno na- logo, ki pa je tudi časovno omeje- no. Vse to bo namreč potrebno opraviti do dvajsetega maja, kajti 24. in 26. maja so že volitve v ob- činske predstavniške organe. Ob koncu je tovariš Debelak še poudaril, da spričo izredno velike aktivnosti in živahnosti v posa- meznih krajih ni bojazni, da bi nalog ne opravili brezhibno. -le Krompir in nedisciplina Pred dnevi je bilo v Celju po- svetovanje kmetijskih organizacij iz našega okraja, na katerem so obravnavali izpolnjevanje nalog glede sklepanja pogodb za koope- rativno sodelovanje pri proizvod- nji krompirja in za dobavo tega pomembnega živila celjskemu pre- sla-bovalnemu podjetju »Agropro- metu«. Na posvetovanju so ugotovili, da sta svoje obveznosti do pre- skrbovalnega podjetja izpolnila le agrokombinat in kmetijska za- druga iz Žalca. Vsi ostali pa so več ali manj vzeli to nalogo .po- vršno in so se izognili sklenitvi trdne pogodbe z garantiranimi ce- nami. Logično je, da zna taka po- litika nekaterih kmetijskih orga- nizacij neugodno vplivata na os- krbo mesta v jeseni. Zaradi tega so na posvetu menili, da 'bodo morale v najkrajšem času tudi ostale kmetijske organizacije iz- poikiflti svoje Otbveznoeti in ure- sničiti obljube ter svoja zagotovi- la. Sedaj je namreč se čas, ki ga ne kaže zamujati. —m. Zdaj gre zares Savinj'ska dolina je oživeila. To lahko opazimo na vsakem koraku, zlasti pa v hmeljiščih. Povsod lah- ko zasledimo traktorje, marljive hmeiljarje — zanimiivo pa je, da je letos ob začetku del na polju najibolj živahno v Novem Celju. Da je to tudi razumljivo, smo ta- koj ugotovili, ko nas je poklicna radovednost privabila do sikupine ljudi, ki so vneto delali tik ob železniški pix>gi. Že od daleč je kazalo, da je na tem velikem prostoru, ki zajema preko pet hektarjev, nekaj nena- vadnega. Povprašali smo delavca ob cesti, zakaj sploh gre? S po- nosom nam je odgovoril: »Kaj ne veste, da postavljamo prvo veliko žičnico z betonskimi oporni Id?« In zares tik ob železnici je 25 delavcev kmetijskega kombinata Žalec, ki (to je ekipa, ki bo po- stavljala tuidi ostale betonsike žičnice) positavljajo ogeine opor- nike za veliko hmeljsko žičnico. Ko smo se jim približali, smo hitro lahko ugotovili, da gre za izredno kvalitno delo, kajti pri teh žičnicah odloča vsak centime- ter. Pri montaži nove žičnice smo srečali tudi direktorja hmeljar- skega inštituta ing. Pelikana, ki je delavcem praktično pojasnjeval, ♦ kolikega pomena je, da pritrdijo kovinsko vezno žico natanko na mestih, kjer je omačeno. »Tu gre za centimetre, kajti od pravilne montaže je odvisna pravilna raz- poreditev in normalna »drža« be- tonskih drogov. Zamaknjeni dro- govi so iahiko uisodni«, jim je de- jal. Nekoliko dalje smo srečali tudi upravnika ekonomske enote Vrb- je tovariša Štefana Pečolarja, ki je postavljal drogove. Montažo drogov so v Žailcu posebno skrb- no proučili in izdelali dva mostič- ka, ki se pritrdita na traktorje. Tako lahko brez nevarnosti in brez škode hitro montirajo sleher- ni drog. Sodijo, da bodo za mon- tažo skoraj 6 hektarjev velike hmeljeve žičnice potrebovali sa- mo dva ali tri dni. Istočasno so nam povedali, da so konstruktorji gradbenega pod- jetja »Gradiš« v sodelovanju s hmeljarskim inštitutom izdelali posebne obrobne opornike, ki mo- rejo prenašati največje pritiske vetra. Zato smo v spodnjem delu, kjer se naslanjajo na nosilni ste- ber, pritrjeni v obliki kolena in imajo možnost delnega nihanja. Ta novost je še posebej pomemb- na, ker omogoča, da bi se ob po- sebnih pritiskih drogovi lomili. Tovariš Pečolar nam je še po- vedal, da bodo letos zgradili pre- ko 40 hektarjev novih betonskih žičnic. —m. Zgoraj: delo ekipe s posebno iz- delanimi mostički za postavlja- nje težkih betonskih opornikov. Spodaj: inž. Pelikan poučuje de- lavca, kako mora montirati vezi na oporni drog. VOLILNA RAZGIBANOST V LAŠKEM Na zadnjem plenumu občinsike- ga odbora Socialistične zveze t Laškem so določili območja vo- lilnih enot za volitve v občinsiki zbor in zlbor delovnih skupnosti. Za novo občinsko sikupnost bodo izvolili 54 odbornikov. In kot ka- žejo razprave na terenu, bodo pri teh volitvah v večji meri za- stopane ženske in mladina. Na plenumu so se tudi dogovorili, v katerih enotah .bodo odborniki izvoljeni za celotno mandatno do- bo in v kateri le za dve leti. Za izvedbo volitev so imeno- vali posebni volilni aktiv, ki pa je v svojem sestavu imenoval še vrsto komisij za čim boljšo orga- nizacijo volitev. Volilni imeniki so že potrjeni in te dni bodo začeli pisati volilne izpiske za posamezna volišča. T. K. Sdata? Pred dnevi smo obiskali ce- ljsko pres/krbovalno podjetje Agropromet, kjer smo se po- sebej zanimali o sedanjih te- žavah pri preskrbi Celja s sadjem in povrtnmami. Di- rektor podjetja tov. I^an Ste- blo vnik nam je .takole pojas- nil težave: »Res je sicer, da je Celje za Mursko Soboto najcenejše mesito v Slovenijii, vendar to ne popravi slabega vtisa gle- de preskrbe mesta. Tu pa smo žal nemočni. Kajti letoš- nja huda in dolga zima je v Dalmaciji in Makedoniji uni- čila zgodnje nasade povrtni- ne. Zares uničila — doslej so hujše zime pozvzročile le delno zakasnitev zgodnje po- vrtnine, letošnja pa je zgod- nje nasade domala povsem uničila. Kar se je dalo re- šiti, je le izhod iz sile, kajti potrošniki lahko pri občas- nem nakupu solate (ti so tu- di redki) lahko ugotovijo, da gre za izredno slabo kvalLte- to. Naj za ilustracijo povem, je dejal, da bi morali za Ce- lje v prvih treh mesecih pre- skrbeti okoli 156 ton zelene sveže solate. Spričo neugod- nih pogojev pa nam je uspe- lo dobiti le okoli 26 ton. Po- dobno je stanje tvidi pri cve- tači, nadalje pri radiču in zanimivo tudli pri roznnah in južnem sadju. Podjetje je zaradi tega ime- lo kar za 66 milijonov dinar- jev manjši promet od plani- ranega, kar je za kolektiv huda izguba —še bolj po- membno pa Jejd§jaitvo, da je Celje razmieroma slabo oskr- • bovano. V tem času, ki je predstav- ljal za nas mrtvilio, smo mo- rali cek) odpustiti nekaj se- zonskih delavcev, hkrati pa smo izrabili ta čas za obnovo skladiščnih prostorov. Med drugim smo uredili vetrobra- ne pri osrednjih skladiščih, urejujemo pa -tudi dozoreval- nico za južno sadje — pred- vsem za banane. Doslej se je namreč pogosto dogajalo, da so bile v prodajalnah še nedozorele banane. Tega od- slej več ne bo. V deželah, od koder dobimo banane, le-ite oberejo še pred polnim do- zorenjem, laicer bi banane med prevozom segnile. Po ureditvi novega oddelka pa bodo banane v dozorevalni- ci tako dolgo, dokler ne bo- do popolnoma dozorele. In kaj si lahko obetamo glede preskrbe mesta. Neko- liko se lahko zanesemo na zagrebško območje, lod koder bomo lahko dobili nekaj sve- že povrtnine (zlasti solate), si- cer pa izboljšanje prav goto- vo ne moremo pričakovati iprej, predno ne bomo imeli v naši okolici sveže zgodnje zelenjave. Tov. Steblovnik je ob kon- cu še dejal, da obstoja boja- zen, da letos ne bo možno enakomerno oskrbovati po- tresnih središč, kajti otopli- tev je zajela hkrati vse kraje države, tako da računajo na sočasno zorenje zelenjave. To bi spričo preobloženosti trgov povzročilo tudi določe- no gospodarsko škodo, razen če ne 'bo pri iem tesnega so- delovanja med večj'imi pro- izvajalci zelenjave. M. I. To je naloga vseh komunistov Pred dnevi je bila v Žalcu seja občinskega komiteja Zveze komu- nistov, na kateri so obravnavali predvsem naloge komunistov v obdobju pred volitvami. Tovariš Božo Lukman, sekretar občinskega komiteja, je že uvodo- ma poudaril, da so naloge komu- nistov v tem obdobju obsežne in kakovostno zahtevne. Kajti seda- nje predvolilno obdobje ni obdob- je manifestacij, temveč delovno obdobje — obdobje, v katerem je potrebno analizirati dosedanje na- še pozitivne izkušnje in uspehe, hkrati pa tudi opozoriti na posa- mezne slabosti in potrebe vsake- ga kraja posebej. Ce zraven doda- mo še pomembno nalogo za pra- vilno izbiro kandidatov za občin- ska, republiška in zvezna pred- stavniška telesa, je dokaj umljivo, da so naloge komimistov v tem obdobju zares odgovorne in zah- tevne. V nadaljevanju pa so člani ko- miteja opozorili na posebno po- membno vprašanje. Sodili so nam- reč, da bodo osnovne organizacije Zveze komunistov v tem obdobju morale angažirati pri tem delu prav vse komuniste, kajti le tako bo možno uresničiti vse zastavlje- ne naloge. Pri tem so poudarili tudi posebno odgovornost komu- nistov v posameznih območjih za živahne priprave na volitve, za pravilno organizacijo zborov ob- čanov in podobno. Menili so tu- di, da bodo v kolektivih delovnih organizacij morale tudi sindikal- ne podružnice poživeti svoje de- lo. Zlasti pa bodo morali s pravil- nimi organizacijskimi oblikami pripraviti volitve za občinski zbor delovnih kolektivov. To pa vselca- kor gotovo ne pomeni, da je s tem naloga proizvajalcev in sindikal- nih podružnic opravljena, kajti vsi proizvajalci bodo dva dni ka- sneje volili tudi predstavnike v občinski zbor. V tem času pa bo potrebno an- gažirati in poživeti tudi delo vseh ostalih družbenih organizacij, kaj- ti razumljivo je, da predvolilno obdobje ni domena samo komuni- stov, temveč tudi ostalih organi- zacij in njihovih članov. Pri tem je eden izmed članov komiteja še posebej opozoril na potrebe po živahni dejavnosti mladine, ki je v vseh dosedanjih volitvah po- kazala izredno veliko iniciative in delavnosti. Ob koncu je tov. Božo Lukman seznanil člane komiteja, da bodo v žalski občini volili za Okrajno skupščino 8 odbornikov, za repub- liško skupščino 6 poslancev in da bodo v vsem okraju volili za zvezno skupščino skupaj z ostali- mi občinami dva poslanca. M. Lailico smo zadovoljni, samo? V Šempetru pred poslopjem poslovnega proizvodnega okoliša kmetijske zadruge je bilo živo, če- ravno je večina traktorjev bila na polju. Traktoristi in mehaniki so namreč hitro urejevali in montirali nove priključke na traktorje, ki so opravili prejšnjo nalogo in so se pripravljali na no- vo. »Ni časa za zamujanje in po- čitek«, so nam dejali, »delo nas sili, razen tega pa je tudi sistem nagrajevanja tak, da je smotrno in hvaležno izkoristiti sleherno urico. Ne gre namreč za ure, re- žijo ali podobno — za opravlje- no delo gre in čim več je časa in čim več pazljivosti s stroji - tem boljši je zaslužek!« Nismo jih hoteli dalj zadrže- vati, zato smo poiskali upravni- ka poslovnega okoliša, tovariša VLADA KRALJA. Pravkar sta s šefom analitičnega sektorja pri osrednji zadrugi tov. JERIČKOM analizirala rezultate sklepanja pogodb o proizvodnem sodelova- nju. Tovariš Kralj nam je povedal, da so z letošnjimi rezultati zelo zadovoljni, saj so vsi kmetovalci na njihovem območju sklenili po- godbe o poslovnem sodelovanju — največ v hmeljarski proizvod- nji, kjer je izostal le tov. Udovič, ki pa tudi še ni rekel zadnje be- sede. Podobno ugodno je stanje pri živinorejski proizvodnji, ki je prav v zadnjih letih zabeležila viden napredek in v zadnjem ča- su celo opažajo primere speciali- zacije kmetovalcev za pitanje ži- vine. Skupaj sma si nato ogledali še njihov hlev za 50 glav živine. Ta nam je potreben, nam je dejal tov. Kralj, kajti, da bi lahko za- druga v celoti svojo osnovno de- javnost usmerila v proizvodnjo, so potrebni trije osnovni pogoji — strojni park, ki omogoča za- drugi poslovno sodelovanje, ure- jena preskrba z reprodukcijskim materialom in dobro organizi- ran odkup. Vsi trije elementi so enako pomembni, zaradi tega tu- di letos nekoliko občutimo po- manjkanje dušičnih gnojil (kal- kamon) — za naše območje pa še čilski soliter, ki je zlasti za peščena tla primeren. Ob obisku v Šempetru smo se srečali z mnogiini kmetovalci. Med drugim smo jih povprašali o prezimitvah žit. Zanimivo je, da je na območju Šempetra iz- redno dobro prezimila francoska visokorodna sorta »etvalka«, do- čim so imeli pri drugih sortah veliko več škode. Nekoliko je bi- lo škode zaradi zime tudi pri krompirju, tako da je sedaj ve- liko povpraševanje po dobrem semenskem blagu za krompiriš- ča. Mimogrede smo tudi izvedeli, da so zadružniki zadovoljni, saj je Šempeterski poslovni okoliš preskrbel potrebne količine do- brega semenskega blaga za po- vršine, ki so v kooperaciji. Mile I. Vlado Kralj Toplo ali hladno poletje To je vsekakor vprašanje, ki za- nima vse prebivalce, zlasti pa kmetovalce, kar je popolnoma ra- zumljivo. Nekateri strokovnjaki sodijo, da bo letošnje poletje lepo in to- plo. To mnenje so potrdili tudi mednarodni eksperti za meteoro- logijo, ki so zasedali v Ženevi. Svoje trditve so naslonili na znano izkušnjo, da za vsako ostro zimo nastopi prijetno toplo polet- je. To izjavo je dal novinarjem tudi Andre Vijeaux, predsednik Kongresa meteorologov. Popolnoma nasprotnega mne- nja pa je profesor Fransila, finski delegat na kongresu, ki meni, da letošnje ix)letje ne bo lepo. On zlasti predvideva za severnejše predele hladno poletje. Svoje mne- nje pa naslanja na analize finskih meteorologov, ki so analizirali de- set izrazito hladnih zim in pri tem ugotovili, da je po vosmih nastopi- lo hladno poletje. CELJSKI TEDNIK STEV. 15. — 19. aprila 1963 za mlade bralce Obiskali smo Ljudsko knjižnico pionirji, poznate novo Ljudsko jjjijižnico v Celju? Gotovo, toda ^si le ne! Zato je naš razred' s tovarišicx> učiteljico Marijo Ko- larjevo že prvo uro slovenščine sklenil, da si knjižnico ogleda. Xo smo tudi storili. V knjižnici nas je sprejela upravnica, tovarišica Marica Zor- ^0. Prosili smo jo, če bi nam jjotela kaj povedati o knjižnici. Celjska knjižnica je namenje- na vsem delovnim ljudem. Ob- stojala je že v stari Jugoslaviji. Takrat je izdajala knjige na glandrovem in pozneje na Tom- šičevem trgu. Med okupacijo je okupator mnogo slovenskih knjig zažgal. Nekateri ljudje so knjige poskrili in jih po osvoboditvi od- dali knjižnicam. Po osvoboditvi se je knjižnica preselila na Ti- tov trg, od tam pa pozneje v Cankarjevo ulico, kjer si je ure- dila tudi čitalnico. Toda kmalu je bil prostor ipremajhen. Knjiž- nica je namreč delovala z nerod- nim pultnim sistemom. V novi knjižnici pa je pristop h knji- gam prost, bralec si lahko saim iabira knjige in se s-prehaja p>o knjižnici. Knjižničar mu je le v pomoč. Knjižnica ima 44.655 knjig. Razdeljene so po policah v tele oddelke: v oddelek pravljic in zgodb, mladinskega branja, ro- manov, obveznega čtiva, naših in tujejezičnih knjig. Kdor hoče postati član knjižni- ce, se mora vanjo vpisati. Pri vpisu dobi izkaznico, s katero lahiko jemlje knjige. Za izposo- jeno knjigo je treba plačati prav majhno izposojevalnino in to od 5 do 50 dinarjev. Ce kdo knjigo izgubi, mora povrniti njeno tri- kratno vrednost. Najlepše bi bilo, če J>i vsak bralec pazil na knji- go in videl v nji svojega najbolj- šega prijatelja. Vsi bi morali pa- ziti na knjige kot da so najdražji porcelan. Kaj vse bi še lahko napisala o knjižnici! Povem naj samo še tu, kaj smo ob odhodu zapisali v spominsko knjigo: >Tovarišici upravnici! Zahva- ljujemo se Vam za Vaš trud pri razlagi ob našem obisiku v knjiž- nici. Veseli smo, da smo si lahko ogledali najlepšo knjižnico v Slo- veniji ...« Dragi pionirji — tudi vam pri- poročamo, da obikščete to izredno lepo urejeno knjižnico. Niarica Zagožen, 6. r. osn. š^ole Polule V slovo pisatelju Ni še dolgo tega, ko je utihni- lo in prenehalo biti srce pisate- lju in zdravniku dr. Bogomiru Magajni... Dr. Magajna je napisal vrsto knjig za otroke, ob katerih se ga bodo vedno spominjali tisti, ki ga niso poznali. Njegova najbolj znana dela za otroke so: o Br- konji Čeljustniku, povestice o punčki Maji in Račku in Liji, Knjiga o deveti deželi itd. Pisal ' je tudi partizanske pesmi in po- vesti. Pisal .je lepo, toda zdaj ne bo nikdar več. V besedah »nikdar več«, zveni žalost in obžalovanje. Mi ga bomo ohranili v lepem, večnem spominu. Ivanka Deželak, Planina pri Sevnici Kako mcjhen je ta kužek! Ce ga postavim na noge, bi ga kar hi- tro kdo zamenjal za muco. In ka dar se zvije v klobčič, je tak kot majhna, mehka žoga. Nekoč pa bo to velik kuža. Lajal bo in otroci se ga bodo bali. Midva pa bova tudi takrat dobra prija- telja, kajne ti moj mali kuža? V tovarni »'^oFiištuo« Za nami je mesec marec — mesec poklicnega usmerjanja mladine. Vendar ni moj namen pisati o tem, temveč vam bom opisala, kako smo se učenci 8. b razreda prve osnovne šole za štiri ure vključili v proizvodnjo, z namenom, da spoznamo ves po- tek dela. Že prej so nas v šoli obvestili, da si bomo v mesecu marcu ogle- dali nekatere obrate in tovarne v Celju. In res smo se nekega dne zbrali pred šolo in odšli v lesno tovarno »Pohištvo« v Kers- nikovi ulici. V tovarni so nas le- po sprejeli in nam odredili delo. S prijateljico sva opravili več del. Najbolj hitro nama je mini- lo tisto delo, ko sva s smirkovim papirjem brusili podnožja za dnevne sobe. Sprva, ko nama je šlo delo še počasi od rok, so se nama minute zdele silno dolge, nato pa je kar prehitro prišel čas, ko smo se morali posloviti. Še predno pa smo odšli, nam je eden izmed vodilnih tovarišev iz podjetja o tovarni povedal tole: »Pohištvo« je bilo ustanovlje- no že leta 1921. Seveda je bilo takrat še privatna last, družbena last pa je postalo leta 1947. Zdaj zapos^je podjetje okrog sto de- lavcev. Tudi za žene so tu delov- na mesta. Povprečni zaslužek za- poslenega pa je okrog 25 tisoč dinarjev mesečno. Podjetje oskrbujejo z lesom žage iz škofje Loke, Bosne in drugod. Vezane plošče jim do- bavlja Ilirska Bistrica, lake do- bijo iz tovarne Duga Beograd, klej iz Ljubljane, steklen papir pa iz Zagreba. Večino proizvodov so naimenili opremam ladij, širo- ki potrošnji, opremili pa so tudi že marsikateri hotel v Dalma- ciji. No, morda je kdo izmed nas med delom v tovarni sPohištvo« le spoznal, da ga tak poklic ve- seli. In če se je to zgodilo, je bil namen našega obiska popolnoma dosežen. Tanja Kompan, Celje, Ulica 29. nov. 29 (Tiagradili bomo Nikdar nismo mislili, da je mečini Videm-Kriško prav ta- ko te dni potekajo razprave na zborih občanov. Prizadevanja organizacij Socialistične zveze v tej občini so usmerjena k čim širšemu sodelovanju vseh ljudi pri celotni politični manifestaci- ji v pripravah na bližnje volit- ve. Predvsem naj bi vsi občani aktivno sodelovali pri izbiri kan- didatov za bodočo občinsko skup- ščino, zlasti pa naj bi čim mno- žičnejše sodelovali pri vseh raz- pravah o nalogah za bodoči raz- voj ožjih krajevnih in občinske skupnosti. Ta težnja po čim širši aktivizaciji občanov se končno manifestira tu v ugotovitvi, da so^v občini za 55 volilnih enot določili kar 118 volišč, da bi jih čim bolj približali volivcem. Pred dnevi je občinski odlbor SZDL povabil na sestanek pred- stavnike vseh političnih in druž- benih organizacij ter društev, ki se bodo prav tako vključila v predvolilno aktivnost preko svo- jega številnega članstva. V orga- nizacijah SZDL so že razprav- ljali o kandidatih, ki jih predla- gajo zborom občanov za bodoče ljudske odbornike. Te predloge bodo seveda vsklajevali z more- bitnimi predlogi na zborih sa- mih. Vendar je že danes jasno, da velikih razlik verjetno ne bo, kajti organizacije SZDL so prav gotovo predlagale take, ki uživa- jo zaupanje med ljudmi in iz- polnjujejo vse pogoje, ki naj jih imajo bodoči člani občinske skup- ščine. Predvolilna aktivnost je zaje- la v občini Videm-Krško domala vse občane, vključno z mladino, ki tokrat še ne bo pristopila k volilnim skrinjicam, lahko pa uspešno deluje in tako po svoje podpre tiste kandidate, ki izvi- rajo iz vrst Zveze mladine. Mla- dih in prizadevnih kandidatov tej občini ne bo manjkalo. Ka- kor smo do sedaj seznanjeni s predlogi Socialistične zveze ima najmlajši predlagani kandidat 21, najstarejši pa 56 let. Vendar ne smemo jemati za povprečje ta dva ekstrema. temveč dejstvo, da predlog SZDL predvideva za kandidate večinoma občane, ki so bliže spodnji kot zgornji sta- rostni meji. Mala kronika brežice Na področju matičnega urada Brežice je bilo v času od 6. 4. do 15. 4. 1965 rojenih 7 deklic in 8 dečkov. POROKE: Grgičevic Marin, predmetni učitelj, stan. Karlovac, Gornja Gaza 16 in Šav- rič Cirila, medicinska sestra, stanujoča Sela 81. SMRTI: St'.1>lovšek Franjo, osebui upokojenec, nazadnje stanujoč Brežice, Ul. stare pravde 2. umrl dne 6. 4. 1965, star 65 let. Ferjanč Franc, kmetovalec, nazadnje sta- nujoč Crnc 61, umrl dne 6. 4. 1965, star 70 let. Šekoranja Franc, inv. upokojenec, nazadnje stanujoč Zupelevec 28, umrl dne 10. 4. 1965, star 55 let. Na Velikem Trnu se trsje solzi... z vinogradi posejani griči in pobočja na dolenjski strani Po- savja so prijazni kot ljudje, ki te dni čistijo in obrezujejo trsje, menjajo kolje, privezujejo in se s skrbjo ozirajo v nebo, ki se oblači ter hladi in ne spusti pomladi blizu. Velik Trn pri Krškem je taka prijazna vasica z vinogradi po sončnih pobočjih in z razgledom v slikovito Posavje ter čez Kra- kovski gozd proti Gorjancem. Čeprav odmaknjen, je kraj pri- ljubljena izletniška točka. Dvakrat tedensko vozi tja gor iz Krške- ga avtobus celjskega podjetja »Avtobusni promet«. Nasproti šole gradijo novo stavbo (na sliki), kjer bodo imeli prosvetno dvora- nico in klubski prostor, nad njo pa stanovanja za prosvetne de- lavce. Le-ti so pogosto »bezali« iz tega kraja ravno zato, ker niSo imeli stanovanja. To zimo, ki je Velik Trn dobesedno zametla, so učiteljice morale zmrzovati v podstrešnih sobicah, ki so bile za- silno urejene in brez peči. Prihodnjo zimo bo ta nevšečnost mimo. Na Velikem Trnu imajo prosvetno društvo, ki pa težko kaj pripravi, kajti tu ni mladih ljudi. Tu je čas storil svoje. Vinogra- di so zastareli. Tla niso ugodna za obširnejše obnovitvene inve- sticije. Zato mladina odhaja v industrijo, v srednje in višje šole. Upravitelj, tovariš Vlado Šuster, je o tem povedal nekaj zani- mivih podatkov: — Ko je leta 1950 prišel na Veliki Trn, je hodilo tu v šolo še nad 200 otrok. Danes jih imajo v oddelkih samo še 112. — Ko je prišel, so bile težave z obiskom. Otroci so morali delati doma in so pogosto izostajali. Danes skoraj ni takega pri- mera, čeravno bi otroci bili toliko bolj potrebni za pomoč star- šem in starim staršem. Vsi vedo, da Velik Trn ne more dati kruha vsem, ki se tu rodijo. Šola je dota otrokom in zato je važnejša kot pomoč njihovih šibkih rok v vinogradih. Morda še to. Velik Trn je bil elektrijiciran šele pred štirimi leti. Danes je v mnogih hišah radio. SZDL pa je kupila s pomočjo patrona šole televizor, ki je tukajšnjim ljudem »okno v svet*. Ce kdaj ne boste vedeli kam na izlet z vašim »fičkom«, pre- dajte se ovinkom in serpentinam in pojdite na Veliki Trn, zlasti zdaj, ko bo vzcvetela pomlad. -ček. Več žena in m I a d i h za sevniško občinsko sku pšcino Predsednik Socialistične zveze v sevniški občini tovariš Dušan BRELIH je v kratkem razgovoru med drugim povedal tudi to, da v občini Sevnica delovni ljudje nimajo predsodkov, če se zasuče beseda o mlajših kandidatih in o ženah. Aktivnost in prizadev- nost mladih ljudi je v občini že doslej krepila zaupanje delovnih množic. V zadnjih letih pa se je bistveno spremenil tudi položaj žena v občini, saj so pri ustvar- janju dohodka udeležene s pre- cejšnjim deležem. Kolektivi, v katerih so pretežno žene, kažejo najlenši razvoj, medtem ko je pred leti bilo le malo žena ude- leženih v proizvodnji. Iz sevniške občine smo dobili prva poročila o zborih občanov. Taki zbori -so bili do pred dnevi na Telčah, na Razlborju, na Ka- lu, v Budni vasi in drugje. Po- vsod so razpravo o bližnjih volit- vah povezovali z razpravami o družbenem planu in o krajevni problematiki in mnogokje so po- stavljali konkretna vprašanja, ki jih bodo morali bodoči odborniki obravnavati in z rešitvami se- znaniti volivce. V sevniški občini bodo na bliž- njih volitvah izvolili 54 odborni- kov, 27 v občinski zbor, 2? v zbor delovnih skupnosti. Voliv- nih enot bo v občini 49, ker bodo na nekaterih enotah izvolili več kot po enega odbornika. Kot vo- lilni štab pri občinskem odboru SZDL zagotavlja, bodo tudi vo- lišča primerno razporejena. CESTE - CESTE Ce izvzamemo avffcoce-^fco Za- greb—Ljubjana s prikjučki v Krško, Brežice, Cerklje in asfal- tirana cestišča skozi centre ob- čin, skozi Senovo, Brestanico, Radeče, potem posavske občine skoraj niimajo v redu ceste več. Ohranjene so samo odročne stran- ske makadamske ceste, po kate- rih promet ni tako živahen, vse drugo pa je močno zanemarjeno in s posledicama zime hudo po- škodovano. Nekatere ceste, zla- sti v ravninskem predelu breži- ške občine proti Bizeljskemu so malone neprevozne. Kjer so ce- stišča na mehkem močvimaitem zemjišču, so se dobesedno vgrez- j nile v blato. Vožnjo po teh cestah J zmorejo le težki odporni avtomo--^ bili, medtem ko je za Idmuziine, marsikje tako zdelano cestišče, da i se voznikom zares lahko »srce tr- i ga«. j Največ škode je dejansko na-i redila dolgotrajna zima, ki ni pri- i zanesla niti avtocesti na mestih kjer je tlakovano s kockami. Moč- no so prizadete tudi ceste z tanj- šo asfaltno prevleko in kjer osno- va ni dovolj trdna. Povsod sicer mrzlično poprav- ljajo cestišča pojačane ekipe de- lavcev, kfl pa žal komaj zmorejo krpati luknje z nasipavanjem gramoza, ki ga prva desetina 'tež- kih vozil spet zmeče ob rob. Za popravilo cest bodo brez dvoma potrebna dodatna sredstva, več kot so jih običajno porabili za po- pravila. Pojačan tempo popravil je potreben predvsem tudi zato, ker je pred vrati turistična sezo- na in ker kraji Spodnjega Po- savja po novi ureditvi okrajev potrebujejo boljšo zvezo s sredi- ščem. J. Cesta, ki veže Brežice s Krškim po levem bregu Save je zaradi popravil in neprevoznosti že dlje časa zaprta za prevoz. V odsek, ki ga popravljajo delavci na na- ši sliki so vgradili na stotine ku- bikov gramoza. Narobe je morda tudi to, da so opozorila pomanj- kljiva. Od Brežic je zapora on- stran železniške postaje, od Kr- škega pa šele pri novem naselju v Vidmu. Vozilom bi prihranili obračanje in vračanje, če bi opo- zorilo postavili tudi na odcepu pri Čatežu in pred mostom čez Savo v Krškem. Težave s šolo v Brestanici pred nedavnim je ob razpravah o novem družbenem planu za občino videm-krško v brestanici močno izstopila potreba po gradnji nove šole. v sestavku, ki ga uvrščamo na to stran pa spo- znajmo najbistvenejše vzroke, kateri terjajo najhitrejšo uresni- čitev te pobude, v kateri želijo prebivalci v kar največji meri sodelovati s prispevki v prosto vo i j nem delu in materialnih da- jatvah. Šola je predvsem stara — že nad sto let. Premajhna je za 300 otrok in več, ki spadajo v njen okoliš. Ker ni prostorov, je zbor- nica v kleti, en razred pa so za silo spravili pod streho v bivši delavski menzi, kjer pa ni miru zaradi močnega prometa in kjer dopoldne gostuje otroški vrtec. S tem pa se seveda veriga te- žav ni končala. Stropi in tla šole so tako slabi, da je potreben mir (kako je to mogoče doseči?), da se ne zgodi nesreča. Nekoč se je od zibanja stropa utrgala svetil- ka — lahko bi se utrgal ves strop. Šolska kuhinja gostuje v za- sebni hiši in pozimi se hrana ob nošnji do šole shladi. Tudi šolska pisarna je v gosteh izven šole, tako da upravitelj ne more imeti stika z učitelji in učenci. Končno je tu še vprašanje inventarja, ki je star toliko kot šola. Vse to je seveda več kot do- volj, da smatramo zahtevo obča- nof za utemeljeno. Res so v pri- pravi načrti in lokacija je že odobrena. I.e sredstev še ni — občina zaenkrat še ne ve od kod jih bo dobila. T-rjudje so prinrav- Ijeni pomagati s prostovoljnim delom in prisnevki z lesom. To je za kraj veliko — za zgraditev šole pa veliko premalo. -aa- V NEDELJO JURJEVANJE NA BIZEUSKEM že enkrat smo poročali, da je v vrsto prireditev, ki jih priprav- lja Turistično-olepševalno dru- štvo na Bizeljskem, vključeno tu- di jurjevanje. V tem kraju so se ohranili originalni običaji, ki se- gajo daleč nazaj. Povedali smo že, da jurjevanje na Bizeljskem poteka v naravi in da ob godbi ter petju pečejo jajca, ob kozar- cu dobrega vina pa se prikrade dobra volja kar sama po sebi. Letos je dolga zima jurjevanje sicer osiromašila za zelenje, ki je druga leta bilo t tem čas« že bohotno. Toda kot sporočajo * Bizeljskega, je tam že začel« zeleneti, s Ker je letos še razmerom« hladno, se jurjevanje ne bo pri- čelo zjutraj, temveč šele ob 15« uri. Zbirališče bo pred gostil«* Šekoranja. Vse. ki premorejo štiri koles« ali kako drugače lahko »prodre- jo« do Bizeljskega. vabimo, da »• jurjevanja udeležijo, fie eno! N* Bizeljskem je polno kleti, ni p* bencinske črpalke. Na svidenje t nedeljo na b*" zeljskem! Ne samo konjiček o PROGRAMU AKCIJSKEGA ODBORA JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER V BREŽICAH Na posvetovanju, ki ga je organiziird akcijski odbor jugoslovanskih pionirskih iger z vsemi učitelji tehničnega pouka na področju občine Brežice, so ugotovili, da je tehnična vzgoja vsebinsko in pro- gramsko zanemarjena in v večini prime- rov tudi zastarela in ni v skladu z na- meni tehničnega pouka reformirane šole. Vzrok takemu stanju je, da vodstva šol niso posvetila dovolj pozornosti tem« pouku, vsaj v tisti meri in pogojih, v katerih lahko danes šola dela. Nekatere šole nimajo rednega učnega osebja z« tehnično vzgojo, zato take šole največ- krat odstopajo od učnega programa z« gospodarski in tehnični pouk. Ugotovili so tudi, da so učitelji tehničnega pouka prepuščeni sami sebi. Upravitelji šol jim ne nudijo potrefbne pomoči in podpore, razen v tistih primerih, kjer je tdhnična vzgoja »konjiček« upravfteljev šol. Za tehnični pouk so predvidena premajhna sredstva iz šolskega proračuna ali pa jih sploh ni, kar tudi delno vpliva na re- zultate tehničnega pouka. Soveda je to delo ovirano tudi zaradi pomanjkanj* delavnic, potrebnega orodja in materi- ala. Prav zaradi teh pomanjkljivosti naj pionirske igre z »letom tehnične kulture mladih« pozive tehnično vzgojo šolske mladine. Po programih, ki so jih občinskem* akcijskemu odboru dostavile šole, ugo- tavljamo, da so vse premalo zajeli teh- nično vzgojo na šoli in dogajanja zunaj šole. Izjema sta šoli Mrzla vas ter Stara vas. Posebno pozornost je potrebno po* svetiti geslu: »Zakaj se življenje v mo- jem kraju in komuni spreminja«, ker bo- mo s tem otroke, pionirje in mladino po- peljali še dalje. Prav bi bilo, da bi šo- le svoj akcijsl^i program še dopolnile * pripombami, ki so naštete v navodil« akcijskega odbora. Le tako popolni pro- grami IkmIo zajeli tisto, kar imajo ♦ načrtu sedanje jugoslovanske pionirske igre. »• Brežiška občinska skupščina ]o štela 62 odbornikov v soboto sta zasedala oba zbo- ra občinskega ljudskega odbora Brežice in sta najprej na ločenih sejah, na to pa na skupni, spreje- la več odlokov in obravnavala še nekatera druga vprašanja. Med drugim sta oba zbora obravnava- li in potrdila zaključni račun pro- računa in skladov občine za leto 1692, zaključni račun stanovanj- skega sklada in zaključni račim investicijskega sklada. Poleg itega sta p>otrdUa pravila rezervnega sklada in pravila kmetijskega sklada. Potrdila sta tudi Pravil- nik o notranji organizacij i, delov- nih razmerjih in delitvi dohodka uprave občine Brežice, določila sta 8% stopnjo osnovnega pri- spevka za zdravstveno zavarova- nje zavairovcincev kmetijske sku- pine. Nadalje so sprejela odlok o do- ločitvi številčnega sestava občin- skega zbora in zbora delovnih skupnosti v občinsko skupščino, sprejeli so tudi odlok o, določit vi volilnih enot za volitve odborni- kov. Za volitve odbornikov v ob- činski zbor občinske skupščine bo v občini 31 volilnih enot, kar po- meni, da bodo v ta zbor voMli 31 odbornikov. I*rav tako bo 31 vo- lihiiih enot za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti, ki pa se delajo na skupino iz gospodar- stva (industrijo, trgovino in obrt) z 12 volilnimi enotami, na kme- tijstvo zli volUnimi enotami, sku- pino prosvete in kulture z 2 vo- lilniima enotama, skupino zdrav- stva in socialnega varstva z 2 vo- lilnima enotama ter skupino za- ix>slenih v državnih organih in družbenih organizacijah ter društvih s 4 volilnimi enotami. Nadalje sta oba zbora sprejela odlok o določitvi volilnih enot, v katerih iz- voljenim odbornikom preneha mandat po 2 letih, prav tako pa sta sprejela odlok o določitvi območij za zbore volivcev za volitve odbornikov. Poleg tega sta oba zbora sprejela še odlok o povišanju nagrad vajencem, od- lok o ustanovitvi skupnega gozdnega sklada za okraj Celje ter predlog o spre- membi odloka o občinskih dokladah od samostojnih poklicem. Ta odlok namreč predvideva znižanje obveznosti te vrste davkoplačevalcev. Nadalje sta oba zbora razrešila dol- nosti direktorja kovinskega podjetja Kovina Bizeljsko Franca Hudina in na njegovo mesto imenovala vršilca dolžno- sti do razpisa Franca Balona iz Bizelj- skejga. Na skupni seji obeh zborov so imenovali občinsko volilno komisijo ter komisijo za volilne imenike. Poleg tega pa so imenovali tudi člane UO kmetij- skega sklada ter člane UO rezervnega sklada pri občinskem odboru Brežice. Ob koncu saje obeh zborov je pred- sednik občinskega odbora SZDL Ivan Zivič spregovoril o pripravah na volitve ter o nalogah v času do volitev in da naj kot poznavalci nalog, ki jih imajo odbornki kot predstavniki volivcev v občinski skupščini, predlagajo v bodočo občinsko skupščino res take odbornike, ki bodo kos svojim nalogam. Apeliral je na vse odbornike, da bi aktivno sodelo- vali tako na zborih volivcev kakor tudi na dan volitev. Bine. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 15 — 19. aprila 1963 Vodeb in Pečniicova okrajna prvaka v kegljanju v nedeljo ter zadnje dni pre- teklega tedna je bilo na keglji- šču v Storah okrajno prvenstvo za ženske ter za tiste tekmoval- ce, ki so že dopolnili 55. leto starosti. Vsi so se pomerili v di- scipline dvakrat sto lučajev. Medtem ko je v moški konku- renci nastopilo 18 tekmovalcev iz šestih klubov, se je za naslov okrajne prvakinje potegovalo 13 tekmovalk iz treh. klubov. Pri ženskah je z veliko pred- nostjo in celo z boljšim rezul- tatom, kot ga je dosegel najbolj- ši abrahamovec, zmagala člani- ca ŽKK Celja, Rezika Pečnik. 2ENSKE: 1. Rezika Pečnik (Celje) 742. 2. Anica Vitanc 691, 3. Rozika Turnšek (obe Ingrad) 676, 4. Sonja Ocvifk (Štore) 670, 5. Marija Jagrič 670, 6. Matilda Gošnjak (obe Ingrad) 665 itd. Moški: 1. Jože Vodeb (Olimp) 732, 2. Anton Filipič (Štore) 728, 3. Dolfe Mljač 720, 4. Franc Vr- tovec (oba Celje) 711, 5. Jože Amon (Kladivar) 698, 6. Rudolf Kolenc, (Štore) 680. Uspel skok Branka Vivoda Vivod 196 cm v višino Vreme celjskim atletom vsaj zaenkrat ni bilo preveč naklo- njeno. Kakor prvi, tako je tudi drugi pregledni miting oviralo slabo vreme ter razmočene at- letske naprave. Ne glede na to, je tudi nedeljski nastop dal ne- kaj izvrstnih rezultatov. Tako je mladi Vivod izenačil pri skoku v višino svoj republiški rekord — 196 cm. Rezultati: ČLANI — 100 m — Ajdič 11.1, Zaletel, Lešek in Vravnik 11.3; 60 m — Zaletel, Ajdič, Kolnik 7.0; kopje — Vrav- nik 51.50, Brodej 51.00; višina — Vivod 196, Koražija 170; daljina — Kolnik 657, Zaletel 645, Jam- nišek 628; palica — Lešek 430. MLADINCI — kopje Kava- lar 48.80 — disk — Leskovšek 40.08. ŽENSKE — kopje — Urban- čičeva 39.21. ZOPET-NIČ Rezultati kažejo, da se tako Celjani kot Velenjčani v spo- mladanskem delu tekmovanja republiške lige v rokometu niso znašli in da beležijo v svojo lest- vico čedalje več porazov. Tako sta obe moštvi tudi preteklo ne- deljo ostali praznih rok. Kakor Celjani so tudi Velenjčani izgu- bili na domačih terenih; prvi v dvoboju s Slovenjim Gradcem 24:15, Velenjčani pa v srečanju s trboveljskim Rudarjem 24:8. V zaostali tekmi so igralci iz Slovenj Gradca odpravili Vele- nje s tesnim rezultatom 16:15. Po dvanajstem oziroma z^ Velenje enajstem zavrtijaju so Celjani na šestem mestu z de- vetimi točkami, Velenjčani pa na devetem oziroma predzad- njem s štirimi pikami. USPELE PRIPRAVE V pripravah za bližnjo prvenstveno sezono so košarkaši ct-ljskega železni- fearskega kluba odigrali pretekli teden dve tekmi. Najprej so premagali Litijo 65:32, zatem pa še trboveljskega Ru- darja 66:56. 2UNTAR MLADINSKI DRŽAVNI PRVAK V KROSU Med celjskimi udeleženci nedeljskega državnega pr- venstva v krosu v Osijeku se je najbolje odrezal Dra- go Žuntar, ki je v skupini starejših mladincev in na progi 3.000 metrov zaneslji- vo in brez posebnih naporov zmagal v času 10:38.2. Ostala dva člana AD Kla- divarja, to je Cvetka Čebela ter Simo Važič sta v svojih skupinah zasedla četrti me- sti. Tako Cebelova med sta- rejšimi mladinkami na progi tisoč metrov v času 4:13.0, Važič pa med člani na štiri kilometre s časom 11:39.0. Prav dobra je bila še Irena Jelovnikova, ki je pri člani- cah zasedla peto mesto. Primerna kazen Disciplinsko sodišče Nogomet- ne zveze Slovenije je na zadnji seji razpravljalo tudi o nelju- bem dogodku, ki se je pripetil v nedeljo, 7. aprila po tekmi med NK Rudarjem in Delama- risom v Velenju, o dogodku, v katerem so prevladovali neka- teri prenapeteži ter napadli sod- nika. Disciplinsko sodišče je ugoto- vilo, da je bila rediteljska služ- ba pomanjkljiva, zato je kazno- valo tako ligaško kot mladinsko moštvo velenjskih rudarjev z enomesečno prepovedjo igranja na igriščih v območju občine! Kazen je primerna in vseka- kor zelo poučna; upajmo, da bo tudi zalegla, saj kaže, da se na tak način ne dajo in ne morejo reševati morebitni spori. TOPER - ZBORNICA 3:2 Pred dnevi sta se v prijateljski tekmi v odbojki pomerili moški moštvi tovarne perila Toper ter združene ekipe gospodarske zbornice in Zavoda za na- predek gospodarstva. Po lepi in kot pravijo ogroženi borbi so zm'agali čla- ni Topra 3:2. Boksarji se pripravljajo Člani boksarske sekcije celj- sikega Olimpa se pridno priprav- ljajo na republiško prvenstvo, ki bo 20. in 21. te,ga meseca v Ljubljani. Nastopili bodo trije tekmovalci: Jesel v muha, Dol- gonoč v polsrednji in Koštomaj v srednji kategoriji. Med uspehe, ki so jih člani te sekcije zabeležili v zadnjem času sodi zlasiti drugo mesto Mii- lana Mežnarja na mladinskem republiškem tekmovanju. Ta uspeh je vreden največje nozor- nosti tembolj, ker je ta tekmo- valec moral stopiti v ring kar trikrat v času 24 ur, kar je proti vsem predpisom. LE ENA TEKMA Zaradi izredno slabega vremena je bila v prvem kolu povratnega dela tekmovanja v okrajni roiko- metni ligi odigrana minulo nede- ljo le ena tekma. V njej je ekipa celjskega Partizana visoko prema- gala moštvo iz Šoštanja 36:11 (20:2). PARTIZAN CELJE — PRVAK Okrajno prvenstvo moštev v na- miznem tenisu je končano. Kot; smo pričakovaM je naslov okraj-1 nega prvaka osvojilo prvo moštvo celjskega Partizana, ki je vse dvo- boje odločilo v svojo,korist. Sicer pa je vrstni red moštev takle: 1. Celje I 9 točk, 2. Celje II 8, 3. Ža- lec 7, 4. Slov. Konjice I 6, 5. Po- nikva 5, 6. Slov. Konjice II 4, 7. Mozirje 3, 8—10. Brestanica, Šmaj^tno in Vojnik brez točke. Prizor z nedeljske tekme v hokeju na travi med Celjani ter dijed^i ekonomske srednje šole v Murski Soboti PREPIČLA ZMAGA Prva finalna tekma v hokeju na travi za naslov lanskoletnega republiškega prvaka med HDK Celjem in moštvom ekonomske srednje šole iz Murske Sobote ni potekla tako, kot bi pričako- vali za tako pomembno sreča- nje. Krivdo za to lahko iščemo v silno razmočenem in blatnem pomožnem igrišču za Glazijo, na katerem moštvi v resnici nista mogli pokazati tistega, kar zna- ta. Ne glede na to so Celjani po- trdili svojo premoč nf» samo v igri, marveč tudi v rezultatu, če- prav zelo skromnem 1:0. Edini gol je zabil Rudi Rovan. Povratna in zadnja tekma za republiški finale bo v nedeljo, 28. aprila v Murski Soboti. Ali bo Celjanom zmaga z 1:0 zado- stovala, da tudi v povratnem srečanju očuvajo renome, ki so ga pridobili? To je vprašanje, ki trenutno sili v ospredje, na ka- terega pa bomo lahko odgovorili šele čez dva tedna. KOMENTAR Dve točki LE ZA ŽNK CELJE V četrtem kolu spomla- danskega dela prvenstva v slovenski nogometni ligi so ge izkazali le celjski železni- čar j i, ki so se na igrišču pod Skalno kletjo uspešno oddol- žili ekipi iz Mursike Sobote za lanski poraz. Po nedeljski tekmi je bilanca srečanj olbeh moštev v tem tekmova- nju neodločena. Tako kot je- senska tekma, se je tudi po- vratna končala z rezultatom 2:1, prva seveda v korist So- bote, druga v korist ŽNK Celja. Kladivar je več ali manj po nesrečnem naključju atrpel razmeroma visok po- raz v igri s kranjskim Tri- glavom. Ko se je namreč vse zdelo, da ho Kladivar rezul- tat nekaj minut pred kon- cem igre le izenačil na 2:2, je prišla katastrofa. Kar ni uspelo Hribernlku, se je v zadnjih treh minutah igre posrečilo domačinom, ki so še dvakrat potresli Bauma- novo mrežo in postavili le končni izid 4:1. . ^ O poteku dvoboja med Ljubljano in velenjskim Ru- darjem samo to: rezultat 6:4 za Ljubljano govori o slabih obrambah, saj si je sicer težko predstavljati, ka- ko je mogoče na eni sami tekmi doseči kar deset golov skupaj. Čeprav je Kladivar zabe- ležil v svojo lestvico tretji poraz v celotnem tekmova- nju, je navzlic vsemu še ob- držal mesto med vodilnimi enajstoricami. Z 20. točkami zaseda trenutno peto mesto; razmerje v golih pa se ^lasi 32:27 v njegovo korist. Celj- ski železničarji tičijo na sed- mem mestu z 18. pikami ter razmerjem v golih 27:26. Kot po navadi so čisto ha repu tabele velenjski nogometa- ši, ki se ga ne bodo, kot vse kaže, zlepa zndbili. V nadaljevanju tekmova- nja bo Kladivar na Glaziji sprejel v goste enajstorico Delamarisa, torej ekipo, za- radi katere je lani vložil protest. Kot je znano, je dis- ciplinsko sodišče lani ugod- no rešilo Kladivarjevo pri- tožbo in mu prvotni iporaz spremenilo v zmago 3:0. Celjski železničarji pa !se bodo tokrat srečali z Velenj- čani. Lanska tekma na Skal- ni kleti se je končala z re- zultatom 4:0 za Celje. Tudi v letošnjem srečanju so Celjani favoriti, čeprav ne izključujemo presenečenja. —m HDK Celje : Senovo Prvenstveno tekmovanje v celjsko- zasavski skupini republiške lige v ho- keju na travi je v polnem teku. Kot vse kaže, se bosta tudi to pot pote- govali za prvo mesto moštvi HDK Celja in Partizana iz Senovega, ki se bosta v nedeljo srečali v drugem ko- lu, ob desetih dopoldne na pomožnem igrišču za Glazijo v Celju. Razen te bo v nedeljo na vrsti še ena tekma: Rudar (Trbovlje) : Krško. CELJSKI GIMNAZIJCI V FINALU Na srednješolskem šahovskem pr- venstvu Slovenije se dijaki celjske gimnazije krepko držijo, saj so v četrt in polfinalnem dvoboju odpra- vili šahiste trboveljske srednje teh- niške šole in potem še favorite pr- venstva, igralce prve gimnazije iz Maribora, z rezultatom 7 in pol proti Pol. Tako so se uvrstili v finale, ki ^o v nedeljo z dvobojem proti mo- štvu ljubljanske prve gimnazije. Jnrček je odnašal kamenje, ki je vsepov- ?^ ležalo po cesti. Sprva je šlo lahko, kma- pa so ga začela boleti ramena. Rad bi se ^ajo oddahnil, toda komaj, da je malo po- ''1*1, že ga je puškina cev dregnila v rebra. *l-os!« Stisnil je zobe v brezmočnem gnevu [•^ se spet sklonil k delu. Skala, ki se je je '""'V, je bila pretežka, da bi jo dvignil. Oprl je nanjo z obema rokama, pa jo je komaj premaknil. Tedaj se je nekaj mrzlega dotak- ^•lo njegovega lica: kita las. »Saj ne boš ^»»^ogel sam.«____________ Bila je deklica, nekako njegovih let, drob- na, v modrem krilu z belimi pikami, kosta- njevih las, ki so bile spletene v kite, in pri- jaznega, nasmejanega obraza. »O, saj bi jo...« je zamrmral Jurček, ki mu je bilo do kraja nerodno, da ga dekletce vidi tako brezmočnega. »Poskusiva oba, bo šlo laže!« Prijela sta vsak na svojem koncu in skalo počasi valila v jarek. »Uteciva!« je rekla deklica in ga žareče pogledala z velikimi očmi. V njih so sevale vedrina, hudomušnost in pripravljenost na vse. »Kako le?« »Ne vem. Bo že kako.« Gledal jo je, kako je s pogletli bliskala na vse strani in ugibal kaj ima za bregom. »Tole! Primi!« je rekla nenadoma in poka- zala na bruno, ki je ležalo na tleh. Jurček je molče zafrrabil na svojem koncu in ji sledil. Ustavili naju bodo, je pomislil, ko je videl kako se odadljujeta od mostu. »Halt!« Stražar jima je zaustavil pot in ju pogledal, kakor bi ju hotel prebosti. Deklice to ni zmedlo. Nasmejala se je, pokazala z glavo naprej po cesti in na bruno, ki ga je držala v rokah. Dober tek, tovarišicam iz IFE POMENEK O celjski samopostrežbi restavraciji Kdo ima prav? Mar tisti, ki pravijo, da je hrana slaba ali vsaj slabša, kot je bila spočetka, ali oni, ki so z njo zadovoljni in trdijo, da v resnici nimajo no- benih pripomb. Odgovora na to vprašanje ni; ni ga, ker ga ni mogoče dati. Ljudje so različni in tako tudi njihovi okusi. Vsem ni mogoče nikoli ustreči; zlasti pri hrani ne, saj je že tako, da je enemu všeč tisto, kar drugi sploh ne mara. Vse to velja tudi za celjsko sa- mopostrežno restavracijo. Mnogi jo hvalijo, nekateri pa tudi kri- tizirajo. In če bi hoteli iz tega zelo različnega mnenja postaviti zaključek, bi storili napako. Si- cer pa, ali ne govorijo v prid restavraciji tudi nekatere števil- ke, po katerih lahko razberemo, da prodajo tod vsak dan v pov- prečju po pet tisoč malic in da postrežejo okoli tisoč dve sto go- stom s kosili. To so številke, ki jih ni mogoče prezreti, zlasti še zato ne, ker niso v upadanju, temveč ravno nasprotno — v po- rastu. Vse to pa vendarle govori o tem, da so ljudje zadovoljni z izbiro in kakovostjo hrane; si- cer je težko verjeti, da bi imela samopostrežna restavracija čeda- lje več gostov; kvečjemu bi jih imefa manj. Obiskali smo jo v dopoldan- skem času, ko je bila prostrana dvorana skoraj polna. Vrsta pred tako imenovano samopostrežno linijo je segla daleč na stopnice. To ni bila kača, v kateri bi ne opazili življenja; hitro se je vila in krajšala. Na koncu mize v srednji vrsti je sedel tovariš Edvln Lesjak; zaposlen v Kovinotehni. — Najprej dober tek, potem pa vprašanje — kako ste zadovoljni s hrano? — Nimam pripomb, je dejal brez pomisleka. Moram reči, je nadaljeval, da je hrana odlična. Malice so izdatne in okusno pri- pravljene. Dober začetek, sem si mislil sam pri sebi, kakšen bo le ko- nec teh intervjujev? Okoli mize pri oknu je seaelo nekaj tovarišic. Po znakih na lepih delovnih plaščih sem spo- znal, da so uslužbenke IFE. — Ne zamerite, da vas motim pri jedi; vendar, ali mi hočete povedati, kako ste zadovoljne z malicami? — Zmeraj nismo. Včasih dobi- mo tudi hrano, ki ni sveža, ki ni pripravljena tisti dan. — In kaj napravite, kadar ugo- tovljate, da dobite prestano hra- no? — Nesemo jo nazaj in zame- njamo za drugo. Pri takšni za- menjavi doslej nismo imele te- žav. Tretji odgovor na vprašanje o hrani, ali bolje rečeno o malici, se je glasil takole: — Spočetka je bila v redu; zdaj pa je čedalje slabša. To me zelo čudi, ker vem, da so ostala gostinska podjetja v Celju iz- boljšala kvaliteto pripravljenih jedil samo zaradi tega, da bi zadržala abonente. Toliko abonenti! Kaj pa direk- tor samopostrežne restavracije, tovariš Silvo Krelj? — Zaradi načina dela in poslo- vanja in zlasti še zaradi pripo- močkov in naprav, ki jJh imamo, nimamo nobene potrebe, da bi prodajali prestano hrano. Ko je ura približno sedem in pol zju- traj, vemo povsem natančno, ko- 4 liko malic moramo pripraviti tisti dan in koliko kosil. Razum- ljivo je, da vedno računamo na določena odstopanja, toda v zad- njem času nismo imeli primera, da nam bi ostale na primer eno- lončnice in da bi jih morali pro- dajati naslednji dan. Zgodi se kvečjemu narobe, da nam jih zmanjka. Res pa je, da tu in tam ostane pečenka, ki pa jo potem primerno shranimo in drugi dan uporabimo. Da bi kuhali več kot znašajo potrebe, nam ni treba tudi zaradi tega ne, ker imamo vse naprave, da lahko v eni url pripravimo okoli pet sto obro- kov. Zato o prestani hrani ni go- vora, kar pa ne pomeni, da ni- smo napravili določenih napak. Tako je bilo nekoč z vampi, ki jih je neka kuharica komaj sku- hane spravila v konzervator, kjer znaša temperatura minus 20 stopinj. Razumljivo je, da so se »vžgali«. Velikokrat se tudi z^odi, da pride na mizo takšen obrok, ki ni primerno topel, ki se .le zaradi manipulacije že shladll in podobno. — Kako je s cenami? Nekateri pnvorijo, da boste hrano podra- žili. — Zaenkrat o tem ni govora, čeprav bomo težko delali snriCo 20 odstotne podražitve mesa. Na- vzlic temu nameravamo spre- mmja^^i naših normativov, kar hkrati pomeni, da ne ho nobenih sprememb niti v kvaliteti, niti V kvantiteti vseh obrokov. — Morda še besedo o vaših ve- černih zabavah. — Doslej smo imeli z^b^ve z godbo ob sobotah in nedeljah. Odslej bo novi pnsambPl i£:ral tudi ob sredah. Novost je še v tem, da ne bomo ve^ nobirali vstopnine za te prireditve. — Kot smo brali, so se pred- stavniki vašeen kolpi^fva solidno odrezali na tekmovanju ob raz- stavi gostinske opreme v Mari- boru. — Da, to je res. Za kulinarično razstavo smo pripravili šest plošč. Osvojili pn smo dve drugI mesti, nadalje diplomo ter zlate viiire kot n^iv'-'« nriznanje za pripravo enolončnice. — No, to je pa vendarle uspeh, ki zasluži čestitko in priznanje. M. B. -E. Lesjak: Zadovoljen sem V samopostrežni »liniji« Samopostrežna restavracija od zunaj' (D CELJSKI TEDNIK STEV. 15 — 19. aprila 1963 S SEJE OLO VELENJE V SOSTANJU Nova občinska skupščina bo štela 70 odbornikov NA ZADNJI SEJI OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUD- SKEGA ODBORA VELENJE V SOSTANJU SO KLJUB DALJŠI RAZPRAVI O POSLOVANJU IN DELU OBČIN- SKIH SKLADOV TER RESOj:.UCIJI O SMERNICAH ZA DELOVANJE LE-TEH V LETU 1963 IN PREDLOGU O SPREMEMBAH TER DOPOLNITVAH ODLOKA O UVED- BI OBČINSKE DOKLADE NA DOHODKE, OD KATERIH SE PLAČUJE DOHODNINA, POSVETILI NAJVEČ PO- UDARKA VOUTVAM.............. Sprejeli so odlok o sestavi no- re občinske skupščine, ki bo štela 70 odbornikov in to 35 v občin- skem zboru in 35 v zboru delov- mih skupnosti. \ V zboru delovnih skupnosti ba gospodarstvo zastopano s 26 od- borniki, od tega bosta dva iz podr skupine kmetijstva, medtem k^i bodo v družbenih službah izvolili 9 predstavnikov. Gospodarske organizacije so razdeljene na 19 volilnih enot, od tega pa jih največ odpade na rud- nik lignita, kjer bodo proizvajal- ci izvolili v šestih enotah 11 pred- stavnikov. V občini bo skupaj 62 volilnih enot ter več kot 70 konferenc So- cialistične zveze in zborov voliv- cev, na katerih bodo razpravljali o kandidatih. Sprejeli pa so tudi odlok, s ka- terim je določeno, da polovici od- bornikov poteče mandatna doba po poteku dveh let v volilnih eno- tah z neparnim številom. Za dan volitev pa so določili 26. maj. V nadaljevanju so odborniki obeh zborov sprejeli resolucijo o smernicah za delovanje občinskih skladov z namenom, da zagotovi- jo možnost neposrednega vpliva posameznih področij družbenega življenja na nadaljnji razvoj in rast skladov, kar bo bržčas naj- bolj smotrno in učinkovito upo- rabljanje tovrstnih materialnih sredstev. Od kovaiije do moderne trgovine Stavba nasproti doma Partizan v Laškem je dolga desetletja služila kovaški obrti, ki pa je po vojni zamrla. Pritličje stavbe je bilo neugledno ob glavni cesti turističnega kraja. Lani je občin- ski ljudski odbor to stavbo, ozi- roma pritličje, prepoistil tovarni >Volna«, ki je obnovila celo hišo, v pritličju pa uredila trgovino za svoje izdelke. TUDI V HRASTJU, CRESNJEV- CU IN KRIŽANVRHU BO ZASVETILA LUC Obsoteljski kraji so v zadnjih letih doživeli nešteto sprememb, saj jih je nova asfaltirana cesta in nova železnica zbližala z od- daljenimi mesti. Vendar pa so še kraji, kamor najosnovnejše ni prodrlo. TsJ^o so šele letos začeli v Hrast ju. Križan vrhu in Creš- njevcu na pobudo prebivalcev sa- mih z elektrifikacijo. Vodstvo je I^revzel v roke mlad kmečki fant Podleskov iz vasi Čreš- njevcev ter je zainteresiral vse bližnje in oddaljene sosede. Stro- kovnjaki DES iz Videm-Krškega so si že ogledali teren, kmetje pa so nabavili drogove. Te dni pa so začeli kopati jame in če bo ob- činski ljudski odbor pripomogel s skromnimi sredstvi, bo že letos poleti zasvetila na teh oddaljenih kmetijah električna luč. Ljudje že težko pričakujejo tega trenu- tka in niso redki, ki so si že se- daj nabavili radio aparate. __^__:_____.________^ P, Ivancek, Rok in Franci iz Šentvida nad Zavodu jo so odličnjaki, čeprav imajo malodane dve uri daleč v šolo in morajo še sedaj del poti drugo vati s snegom. Medtem ko sta Franci in Rok juna- ško zmrdnila nad zimsko potjo, je Ivanček priznal, da ga je vča- sih bdo strah dveh in pol metra debele snežne odeje Zaključno poročilo ODBORA ZA ZBIRANJE POMOČI POPLAVLJENIM OBČANOM CUPRIJE Odbor za zbiranje finančne in mate- rialne pomoči poplavljenim občanom in povzročene materialne škode v go- spodarstva ob priliki velike ptoplave Morave na področju občine Cuprija, ob zaključka te akcije — v kateri so sode- lovali gospodarske organizacije, delov- ni kolektivi, družbeno politične orga- nizacije, hišni sveti, stanovanjske skup- nosti, zlasti pa občani občine Celje, — ugotavlja, da je ob tej priliki prišlo do ponovne manifestacije ter izrazov prijateljstva in nadaljnjega utrjevanj« bratstva in enotnosti jugoslovanskih na- j todov. Na področju celjske komune je po podatkih sodelovalo 51 gospodarskih or- ganizacij, v katerih je o pomoči raz-1 pravljalo in odločalo 1306 članov DS in UO ter sklenilo prispevati pomoč t višini 11,860.277 din. V 44 delovnih kolektivih, ustanovah, zavodih, sindikalnih podružnicah tek' z organiziranim prostovoljnim delom ne- katerih delovnih kolektivov in prosto- voljnih delovnih mladinskih akcij, v katerih je sodelovalo 8.852 članov de- lovnih kolektivov in ustanov, so prispe- vali znesek v višini 1,886.448 din. Nadalje je* v akciji sodelovalo 35 hiš- nih svetov in stanovanjske skupnosti ter krajevne skupnosti, v katerih je bilo od 12.300 občanov zbranih 544.513 din. V celjski komuni je torej skupno sodelovalo 22.458 občanov, članov de- lovnih kolektivov in organov upravlja- nja, nadalje sindikalnih podružnic, hiš- nih svetov in stanovanjske skupnosti ter zbralo celotni znesek v višini 14 mili- jonov, 791.328 dinarjev. Ob zaključku te akcije se priprav Ijalni odbor zahvaljuje vsem gospodaj sktm (organizacijam, organom uprav Ijanja, vodstvom zavodov, sindikalnlt podružnicam, hišnim svetom in stan« vanjskim skupnostim, zlasti pa obča nom Celja za vsestransko razumevanj« ko so s tem ponovno dokazali čvrstos in nerazdružljive vezi bratstva in enot nosti jugoslovanskih narodov. Pripravljalni odbor za zbiranj pomoči občine Celje PREGLED gospodarskih organizacij, sindikalni! podružnic, članov delovnih kolektivov hišnih svetov in krajevnih skupnost na območju občine Celje, ki so prispe vali denarna sredstva in sredstva i materialu za poplavljence občanov ob čine Cuprije. Opomba: Prvi znesek predstavlja po moč v denarju, drugi pa materialni pomoč, izraženo v dinarjih. Okrajni ljudski odbor Celje 500.000 — Tovarna emajlirane posode - 1,749.000; Železarna Štore — 1,505.825 Lesna industrija Nazarje — 670.230 GIP Ingrad Celje — 570.000; Cinkarn« Celje( 500.000 —; Metka Celje — 500.000 LIK Savinja Celje — 500.000; Kovino tehna Celje — 480.000; Kmetijska za. druga Celje — 430.000; Gozdno gospo- darstvo Celje — 238.000: Komunalna banka Celje 300.000 —; Tovarna teht- nic Celje 300.000 —; Kov. podj. Klima Celje 250.000 -; Elektro Ceilje 250.00« — Toper Celje — 205.000; Etol Celje 200.000 -; Zlatarna Celje 200.000 —; Gospodarska zbornica Celje 200.000 —; Avtobusni promet Celje 200.000 —; Les- no podjetje Lava Celje — 170.000; Teh- nomercator Celje 170.000 —; Tkanina- galanterija Celje — 153.972; IFA Celje 150.000 —; Obrtno podjetje Obnova Celje 150.000 —; Avtoobnova Celje 150.000 —; Kroj. podj. Elegant Ceilje — 118.000; TVO Škofja vas — 100.000; Trg. podj. MODA Celje 100.000 —; Celjski tisk Celje 100.000 -; Trg. podj. Center Celje 100.000 —; Aero Celje 100.000 —; Pohištvo Celje 100.000 —; Kurivo Celje 100.000 —; Trg. podj. Že- lezninar Cejje 100.000 —; Trg. podj. Tobak Celje 80.000 —; PrevozaLštvo Celje 80.000 —; Mohorjeva družba Ce- lje 50.000 —; Aurea Celje 50.000 Avto-motor Celje 50.000 —; Vrvica Ce- lje 50.000 —; Kinopodjetje Celjei 50.00« —; Nova lekarna Celje 50.000 —; Zavod za upravljanje nepremč. 50.000 —; Gost. podj. Ojstrica Celje 50.000 —; Plinar- na vodovod Celje 50.000 —; Oprema Ce- lje — 50.000; Gost. podj. Na-Na Celje 30.000 —; Gradb. podj. Remont Celje 25.000 —; Gost. podj. Majolka Celje 10.000 —; Fotolik Celje 10.000 —; Kme- tijski kombinat Žalec - Mlečna farma Celje 15.250 —; Sind. podr. Elektro Celje 126.500 —; Sind. podr. Obnova Celje 100.000 —; Sind. podr. Avtomo- tdr Celje 50.000 —; Sind. podr. Kmetij, zadruga Celje 20.000 —; Sind, podr. Trg. Dodj. Moda Celje 26.400 —; Sind- podr. Tobak - Posrednik 30.700 —; Sind. podr. Merx Celje 37.670 —; Sind. podr. Social. zav. 30.000 —; Sind. podr. Druž- beno političnih organizacij 20.000 —; Sind. podr. DOZ Celje 36.208 —; Sind. podr. Merx Celje 7.000 —; Snd. podr. Aurea Celje 5.000 —; Sind. podr. Zla- tarna Celje 64.613 —; Sind. podr. Cen- ter Celje 14.250 —; Sind. podr. Avto- motor Celje 14.200 —; Sind. podr. Cen- ter Celje 2.100 —; Kolektiv Tov. emajL posode 264.918 Kolektiv Železarne Što- re 200.000 -; Mladinski aktiv TEP Ce- lje 67.506 —; Kolektiv Kovinoteihne Ce- lje 76.800 —; Uslužbenci Druži)eno po- litičnih organizacij Celje 45.800 —; Ko- lektiv Metka Celje 43.070 —; Kolektiv Žična Celte 206.425 —; Uslužbenci ObLO Celje 69.000 -; Uslužbenci OLO Celje 88.100 —; Kolektiv Avtobusnega prometa 58.450 -; Kolektiv DOZ Celje 28.216 -; Uslužbenci Komunalne banke 32.900 —; Osnovna org. ZK Krajgerja 25.000 —; LT Aurea Celje 15,000 —; Kolektiv Aurea Ce«je 12.000 -; Kolektiv Celjske mestne hranilnice Celje 5.700 —: Ko- lektiv Finomehanike Celje 9.500 —; Uslužbenci Okrajnega sodišča 4.500 —; Kolektiv Opreme Celje 8.430 —; Ko- lektiv Okraj, sodišča 10.000 —; Kolektiv uprave gozdnega gospodarstva Celje 13.400 —; Kolektiv Plinarna-vodovod 11.392 -; Kolektiv Fotolik Celje 10.701 —; Kolektiv Lesno podj. Lava 5.100 —; Kolektiv Študijske knjižnice 5.100 —; Ob"inski komite LMS Celje 1.600 —; Sind. podr. Železarne Štore 500 —; Ko- lektiv Mohorjeva družba Celjd 2.700 —i Stanovanj, skup. Otok Celje 56.894 Stan. skupnost Dolgo Polje Celje 60.05» —; Krajevna skupnost Štore 40.250 —; Stan. skup. Center Celie 134.462 -i Stanovanjska skupnost Otok 34.900 —i Stan. Skupnost Aljažev hrib 19-150 -i Stan. skup. Dolgo Polje Celje 19.120 Stan. skiin. Otok Celje 31.088 -; Kra- jevna skupnost Dobrna 12.270 —: Kra- jevna skupnost Celje - Gaberje 30.855 —; Stan. skupnost Pod Gradom Celje 9.000 —; Krajev, skup. Gaberje - Ha- dinja 15.900 —; Stanov, skup. Vojnik 12.240 -; Hišni svet Otok 12 Celje 8.00» —; Hišni svet Štore 9.678 —; Hišni svet Štore 2.000 —; Hišni svet Oblakova 2* Celje 7.800 —; Hišni svet Šlandrov iH 3 2.500 —; Hišni svet Zidanškova t* 5.800 —; Hišni svet Stan. skup. Center 5.700 -; Hišni svet Kompole 51 2.00» —; Hišni svet Vojnik 20 5.000 —; Hišni svet Zidanškova 1 Celje 2.700 -; Hišn' svet Aškerčeva 2 Celje 2 800 —; H'šn> svet Savinjska 5 Celje 4.500 —; Hišni sv«t Cuprijska 9 Celje 4.500 -; Hišn' svet Stenetova 22-24 1.700 —: Hišni svet Ljubljanska 50 1.700 -; Hišni svet Ipavčeva 15 600 —; Hišni svet CuprjJ' ska 6 Celje 2.200 —; Hišni svet Cupr'J- ska 5 Celje 1.500 —; Hišni svet Sta- netova 28 1.156 —; Hišni svet Brc? ' Celje 1.400 -; Ferdo Primec Celje 'jj —; Vizjak Ivan, Dečkova 5 Celje L«"' Skupaj 7,551.219 7,440.027. REKAPITULACIJA 1. Vrednost v gotovini 7.551.-J, 2. Vrednost v materialu 7,440.0;' Skupaj 14,791.2'' Vsa zbrana sredstva v denarju materialu so bila poslana Štabu ^a*^ branu poplave kot Opštinskog narodn« odbora Cuprija. i Volilno vzdušie v velenjski občini Te dni je v velenjski občini že izredno živahna razprava okrog volitev in kjerkoli načenjaš pogo- vor, se ustavi pri volitvah. Kot kaže, so trenutno najbolj razgiba- ni v gospodarskih organi2^cijah, čeprav bi bilo krivično, če tega ne bi trdili za teren. Celotno or- ganizacijo volitev je prevzela So- cialistična zveza v tesnem sode- lovanju z vsemi ostalimi družbe- no-političnimi organizacijami. Širok politični aktiv se je že nekajkrat sestal in skupno proučil volilni zakon. Obenem pa je sle- herni zadolžen s točno določeno nalogo. Z rokovnikom pa so dolo- čeni datumi in tako je trenutno najvažnejša naloga izvedba kon- ferenc Socialistične zveze in zbo- rov volivcev, kar bo opravljeno do 5. maja. V teh dneh pa se je politični aktiv v skupnih razpravah s pred- stavniki krajevnih organizacij So- cialistične zveze, s člani Zveze borcev, z mladino in s predstavni- ki samoupravnih organov in sin- dikalnih podružnic v podjetjih pogovoril o kandidatih za novo občinsko skupščino. Razprave so bile zelo kritične, saj so izbrali najboljše tovariše. Prav zanimivo je, da se tokrat vsepovsod kaže težnja po vse večjem uveljavlja- nju žena in mladine pri kandidi- ranju. Tako se bo vsaj popravilo dokaj nepravilno stanje pri zad- njih volitvah, kajti v dosedanjem očinskem ljudskem odboru je bil le en sam mladinec in tudi žena je bilo premalo. Občinski odbor socialistične zveze pa je te dni izdal tudi po- sebni časopis, s katerim skušajo čimbolje seznaniti občane o us- pehih in s celotnim razvojem ob- čine. Časopis obsega osem strani, in je izšel v nakladi 6.500 izvodov, tako da bo dostopen sleherni dru- žini v občini. Komisija za tehnično izvedbo volitev pa b^ prihodnje dni orga- nizirala seminar za vodje in za- pisnikarje volilnih odborov, tako da ne bi prišlo do kakšnih admi- nistrativnih napak pri sami izved- bi volitev. —že RAZGLAS Predsednik Občinskega ljud- skega odbora Celje razglaša, da bodo kandidacijski zbori volil- cev za volitve v občinski zbor občinske skupščine, republiški zbor republiške skupščine, zvez- ni zbor zvezne skupščine v času od 24. do 30. aprila 1963. Volilci bodo prejeli individual- na vabila od krajevnih odborov Socialistične zveze delovnih lju- di, v katerih bo določen točen čas in kraj kjer bo zbor volivcev za posamezna območja. V istem *5»času bodo tudi zbori volivcev delovnih ljudi v delovnih orpta- nizacijah in delovnih skupnostih za volitve v ustrezne zbore de- lovnih skupnosti občinske, repu- bliške in zvezne skupščine. . Odgovor na »Pokoro« iz Mozirja Pismu Urške Štiglic iz Mozirja, ki je bilo objavljeno pred časom v našem časopisju, želimo dodati potrebno pojasnilo. Tovarišica Stiglic je zaprosila osnovno PTT enoto v Mozirju za štiriumo zaposlitev 8 mesecev po porodu in smo ji to odobrili. Te- žava pa je nastala pri določitvi delovnega mesta. Možnosti za to- vrstno zaposlitev sta bili v Mozir- ju in v 2 km oddaljenem Nazarju Ker pa bi v Mozirju štiriuma zaposlitev krnila osebni dohodek kolektiva in bi trpela tudi kvali- teta dela, smo Stigličevi ponudili mesto v Nazarju. Na tej pošti so doslej že dvakrat reševali pro- blem s 4-umo zaposlitvijo, kar tudi odgovarja potrebam te služ- be. Oddaljenost dveh kilometrov pa nikakor ni nobena kazen, kaj- ti dosti je mater, ki morajo pre- hoditi dnevno še več kilometrov. Do izraza »pokora« pa je prišlo slučajno na zasedanju delavskega sveta, na katerem je bil navzoč tudi mož tovarišice Štigličeve. Za- radi nenehnega vpadanja v bese- de sogovornikov, je bil opozorjen, naj bo bolj discipliniran in s tem v zvezi je padla tudi beseda »po- korščina« ki je sedaj našla popol- noma drugačno osvetlitev. Vemo, da morda beseda ni bila najbolj na mestu, vsekakor pa je odnos tovariša Stiglica bil le pre- več vsiljiv in ne doumemo, kako je lahko to zadevo obrnil v čisto drugačno tolmačenje. PTT promet Celje osnovna enota Mozirje j lIISNA ŠTEVILKA 55 Tovariš urednik! V Ojstriški vasi v Savinjski dolini imajo v hiši št. 55 čadno navado, da mimoidoče ljudi polivajo z umazano vo- do. Že dvakrat sem imel priložnost na svojem hrbtu občutiti tovrstno obliko vljudnosti. Še pred nedavnim pa sem komajda ušel takšni pošiljki. Kdorkoli bi to počenjal, bi najbrž ne bilo prav, toda še huje je, če to poče- nja uslužbenka občinskega ljudskega odbora v Žalcu. Viktor Urankar MALA KRONIKA Šentjur pri Celju T času od 8. do 15. aprila so se na ob- močju občine Šentjur pri Celju dogo- dila naslednja matična dejstva: ROJSTVA: Rodili sta se dve deklici in en deček. UMRLI: GRAJŽL Ana, preužiikarica iz Cerov- e* št. 6, stara 76 let; SELIC Ivan, kme- tovalec iz Vodruža št. 25, star 72 let. POROKE: RECKO Viktor, premikač iz Javorja 44 in ŽTEGLER Marija, poljedelka iz Hrastja 42 FIDLER Franc, poljedelec iz Boletine št. 19 in HROVAT Neža, poljedelka iz Bodrišne vasi št. 14. Mozirje T času od 7. do 15. 4. 1963 t občini Mo- zirje rojstev ni bilo. POROKE: V Rečici ob Savinji sta sklenila za- konsko zvezo GRGIC Juro, gozdni de- lavec, stanujoč Nazarje - Konjščica in VOJNIC Ana. kuharica, stanujoča Na- larje - Konjščica. SMRTI: Umrli so: RAJTER Angela, vzdrževa- la, stanujoča Bočna št. 77, stara 28 let, SPEH Janez kmet, stanujoč Trosek it. 44, star 76 lat. Žalec V času od 7. do 13. aprila 1963 je bil ■a območju občine Žalec rojc^n 1 deček. POROKE: Šneller Ivan, delavec in Kot Angela, delavka, oba iz Šešč pri Preboldu št. 6. Pirš Anton, tovarniški delavec iz Pod- loga, v Sav. dol. št. 7 in Verdev Jožefa tovarniška delavka iz Ponikve pri ial- cu št. IG. Kek Jože, elektromontei\ iz Luža pri Trebnjem št. 2 in Ida Pirnat, trgovska pomočnica iz Žalca št. 24. UMRLI: GovejSek Marija roj. Muškatel, stara 78 let, preužitkarica iz Drešinje vasi št. 58. Lojbner Ana roj. Rezec, stara "4 let, kmelovalka iz Dobriše vasi št. 42. Konheisler Marija, stara 80 let, oskr- bovanka iz Šmatevža št. 36. Siter Blaž, star 81 let, kmetovalec z Podgorja pri Letušu št. 14. Funda Rozalija, stara 62 let, gospodinja iz Podvina št. 27. Fohn Ana-Marija, stara 72 let, upokojenka iz Braslovč št. 35. NOVO O NAKUPU VOZIL PROIZVODNJE TAM! Pri podjetju »AVTO CELJE," Celje telefon št. 24-74, lahko nabavite vozila vseh tip pro- izvodnje TAM MARIBOR po zelo ugodnih kreditnih pogojih in po tovarniških cenah: 50 % lastna udeležba, 8 % obresti na 3 leta. ' Tovarna IMV Novo mesto je s 1. aprilom tega leta pričela s prodajo vozil na kredit. Kreditni pogoji: odplačilna doba 3 leta, 50% lastna udeležba in 7 "/o obresti, cene so tovarniške. Pohitite z narcčili! Se piipoioča gVTO CjELJE" Celje Prihodnjič nagradna križanka Trgovskega podjetja »MODA« Celje v Mozirju se pripravljajo na volitire Občinski ljudski odbor v Mo- zirju je na zadnji seji sprejel od- lok o sestavi nove občinske skup- ščine, ki bo štela skupaj 54 od- , bornikov. Sočasno pa so sprejeli ' odlok o razdelitvi občine na 54 ' volilnih enot tako, da vsaka vo-. lilna enota izvoli enega odbomi-n ka. Določili so tudi območja zbo- \ rov volivcev za volitve odbomi- '■ kov občinske skupščine. Skupaj bo v občini 63 zborov volivcev in zborov delovnih lju- di, in sicer v času od 20. aprila do 5. maja. Na zborih bodo naj- več govorili o dosedanjem delu občinskega ljudskega odbora ter o uspehih v zadnjih petih letih. Posebej pa so še imenovali ko- misijo za izvedbo volitev. R. Z. Ni fsepovsod tako... Tovariš urednik, nam, gledališkim amaterjem, se le redkokdaj pripeti kaj izredno razveseljivega, zato občutimo, da moramo povedati, kaj smo doživeli v prijazni vasici Luče. S Finžgarjevo igro »Razvalina življenja« smo letos gostovali v različnih krajih, toda le v Lučah smo naleteli na razumevanje. Ko smo hoteli plačati uporabo dvo- rane, nam je predsednik prosto- voljnega gasilskega društva, kate- ro je lastnik dvorane, dejal: »Do- volj drago ste plačali s trudom in s časom v mrzlih zimskih ve- čerih, ko ste prihajali na vaje.« Verjamete nam lahko, da smo bili presenečeni nad tem in to ne zaradi nekaj tisočakov, temveč zaradi razumevanja, ki ni preveč razširjeno. Jožica Bide STATUT PIVOVARNE V LAŠKEM * RAZPRAVI V predvolilni razg banosti so S"*!*^ darske organizacije v laški občini spešile priprave in izdelavo statut"^ Pred dnevi so osnutek statuta v P'*^, varni že izgotovili in sedaj o njem ^\ pravljajo proizvajalci. V ostalih P^j j.«tjih pa bodo ti osnutki pripravU* za razpravo konec meseca. . ^ Da pa bi to delo steklo čim bolj«; „ pri občinskem s'ndikalnem svotu 'j^, novali posebno kora-sijo, ki je v *.j, nem stiku s komisijami za izdelavo , tutov v podjetjih ter obenem tuO' pomoč. ^ |C. CELJSKI TEDNIK STEV. 15 — 19. aprila 1963 Maturanti gimnazij in absolventi drugih popolnih srednjih šol! železniško transportno podjetje Maribor sprejme v služ- bo določeno število maturantov gimnazij in absolventov drugih popolnih srednjih šol, za vlakovne odpravnike. Poklic VLAKOVNI ODPRAVNIK pomeni zanesljivo in. stalno zaposlitev, hitro napredovanje v službi in soliden osebni dohodek. Delo vlakovnega odpravnika obsega urejanje prometa vlakov ter samostojno odločanje in vodenje tehnološkega delovnega procesa na postaji. Razen solidnega osebnega dohodka si pridobi vsak kan- didat še druge pravice in ugodnosti: — brezplačne vožnje z vsemi vlaki po Jugoslaviji; — vsako leto eno potovanje zastonj v inozemstvo v ka- terokoli državo zahodne.^s eveme ali južne Evrope; — po pridobljeni strokovni usposobljenosti in potrebni praksi so dane velike možnosti za nadaljnje šolanje *v višjih in visokih šolah (železniških ali splošnih). Vse stroške šolanja nosi podjetje, čas šolanja pa se prizna v delovno dobo; — kandidat, ki se bo odločil za poklic vlakovnega od- pravnika in se bo zaposlil že letos po končani srednji šoli, bo prejel primemo štipendijo za čas od 1. 1. 1963 do 30. 6. 1963; — za opravljanje dela prejme vlakovni odpravnik služ- beno obleko (letno in zimsko), druge potrebne služ-, bene in učne pripomočke in zaščitna sredstva; i 1 — določenih ugodnosti so deležni tudi njegovi dnožinski | člani ; Prizadevni in solidni kandidati, ki se bodo odločili za i poklic vlakovnega odpravnika, bodo usposobljeni za samo-' stojno opravljanje službe prej kot v enem letu, ker ima] železniško transportno podjetje v ta namen prirejen so- doben sistem strokovnega izobraževanja. ^ Za sprejem v službo pridejo v poštev postaje Železni- škega transportnega podjetja Maribor (severovzhodno od Zidanega mosta). I Na željo, vendar izjemoma, lahko sprejme kandidata v službo tudi najbližja postaja njegovega stalnega prebiva- lišča. Natančnejša obvestila dobite in prošnjo oddajte pri šefu najbližje železniške postaje, ali neposredno pri upravi ŽTP Maribor, splošni sektor. Razglas CESTNO PODJETJE V CEUU bo v 1. 1963 vršilo rekon- strukcij ska in modernizacij ska dela na cesti III/1004 v od- seku od Polzele do Dobrteše vasi. Zaradi tega obvešča o gornjem v smislu čl. 12 zakona o javnih cestah, Uradni list LRS št. 39/62 javnost in vse upravi j alce oziroma investitorje naprav v cestnem telesu kot so kanalizacija, vodovod in podobne naprave, da uskla- dijo svoje naprave in načrte z načrti rekonstrukcije zgoraj navedenih cest. Skrajni rok za uskladitev je do 30. 4. t. 1. Na kasnejše reklamacije se Cestno podjetje ne bo moglo ozirati. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri DS podjetja Železarne Štore razpisuje naslednja prosta delovna mesta: L UPRAVNIK POČITNIŠKEGA DOMA NA SVETINI Pogoj: kvalificiran gostinski delavec z nekaj let prakse 2. KUHARICA V POČITNIŠKEM DOMU NA SVETINI \ Pogoj: kvalificirana kuharica Nastop službe je zaželjen takoj. Zaželjen je zakonski par. V domu je zagotovljeno družinsko ali samsko stanovanje. Ponudbe je poslati kadrovskemu sektorju Železarne Štore do 1. maja 1963, razpis velja do zasedbe delovnih mest. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA pri NB podružnici 603-11 Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta L 2 samostojna referenta 2. 1 kvalificiranega finomehanika (popravilo in vzdrževanje pisalnih in račvmskih strojev) Pogoj: pod 1. dokončana srednja šola, pod 2. prednost imajo tisti, ki imajo vozniški izpit >*C« kategorije. Prošnje vložite v sekretariatu SDK do 25. tega meseca. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij »Elkov« Laško razpisuje delovno mesto skladiščnika Pogoj: kvalificiran ključavničar ali trgovski pomočnilc v železninarski stroki. Nastop službe možen takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OBVESTILO Komunalna banka Cel|e obvešča svoje komitente, da bo od ponedeljka dne 23. aprila 1963 dalje poslovala za vse posle dolgo(ix>čnih kreditov in hišnih svetov v prostorih Komimahie banke-pdružnice za kmetijstvo, Celje, Vrunčeva ulica (bivša 2^družna hranilnica in posojilnica). OBJAVE IN OCLASf Prvomajski izleti po domoTlni: KRK - MALINSKA - OMKALJ - tridncTni izlet s posebno ladjo RAB — CRIKVENICA — RAB — tri- dnevni izlet s posebno ladjo PLITVICKA JEZERA — dvodnevni iz- let — sprejemamo kolektivne prijave VRŠIČ — TRENTA - CERKNO — dvo- dmevni avtobusni izlet za kolektive BEOGRAD — tridnevni avtobusni izlet — sprejemamo kolektivne prijave PO SLOVENSKI ISTRI — dvodnevni izlet z avtobusom Inozemski izleti: TRST — BENETKE — stalni dtvodnevni iizleti z avtobusi. Sprejemamo kolektivne in individualne prijave. STALNI ENODNEVNI AVTOBUSNI IZ- LETI V TRST — Prijave do zaključenega števila 7 dnevno potovanje ^ AVSTRIJO — ŠVICO — ITALIJO (26. junija 1963 od- hod — prijave do 25. aprila 1963). 7 dnevno potovanje — BUDIMPEŠTA — PRAGA - DUNAJ (odhod 23. 6. 1963 — prijave do 30. aprila 1%5). LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOVI ČLANI AMD! ŠTIRIDNEVNO POTO- VANJE PO DOLOMITIH - Prijave sj^re- jemamo do zaključenega števila 3 DNEVNO POTOVANJE NA GROSS- GLOCKNER. Prijave sprejemamo do za- ključenega števUa, 3 DNEVNO POTOVANJE V BUDIM- PEŠTO — Prijave sprejemamo do zaldju čeneiga števila. Za vse objavljene izlete vam po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turistič- no podjetje Kompas — Celje. Organi- ziramo liolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z mo- dernimi turističnimi avtobusi, z red- nimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniišlci, pomorski in letalslti promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sred- stva in sprejema depozite. Kompas — Celje daje brezplačno vse prometne in turistične informacaje, pro- daja razglednice, zemljevide, spominke, filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici Kompas — Celje Tomšičev trg 1 Telefon 23-50 Nedelja, 21. aprila 1963 ob 15.30 wuri: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LA2NIVKA. Izven abonmaja. Mladini do 16. leta neprimerno. Občinstvo opo- zarjamo, da je to nepreklicno zadnja predstava te priljubljene komedije. Ponedeljek, 22. aprila 1963 ob 19.30 uri: Janez Žmavc: JUBILEJ. Vstopnice so v prodaji. Torek, 23. aprila 1963 ob 19.30 uri: Pri- mož Kozak: DIALOGI. Gostovanje »Oder 57« iz Ljubljane. Vstopnice so v prodaj. Sreda, 24. aprila 1963 ob 19.30 uri: Bran- ko Hofman: DAN IN VSI DNEVI. Go- stovanjej Mestnega |gl|eda!/išča ljub- ljanskega. Vstopnice so v prodaji. Četrtek, 25. aprila 1963 ob 19.30 uri: Fran Žižek: OTROCI APOKALIjPSE. Gostovanje Drame SNG Maribor. Vstopnice so v prodaji. Petek, 26. aprila 1963 ob 16. in 19.30 uri: MiJiOŠ Mikeln: ADMINISTRATIVNA BALADA. Gostovanje Drame SNG Ljubljana. Vstopnice so v prodaji. Sobota, 27. aprila 1963 ob 16. uri: Pero Budak: METEZ. Predpremiera v Kul- turnem domu v Storah. Za Teden slovenske dramatike je SLG razpisalo abonma. Vstopnice so v pred- prodaji pri gledališki blagajni od 15. do 21. 4. 1963 dnevno od 17.30 do 19.30 ure. GLEDALIŠČE Petek, 19. aprila 1963 ob 15.30 uri: Mas Friisch: ANDORRA. L šolski abonma. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Dvojica Andri-Barblin: Stanko Potisk in Marjana Krošlov*; zdravnik; San- di Krošl. Sobota, 20. aprila 1963 ob 20. uri: Max Frisch: ANDORRA. Gostovanje v Ve- lenju. Dvojica Andri-Barblin: Volod- ja Peer in Zora Hudalesova, zdravnik Marjan Breznik. KINO KINO UNION 18. 4. — 23. 4. 1965 >RIO BRAVO«, ame- riški barvni VV film 24. 4. — 25. 4. 1963 >V SENCI VESAL<. amer. barvni film 26. 4. — 29. 4. 1963 >ŠIROKOGRUDNI LOPOVI«, franc. film KINO METROPOL do 20. 4. 1963 >DRAGA. OSTANI Z ME- NOJ« nemški film 21. 4. — 25. 4. 1963 >SABRINA« amer. barvni VV film 26. 4. — 30. 4. 1963 >PROTI JAMAJKI«, franc.-špan. barvni film MATINEJA - UNION 21. 4, 1963 >ZDRAVNIK IN MAZAC«, ita- lijanski film ZAVOD ZA RAZVOT KULTURE IN PROSVETE BREŽICE 19. 4. — 20. 4. 1963 >VOJNA SE NADA- LJUJE«, franc.4tal. film 21. 4. — 22. 4. 1963 »RACIJA«, franc. film 24. 4. — 25. 4. 1963 »MRZNJA BREZ MI- LOSTI«, nemški film >PARTIZAN« DRUŠTVO ZA TELES- NO VZGOJO KINO ODSEK SEVNICA 20. 4. - 21. 4. 1963 »MAŠČEVALEC DU- BROVSKI«, jugoslov. film 24, 4. 1963 »NAPOLEONOV OFICIR«, franc. film KINO »SVOBODA. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 20. in 21. 4. 1963 »NA ULICI NI DREV« JA«, angleški film 24. 4. 1963 »ŠKANDALI ZA KULISAMI«, italj. film 25. 4. 1963 »SOS PACIFIK«, angleški film SLUŽBE MLAJŠE DEKLE SPREJMEM za priuči- tev v cvetličarni in pomoč v gospo- dinjstvu. Hrana in stanovanje zagotov- ljena ponudbe pod »Ljubljana«. HONORARNO ZAPOSLIM ŠOFERJA za tovorni avto. Ponudbe na upravo lista pod »Privatnik«. ZA VARSTVO OTROKA IŠCEM dekle. Hrana, stanovanje in plača. Šdmenko Drago, Rimske Toplice. Uprava Pogrebnega zavoda Celje ob- vešča cenjene stranke, da se z 21. 4. 1963 preseli iz Ipavčeve ul. 3 v lastne upravne prostore zavoda CESTA NA GRAD št. 6. RAZPISI Trgovske pomočnike — mlajše za ben- zinske servise v Celju sprejema »Petrol« Celje. Komisija za delovna razmerja pri Ser- visih Stanovanjske skupnosti »Center« Celje razpisuje naslednja delovna me- sta: 2 zidarja KV 2 kleparja KV 5 delavcev Plača po pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje vložiti do 1. 5. 1963. Naša knjiga, Celje, Stanetova ulica 10, sprejme skladiščnega delavca. PRODAM FIAT 1100 starejši tip dobro ohranjen prodam. Cena 320.000 din. Informacije pri vratarju Agroservisa, Šempeter. PRODAM čistokrvnega nemškega ovčar- ja, starega 4 mesece. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjen zidan štedil- nik, pečici in bakren kotel. Celje, Ul. 29. nov. št. 21. UGODNO PRODAM hišo v bližini Štor z 2,5 ha zemlje, od tega je 20 arov vi- nograda, 10 arov sadovnjaka. Naslov v upravi lista. PRVOVRSTNE hmeljevke poceni pro- dam. Korošec, Leveč 1. PRODAM stoječ štedilnik. Antonija Sko- čir. Kosovelova 18, (Zavedna). PRODAM MANJŠE STANOVANJE. Od- dam garažo v najem. Krašovec, Celje — C. na grad 31. PRODAM dvoglasno sireno za avtomo- bil FIAT 1100. Arnuš — Kocbekova 5/II. GLOBO.K OTROŠKI VOZIČEK (itali- janski model), košarica in stajica na- prodaj. Gaber, Trnovlje 230. ENOLETNI LIGUSTER za živo mejo naprodaj. Ribič Peter, Vojnik. PRODAM 10 betonskih stebrov višina 2,60 m, roka — 1,60 m, lepo modelira- ni za okras hiše. Pilih Jakob, Trnov- lje 203. PRODAM enonadstropno demolirano hi- šo v trgu v Šmarju pri Jelšah (zidna opeka, zidno kamenje, strešna opeka, 7 hrastovih stebrov dolgih cca 8 m 14 x 14) za 500.000. Vičar Janez, Šmarje pri Jelšah 33. »Kmetijski kombinat Šentjur pri Ce- lju nudi ugoden nakup sladkega in pol- sladkega sena po zmernih cenah. Infor- macije na telefon Šentjur pri Celju 39«. STAN OVA NJ A ZAMENJAM komfortno trosobno stano- vanje v bloku - 4.500 din, za komfortno manjše. Ponudbe pod šifro »Sodobno«. KEMIČNI TEHNIK IŠCE opremljeno so- bo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Nujno«. ODDAM OPREMLJENO SOBO dvepia solidnima osebama. Vprašati na upravi lista. Z^''"*NTAM stanovanje na Jožefovem hribu — Hribarjeva 11, soba, kuhinja, shramba, drvarnica iin vrt, za večje ali enako v mestu ali bližini. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje t centru mesta za enakega v centru ali izven mesta. Naslov v upravi lista. RAZNO NAGRADO DOBI, kdor javi najbližje- mu miličniku, kje je žensko italijan- ,sko kolo AQUiLE svetlo modro na prestave, vzeto izpred gimnazije 10. aprila. Zupan Borut. Piščance enodnevne lahko dobite vsak teden pri Kočevar — Prebold. IZLETNIK Za prvomajske praznike smo vam pripravni bogato izbiro eno — dvo In večdnevnih izletov v vse kraje nai« domovine. ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASI POSLOVALNICI! Za vse INOZEMSKE IZLETE, ki jlH organizira Putnik Beograd, sprejema- mo prijave v naši poslovalnici: 14-dnevno potovanje z avionom, vla- kom in v spalnem vagonu v ZSSR e ogledom BUDIMPEŠTE, KIJEVA, LE- NINGRADA in MOSKVE, v mesecu juliju. Prijave sprejemamo do 22. Ju- nija 1963. 8-dnevno potovanje z vlakom na DAN- SKO in ŠVEDSKO z ogledom MUNCHE- NA, KOBENHAVNA in MALMOJA, t dneh od 12. do 19. junija 1963. Prijave \ sprejemamo do vključno 4. maja 1963. | 3-dnevnl izlet z avtobusom v AV- ' STRUG In ITALIJO. — GROSS- GLOCKNER — CORTINA D'AMPEZ. ZO — BENETKE — TRST, V mesecu juniju. Prijave do 30. aprila. 2-dnevnl izlet z avtobusom v TRST in BENETKE meseca julija. Prijave do 15. junija. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBI- LOV POZOR! 5-dnevno potovanje z osebnimi av- tomobili v mesecu juliju po ITALIJI — VERONA — LAGO DI GARDA — BOLOGNA — FIRENZE - RIMINI — z ogledom žepne republike SAN MA- RINA — BENETKE — TRST. Prijave do 1. junija. ZA KOLEKTIVE: 1-dnevni izlet z avtobusom v TRST. 1-dnevni izlet z avtobusom na KO- ROŠKO. 2-dnevnl Izlet z avtobusom v TRST in BENETKE. Za vse izlete zahtevajte programe t naši poslovalnici na Titovem trgu S, nasproti avtobusne postaje. Cenjene stranke obveščamo, da bo 1. maja 1963 zopet odprta naša sezon- ska poslovalnica v Velenju. Vse Infor- macije za Izlete lahko dobite tudi v naši poslovalnici (Avtobusni prorriet) v Vidmu-Krškem. IZLETNIK, turistična agencija, po- slovalnica CELJE, Titov trg 3, tele- fon 28-41. živinozdravniSka dežurna služba od 20. 4. do 26. 4. 1963 de- žurni veterinar UMEK Ci- rili, Kersnikova 57 (ogel Kersnikove in Dečkove ce- ftte). Uredništvo in uprava Celjske- ga tednika Ceilje, Trg V. kon- gresa 5, poštni predal 152. Tele foni 23-75 in 24-23. Tekofti račun pri Narodni ban ki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna — 400, četrtletna 200 din — inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov, razpisov in objav do vsake sre- de do 12. ure. EVROPA GASTRONOMSKI KOLEDAR št. 19 od sobote, dne 20. 4. 1963 do petka, dne 26. 4. 1963 Sobota, dne 20. 4. 1963 Obložen epigram 300/420 Piščancev drob v obari s prilogo 170/270 Tržaški vampi s parmezanom 120/200 Nedelja, dne 21. 4. 1963 Pohorski zrezek 370 Piščancev paprikaš s širokimi rezanci 170/270 Telečji kotleti v smetanovi omaki 170/300 Ponedeljek, dne 22. 4. 1963 Bržola esterhazi 200/520 Telečja zarebrnica s sardelami 210/320 Salonska plučka s tirolskim cmokom 150/200 Torek, dne 23. 4. 1963 Debary telečje rezine 220/320 Goveji file z gobami in prilogo 240/340 Štajerska kisla juha 100/170 CELJE Sreda, dne 24. 4. 1965 \ Telečji perkelt s prilogo 120/300 Pišče v obari s prilogo 170/270 Kuhani sirovi štruklji 80/140 Četrtek, dne 25. 4. 1963 Štefani rezine s prilogo 180/280 Polnjena telečja prša s prilogo 180/280 Zelenjavna enolončnica z mesom 140 Petek, dne 26. 4. 1963 Morske ribe po izbiri • Postrvi (kuhane, ocvrte, pečene) ? Motovileč s fižolom in jajčko 120 Cenjene goste obveščamo, da so pred- nja jedila prav izrecno pripravljena po določenem programu. Razen teh jedil pa imamo vsak dan še bogaj jedilni list z domačimi in med- narodnimi specialitetami. V naši točilnici ste postreženi z jed- mi in pijačami brez postrežnine. Priporočamo se za Vaš obisk! Kolektiv hotela Evropa Celje PRI NAS IN PO SVETU Koristno, mikavno in Cne) dostopno S skdninemi p I zagrebškem velesejmu Zagreb se je sramežljivo odeval v pomladansko tenčico zelenja in cvetja. Tik pred otvoritvijo vele- sejma je začelo rositi. Pomladan- ski dežek in še aprilski povrhu. Nič čudnega, če so se oči obešale na dežnike v paviljonu tekstila in konfekcije. Toda ko je bila otvo- ritvena svečanost končana, je dež odnehal. Gostje in obiskovalci pr- vega dne pomladanskega velesej- ma so se razgubili po razstavišč- nih dvoranah. Kdor je verjel na- pisom na paviljonih, si je lahko precej nabrusil pete — zastonj. Mnogi paviljoni so bili namreč zaprti, na njih pa vabljivi napisi — verjetno še iz časov jesenskega velesejma 1962. Omenil sem skomine. Le-teh se človek naleze na prostoru, kjer razstavljajo pripomočke za ugod- nejšo rekreacijo in dopustni čas. Induplati iz Jarš je močno zami- kala obiskovalce z raznimi šotori. Seveda so najlei>ši taki, ki imajo dvojno streho, spalni pirostor gu- miran in na zadrge — taki se su- čejo okoli okrogle številke 100.000 dinarjev brez prenosnega pohišt- va, posteljnine, taborniške kuhi- nje in brez avtomobila. Ta namreč spada zraven v aranžma- nu. Seveda so na razpolago tudi manjši šotori, toda pod 20 tiso- čakov nič. Za tiste, ki se ne zadovoljijo s platneno streho, so na razstavišču postregli z vikend hišicami. S ta- kimi za planine in zimo ter oni- mi za morje in jezera. Neko sa- rajevsko podjetje pa je tpostavilo med to pisano množico šotorov tu- di pravcato zložljivo vilo na nad- stropje za čedno vsoto pet mili- jonov. Ob taki hiši se človek za- misli. Postaviti jo je mogoče le enkrat, kajti zanjo velja pravilo: tri selitve ali popoln požar je isto. Kakšne prednosti bi imela raz^ te, da je montažna? Morda to, da' se iz dnevne sobe v pritličju la- < hko brezžično pogovarjate z onim,,j ki so v nadstropju? Za pet mili- < jonov je mogoče postaviti trdno; zidano hišo z enako prostornino ; kjerkoli v naši domovini... Kdor j ima pet milijonov, ta je šel mimo 1 brez skomin. ] V bazenih so se na vodi pozi-' bavali čolni — od sandoline pre-! ko dvosedežnih dirkačev, 16-se-i dežnega čolna iz tovarne «-Tor-' pedo« v Reki, ki je znanec iz te- i levizijske oddaje, pa do večsedež-; nih vodnih limuzin z inozemskimi j motorji, toda domače konstmikci-; je čo&ia iz »fiberglaza«. Potem so \ bile tu gugalne klopi, vrtiljaki,] gugalnice in podobno. Vsega pa j dovolj za skomine v času, ko sej , bližamo počitniškim mesecem. ^ Toda, lepo vas prosim, nikar | ne mislite, da je to konstruktivno: opazovanje. Brez dvoma je vele-| sejem pokazal velik napredek pri. industriji, ki skrbi za potrebe naj- širših množic. Vendar človek ne' more iz lastne kože in mimo iz-J gledov svojih žepov. Misli, ki se; ponujajo, so lahko tudi širše, bolj ] splošne. Marsikaj, kar so na vele- \ sejmu letos poka2:ali, bi lahko ko-; ristila gostinska podjetja za re-j kreacijo gostov. Takšnih zadevi zlasti manjka v krajih, kamor ho- i dijo tujci in se pritožujejo, da ne- morejo zapraviti denarja, ker jim j nudimo le hrano, posteljo in pra-i vico, da plačajo turistično takso.' -ček. ^ V paviljonih, kjer so naša in tuja podjetja razstavljala izdelke za široko potrošnjo, družbeni standard in rekreacijo, je na' letošnjem pomladanskem velesejmu razmeroma malo razstavljavcev iz naše- ga okraja. Tri take smo ujeli na film. Razstavni kotiček celjske- ga turističnega področja je bil sicer lepo urejen, prihranili pa bi si lahko precej neokusno maketo, ali pa bi pripisali, da je izdelek šolarjev v uri tehničnega poukai J^|^:^j^^]j^iJi^JlJ|: jj|^[Jj MITOLOŠKI PRIZORI IZ ŠEMPETRA Zeus z Evropo v letu preko morja. Let ponazarja vihrajoča tančica, morje pa delfin nad gladino Zgodba o Evropi Po Homerju hčerka Feniksova, po Hesiodu in drugih pa feničanskega kralja Agenorja. Mlada in lepa deklica je vzbudila pozornost samega Zeusa, ki se je spet, kot toliko- krat, izneveril svoji božanski ženi Heri... Ko se je Evropa s prijateljicami igrala ob obali, se jim je približal v bika spremenjen Zeus. Bil je tako ljubek in krotek, da je Evropa celo sedla nanj. Takrat pa se je bik nenadoma dvignil in s prijetnim bremenom poletel proti Kreti. Tam se je spremenil v lepega mladeniča... Kasneje je Evropa postala žena kretskega kralja. Mitološki motiv ugrabitve Evrope 'srečamo zelo pogosto na antičnih umetninah, tudi nagrobnikih, kjer simbolizira prehod v posmrtno življenje. Relief je sestavni del grobnice Ennijev. Zakaj je upo- rabljen prav ta mit? Napis pove, da so Enniji postavili grobnico, ko je umrla 17-letna hči Kalendina. Toliko je bila stara tudi Evropa in kakor je ona vzbudila ljubezen očeta bogov in ljudi, tako naj bi bili tudi Kalendini bogovi mi- lostni in naklonjeni... Kratke • Kratke - Kratke KREPAK MOŽAKAR Jožo Marasovič je krepak mo- žakar in po moči ga poznajo vsi v rodnem kraju Sinju, znanem po korenjakih (sinjska alka). Mož dvigne z eno roko od tal tovor, ki je težak kot on sam - namreč 72 kilogramov. Toda številka 72 ni samo povezana z njegovo te- lesno težo, temveč tudi s števi- lom njegovih let. Star je, kot ste prav uganili, 72 let. TUDI UTEMELJEVANJE Ko je lord Shackleton nedavno govoril o uporabi raznih strupov za uničevanje mrčesa v kmetij- stvu, je tudi dejal: »Ljudožerci na Novi Gvineji ne jedo več Amerikancev, ker so njihova telesa že prenapol- njena z raznimi strupi. Borimo se, da bomo Angleži še vnaprej ostali ljudožerska poslastica!« SLEPOTA ZARADI PRIKRITE LAKOTE Slep berač, ki ga vodi garjav pes, je sicer izginil z evropskih cest. Ne manjka pa jih na Ori- entu od Egipta do Indije. Vzrok slpote je pri teh slepcih najpo- gosteje prikrita lakota. Ti berači in slepci kot otroci niso imeli priliko dobivati vitamina A, ki je v jajcih, maslu, jetrih in zeleno- listem sočivju. Med veliko lakoto na Irskem ] je leta 1848 število slepcev naras- lo od 13 na 45.000 oseb. V Ido- neziji je zaradi tega še danes vsak stoti otrok slep. Tudi golšavost je bolezen iz takih vzrokov. V Equadorju so pokrajine, kjer je 75% ljudi gol- šavih. Posledica pomanjkanja jo- da. SPODSEKAN KRALJ GOLJUFOV Stanko Zorko Naše gore (gnili) list Drzni pustolovec današnjega časa m »kralj korupcije«, kakor ga imenujejo v avstrijskem časopisju, je človek slo- venskega pokolenja, slovenskega očeta — Stanko Zorko. Njegov oče je službo- val sicer "hekaj časa na Češkem v na- selju Zarošice, občina Prismatice, okraj Kyjov, vendar ni povsem ugotovljeno, če je Slin Stanko Zorko bil rojen v ti- stem kraju, kajti sam se je izdal, da je hodil v slovenske šole in da je študiral pravo v Jugoslaviji. Preden so Nemci vdrli v našo domovino, je Stanko Zorko bil zaposlen pri svoji ženi odvetnici v Beogradu. Od tam so ga Nemci pregnali v nemško koncentracijsko taborišče kot političnega pripornika. Po zlomu naci- stične Nemčije se Stanko Zorko ni vr- nih v domovino, temveč ja skušal v kalnem ribariti v Avstriji. Stanko Zor- ko je pravzaprav prikupne postave, ve- lik, zgovoren in na pogled bi mu ne prisodil korupcijske dejavnosti. Vse svetovno časopisje se je na vest, da so v Madridu aretirali največjega goljufa po drugi svetovni vojni, razpi- salo in pri tem seveda pisalo, da je Stanko Zorko avstrijski državljan. No, mi se ne potegujemo za take ljudi, vendar želimo pojasniti, da se je Zor- ko pred vojno pri nas šolal in tudi pri nas živel. Stanku Zorku je uspelo izvabiti iz avstrijske državne blagajne kar 40 mi- lijonov šilingov (milijardo in dvesto milijonov dinarjev). Zorko se je po od- pustu iz koncentracjskega taborišča namreč odločil da bo postal izvoznik v Avstriji. Začel je skromno, potem pa je postajal drzen in velikopotezen. Av- strijci so ga občudovali in postal je največji avstrijski izvoznik. Specializi- ral se je za zvoz optičnih instrumentov in dragocenih strojev, carina pa je bila kar preobložena z velikimi zaboji, ki jih je Zorko izvažal v vse konce sveta. Ministrstvo za zunanjo trgovino pa je tudi redno dobivalo številne račune in carinske deklaracije, na katere je po- tem Zorku izpTačevalo izvozne premije. Že leta 1951 so Zorku prvič sodili, ven- dar takrat ni bil navzoč, saj je menda dobil namig od tistih najvišjih funk- cionarjev avstrijske carine in avstrij- skih visokih vladnih osebnosti, politi- kov in poslovnih ljudi, ki so bili zaplo- teni posredno ali neposredno v aaj- večjo goljufijo po svetovni vojnii. Še dolgo in morda za milijarde M Zorko izvabljal od avstrijske državne blagajne denar v obl'ki premij, če se v hamburškem pristanišču ne bi nekega dne pokvaril žerjav. Šele okvara n« žerjavu je odkrila vso prevaro. Zaradi nje je namreč s precejšnje višine padel na tla velik zaboj, v katerem je Zor- kova firma izvažala optične instrumen- te. Zaboj Sft je seveda raztreščil, v pri- stanišču pa skoraj da ni bilo konc« presenečenja, ko so se po pristanišč« raztresla namesto optičnih instrumentot navadna polena. Potem so odprli še druge zaboje in tudi tam so bila drv«, kamenje ali staro železo. Tako je pri- šlo na dan, da Zorko ni izvažal ničesar drugoga, da pa carina ni pregledoval« njegovih zabojev, tako da se je potei« lahko izkazal s ponarejenimi račuai i« potrjenimi carinskimi deklaracijami kot izvozniik optičnih instrumentov in rai- nih strojev ter pobral določeno izvoi- no premijo. Vse to pa mu ne bi uspe- lo, če ne bi imdl na ključnih položajih prijatelje in pajdaše, ki jih je bogato plačeval. Prav ti so ga morda obvestili o aferi in zato je lahko leta 1950 pra- vočasno ušel iz Avstrije. Ko je avstrij- ska policija ugotovila, da Zorka ni ve« v državi, je poizvedovanje prepusUl« Interpolu. Po devetih letih iskanja ga je Inte*- pol aretiral v Španiji pod tujim ime- nom in letos bo tako prišlo do noveg« sojenja, vendar v obtožencev! prisot- nosti, če se spet ne bo zgodilo kaj ne- predvidenega. BRKATI LEPOTCI Knin ni samo lepo in privlačno mesto v kršni Dalmaciji. Znao" je tudi po tem, da se vsak rao' žak ponaša z lepimi in negov»' nimi brki. Toda prvenstvo nos» brkač Ilija Mirič, ki ima mocn« črne brke, ki si jih lahko zatako' kot očala čez ušesa. KAJ JE NAROBE... pri ženski, ki jo je risar tak" odločno prečrtal. Nosi navade" volnen ali podoben plašč, ki vp'' ja radioaktivne delce, ki bi s' lahko našli v ozračju. Druga ii"^^ na sebi plašč iz umetne mase k" je polivinil ali kaj podobne^* Razlika na videz ni velika, to»' ogromna je lahko pri poškodba^ ki bi jih utrpela prva v naspr<^ ju druge žene. CIVILNA ZAŠČITA 2 VPRAŠANJI IN ODGOVORA v skladu z dejavnostjo izobra- ževanja prebivalstva za civilno zaščito^posvečamo tudi v našem listu pogosto sestavke s tem v zvezi. Tokrat začenjamo serijo enajstih bistvenih vprašanj, na katere odgovarja znan strokov- njak Polde štukelj. Tokrat bo- mo obdelali dvoje vprašanj. Prvo: Ali bi bile v primeru so- vražnosti med velikimi silami tu- di majhne države v nevarnosti? Tovariš Štukelj na to vpra- šanje odgovarja, da bi bržčas prva orožja in prvi napadi ne bi- li usmerjeni proti majhnim drža- vam. Prvi dvoboj, raketni in le- talski, z atomskim polnjenjem, bi bil namenjen nasprotnikom, ki se zdijo najnevarnejši. Take sile pa niso majhne in neodvis- ne dežele. Te države bi v prime- ru vojne imele brez dvoma pre- cej več časa za pripravo in iz- vedbo zaščitnih mer. Gotovo do- sti več, kot države, ki bi izzvale spopad. V zaščito prebivalstva pa bi bodoča vojna vnesla mnogo več težav z atomskim orožjem. Prvič zato, ker popolna zaščita pred njim ni mogoča (tu je mišljeno radioaktivno žarčenje), drugič pa je pred neposrednim'i učinki te- ga orožja zaščita težka. Zadnjim pa države dandanes posvečajo prvenstveno skrb. Tu gre za ru- šilno, toplotno in svetlobno d^*- stvo. Drugo: Kje je izhod: V grad- nji protiatomskih zaklonišč, ali v umiku prebivalstva? O tem smo nedavno na tej strani že pisali. Uspešni obrambi proti atomskim orožjem sta dve. Gradnja globokih in silno dragih zaklonišč ali pa izselitev iz gosto naseljenih mest in področij, V državah, ki imajo milijonska in večmilijonska mesta, kjer se me- sta navezujejo v niz strnjenih mest, tam je vprašanje umika ob nenadnem napadu zelo težka. Pa tudi zaklonišča ne morejo nuditi zadostne zaščite. Prvič, ker povsod ni mogoče graditi silno dragih naprav globoko pod zem- ljo, drugič pa, ker je čas med danim alarmom in napadom zelo.kratek. Zato bi se lahk') zgo- dilo, da ljudje zaklonišč niti upo- rabiti ne bi mogli. Tovariš štukelj svoj odgovor na to vprašanje navezuje na kon- kretne izglede majhnih držav, ki niti nimajo tako koncentrira- nega prebivalstva v velemestih (pri nas tudi Beograd nima mi- lijon ljudi), drugič pa po vsej verjetnosti ne bodo eden od pr- vih ciljev atomskega orožja. To dvoje skupaj po mnenju tovariša štuklja zagotavlja manjšim dr- žavam prednost za uporabo dru- ge variante — za selitev ali stro- kovno— za disperzijo. Če poeno- stavimo strokovnjakove misli, DOtem za naše prilike zadostuje cak dan dva prednosti in prebi- valstvo mest ter industrijskih centrov se lahko pravočasno umakne na podeželje, v mnogo varnejše doline, gozdove. Taka rešitev prinaša s seboj vrsto te- žav kot so transport, preskrba, nastanba ljudi itd. Toda važno je predvsem dejstvo, da bi se tako lahko izognili množičnim žrtvam, ki bi jih povzročili atomski na- padi na strnjena središča. Opozarjamo na naslednja vprašanja in odgovore, ki bodo obravnavala naslednje proble- me: Če je mogoče smotrno iz- prazniti vsa večja naselja in me- sta, kako bi zaščitili ljudi, ki bi morali ostati v mestih, kam naj bi se prebivalstvo izselilo, kdaj naj bi se začelo izseljevanje, ka- ko bi se umikali iz mest in več- jih naselij, na kaj vse je treba misliti že pred umikom, kaj naj' bi storilo prebivalstvo na pod- ročjih vojaških operacij, kako bi se vključili izseljeni prebivalci v življenje v novih bivališčih in kaj bi morali ljudje že zdaj ve- deti? (Se nadaljuje) Rojena je mojstrovina Michel Guino je kipar, ki živi v Franciji, je pa po rodu Itali- jan. V njegovem ateljeju na St. Germainu je videti prav čudne reči. Njegova orodja ni-^o dleto, kladivo niti nožiči za oblikova- nje gline. Njegov material ni marmor niti les, temveč železo. Obdeluje ga z varilnim apara- tom, da je atelje poln dima ter pršečih isker. Poglejmo si sliki. Na prvi je njegov prikupen model in »umet- nik«, ki dekle z varilnim apara- iom upodablja v železno ploščo. Na drugi sliki pa je mojstrovina, ki je nastala v mojstrovih rokah in po navdihu, ki ga je dalo dokle...