Učiteljski Tovariš
0 ,	-	<(	, i, rrrrr	n	• «yv	r • < ■ •	Uredništvo in uprava: Ljubljana. Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem
Stanovsko politisko glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Narodni poslanci — storite svojo dolžnost!
Položaj državnega uradriištva je poštul naravnost neznosen.
Plače ne zadoščajo :za najpreprostejše življenje, draginja narašča od dne do dne, državni krmilarji se pa niti najimnje ne zganejo, da bi pričeli vsaj razmišljati o upro» paščanju državnega uradništva, ki sd mu vzrok nezadostni prejemki, dohodki ne do» seizajo minimuma za najprimitivnejše življe» nje.
Kakor bi se rogali iz bede je v nasprotju z odpomočjo celo znižala država prejemke svojemu uradništvu. Pod pretvezo poplave so se izvršili prvi odtegljaji in letos drugi — za nabavljačke zadruge. Dolžna razlika se obljublja od leta do leta, od vnanjega poSo» jila do posojila. V srcih državnega uradništva se pa vzbuja in raste gnjev, pada veselje do dela in veselje do življenja ...
Obup tare družine, obup lega v srca družinskih očetov in mater!
A vsega tega ne vidijo inaši narodni po» slanci, vsemu (emu so nedostopni — to stdfia v ozadje spričo strankarskih bojev, ki se jim zde važnejši od vprašanj zadovoljitve držav» nega uradništva, od vprašanj eksistenc tiso»
čev in tisočev.
V nasprotju z odpomočjo in ustvarja» njem ravnovesja sprejemajo zakone, ki^ do» našajo nova bremena državnemu uradništvu. Stanovanjski zakon je pognal najemnino v neznosno višino, da mora vsak mesec odšteti državni uradnik polovico svoje plače samo /a stanovanje. Stanarina, ki že prej ni dose» zala višine najemnin, je pa ostala neizpre» menjena in nosi naravnost v posmeh vsemu svoje ime. Z davčnim zakonom so se naložila ogromna bremena državnemu uradništvu.
Nihče pa ne pomisli, da kolikor mora dati državni uradnik za te poviške, si mora pritrgati edino pri prehrani in obleki, kar gre na račun njegovega zdravja, njegove de» lovne zmožnosti in na račun zdravja in za» dovoljstva njegove družine.
Danes vse tarna, vse godrnja in je ne» zadovoljno. In to po pravici, kajti to življe» nje, ki ga živi državno uradništvo, ni vredno imena življenja! Vsakdo je primorain gledati za postranskimi dohodki, ker s svojimi red» nimi prejemki ne more preživljati ne sebe in ne svoje družine.
Prevedba kronskih upokojencev na di» narske plače se ne gane z mrtve točke in iz a» man je vse tarnanje, zaman so vsi koraki in vse ¡'Jloge za rešitev tega vprašanja. Zakon, ki je jasen, se ne izvede in velja dvojna me» ra — ena za nekatere stroke državnega urad» ništva, ki so že prevedeni in druga za uči» teljstvo.
Organizacija je napravila že nešteto vlog in predlogov za izboljšanje gmotnega stanja. Protestirala je proti odtegljajem za poplave, a odločilni mogotci so šli preko protesta de» settisočev; protestirala je proti odtegljajem za nabavljačke izadruge, a zopet so gluha ušesa merodajnih faktorjev, ki tirajo z raz» nimi izgovori na finančni zakon in poobla» stilo stvar naprej; za prevedbo upokojencev so bili storjeni nešteti koraki, dobljenih je bilo polno obljub, a vse zaman — čas teče in vprašanje se ne gane z mrtve točke.
Zakona neče nihče več spoštovati!
Merodajni činitelji imajo od organizacij vse predloge za ureditev gmotnega in prav» nega vprašanja uradništva in učiteljstva po» dane. Tudi naša organizacija je sodelovala pri izdelavi predlogov za revizijo uradniške» ga zakona. V kolikor ni bilo mogoče tam vnesti specijalnih zahtev, so jih organizačni predstavitelji vnesli v projekt šolskega za« ko na.
Toda revizija uradniškega zakona čaka »na boljše čase«, da pride kriza državnega
LISTEK. Volčiči.
Tudi izvidniki (skavti) imajo svoj nara« ščaj. To so »volčiči«, za katere je najpriklad» nejša doba od osem do enajst let. Dečlki v tej dobi večinoma prekipevajo razigranosti, polni so hrepenenja po udejstvovanju, žele dela, romantike, gredo se radi »vojske«, igrajo se mad vse radi, a njihovo počenjanje je večinoma brez sistema in trajne vrednosti. Brez navajanja k dobremu in brez 'nadzor» stva že tedaj lahko utrpe vsestransko škodo. Toda tudi silo naših malih se da voditi tako, da ima človeštvo od nje korist, mladina pa dobro podlago za bodočnost. Ker po svojem telesnem ustroju dečki do enajstega leta ne morejo delati s skavti, so Angleži ustanovili naraščaj, ki ga pri nas nazivamo kakor sem že gori omenil, »volčiči«. Tudi volčiči so tam silno razširjeni, mestoma tako, da so morale šole ustanoviti svoje posebne čete, ki jih vo« dijo učitelji. Seveda so ti učitelji skavti v pravem pomenu in svojim malim bratom vol» čičem v resnici vzorniki. Učitelji so sploh v
uradništva do vrhunca; še več — že v naprej obetajo, da z revizijo ne bo izboljšanja, ampak se izvrši le prenos enega dela dra» girtjskih doklad na plače, poslabšati pa ho» čejd pravni položaj v korist države, a v ško» dO uradništva. Projekt šolskega 'zakona bo čakal inajbrže zopet, vladne krize in s tem bomo čakali zopet na nov projekt.
S tem vprašanjem pa bodo čakale še na» dalje rešitve nadziorniške dcklade, upravi» teljske doklade, kurivo ža učiteljstvo, uredi» tev stanovanjskega vprašanja itd., itd.
Taki šo izgledi!
V svoji oktobrski številki prinaša »Sluz» beni Vestnik« češkega prosvetnega mi» nistrstva predpise o službenem razmerju učiteljstva osnovnih in meščanskih šol. Ti predpisi so službena pragmatika, ki dopol« njuje zadnji izakon o plačah iz leta 1928., ki se kratko imenuje učiteljski zakon. Veljav» nost pragmatike sega nazaj do 1. decembra 1926, samo predpisi glede kvalifikacije in disciplinskih pregreškov so stopili v veljavo šele s 24. oktobrom t. 1.
Po novi maredbi se ustanavljajo posebne kvalifikacijske komisije v dveh ¡instancah: pri okrajnem šolskem uradu in pri deželnem šolskem svetu. Za učiteljstvo 'državnih, t. j. manjšinskih osnovnih šol pa se ustanovita komisiji pri pristojnem šolskem nadzorni» štvu in pri prosvetnem ministrstvu. Klasifi» kacijska komisija pri deželnem šolskem sve» tu in pri ministrstvu sta prizivni instanci. Vse kvalifikacijske komisije so peteročlan» ske, delujejo z navadno večino glasov in se obnavljajo ob začetku vsakega šolskega leta. Minister prosvete imenuje komisijo, pri mi» nistrstvu, v njej je najmanj ein učitelj, pred» seduje ji po činu najstarejši član. Kvalifika» cijsko komisijo pri deželnem šolskem svetu :menuje deželni predsednik, ki ji je obenem predsednik, če ne imenuje za sebe stalnega namestnika. Drugi člani te komisije so do» tični deželni šolski riadzbrnik, gospodarski referent deželnega predsedstva in dva za» stopnika učiteljstva, od katerih mora biti eden član deželnega šolskega sveta, drugi pa iz skupine, kateri pripada učitelj, ki naj se kvalifikuje. Vsak član ima svojega namest» nika.
Komisijo pri okrajnem šolskem uradu imenuje deželni1 predsednik ali njegov na» mestnik, komisije na sedežu nadzorništva manjšinskih šol pa ministrstvo prosvete. Obe komisiji sta podobno sestavljeni. Pred« stojnik okrajnega šolskega urada predseduje okrajni komisiji, za mainjšinske šole pa urad« nik, ki ga določi ministrstvo. Drugi člani so okrajni šolski nadzorniki, dva zastopnika učiteljstva na isti način kot pri deželni ko« misiji in kot peti član pravnik iz uradniških vrst okraja.
Kvalifikacija je sledeča: 1. odlično, 2. prav dobro, 3. dobro, 4. zadovoljivo, 5. rieza» dovoljivo. Od tretjega reda dalje se sme učitelj pritožiti na višjo instanco; ki sklepa končnoveljavno.
Vojaška prezenčna služba se ne šteje za lapredovanje.
Pragmatika določa dalje podrobne pred« pise iza disciplinsko postopanje. Pri dežel« nem šolskem svetu in pri ministrstvu pro» svete se ustanove disciplinarne komisije. Po» leg njih so višje disciplinarne komisije pri ministrstvu prosvete. Komisije imenuje mi--nister, in sicer za dobo treh let. V njih so člani in uradniki urada, pri katerem je usta« novljena komisija in zastopniki učiteljstva vseh kategorij. Komisije razpravljajo in skle« pajo v petčlanskih senatih.
Nadaljnji odstavki razpravljajo podrob« neje o disciplinskem postopanju, o dopustih,
prvi vrsti poklicani, da vodijo izvenšolske mladinske organizacije, kjer najdejo posebno v skavtizmu širno in vsestransko možnost najkoristnejšega udejstvovanja. Posebno le« po . in važno pa je delo med volčiči. Mlada dešika duša je polna romantike, je pa tudi še povsem mehka in tedaj je čas, da jo obliku» jemo, previdno in pazljivo, da ostane lepa. Kazati ji moramo plemenite cilje, da začne že v srečnih mladih letih hrepeneti iin stre* miti k njim. Dečke pa tako lahko osrečimo z zaposlitvijo in udejstvovanjem pri dobrih delih in življenjem v prirodi, z deli, ki mo« rejo popolnoma zadovoljiti dečka samega in njegovo okolico. Da je mogoče doseči res lepe uspehe na tem polju, nam dokazuje zo« pet Ainglija. Volčiči, skavtski naraščaj, šteje med svojimi vrstami že rešitelje, male do» brotnike in viteze. Vsa ta vrla mladima želi delati dobro, koristiti državi in vsem lju» dem sploh. Poglejte Anglijo in videli boste, da toi delo ni ¡zaman. O nekem volčiču Je znano, ker ni mogel storiti drugega dobrega dela, je stanujoč v hišici pod klancem, vedno pritekel na cesto, kadar je privozi! kolesar in prosil, da mu je smel potiskati kolo po str» mini. Kdor se zamisli v svojo davno minulo otroško dobo, ve, kako globoko so se vtis»
In naš boj?
Naš boj za izboljšanje gmotnega stanja ne moremo več pustiti samo na vodstvu or» ganizacije. Razpresti ga moramo po vseh društvih in do zadnjega člana. Vsi še mora» mo oglasiti v tem vprašanju, vsi moramo prispevati k temu boju! Društva naj poši» Ijajo toizadevne resolucije in članke posebej »Učiteljskemu Tovarišu«, ki bo vse to stalno priobčeval na posebnem mestu, da bodo čuli naš glas merodajni činitelji ter jim bo stalen opomin, dokler ne bodo storili svojo dolž» nost!
o upokojitvah, o zamenjavi Službenih mest, o stranskih službah, o izpremembah službe» nega razmerja in izstopu iz službe.
Za časa velikih počitnic smejo učitelji zapustiti svoje službene kraje, vsikdar pa morajo to naiznaniti svojemu upravitelju in mu naznaniti tudi svoj počitniški naslov. Upravitelji imajo za časa počitnic pravico do rednega dopusta, ki se sme nastopiti šele po izvršenih zaključnih poslih in se kopč? pet dni pred rednim začetkom novega šol» skega leta, upravitelj pa mora poskrbeti za brezhibno vršenje uradnih poslov tza časa počitnic na ta način, da ima svojega namest» 'nika. Nastop dopusta mora javiti nadreje» nemu šolskemu uradu in mu dati svoj počit» niški naslov. Iz posebnih službenih ozirov se lahko učitelj tudi v počitnicah pokliče na svoje službeno mesto. V tem slučaju se mu povrnejo potni stroški po službeni" pragma» tiki. Pri daljših kot enoletnih dopustih se prejemki ne izplačujejo in se tudi doba ne šteje v napredovanje niti v pokojnino, izje* me se lahko napravi v posebnih ozira vred» nih slučajih, če se nainaša dopust na interes javnosti ali znanstva. Tudi dopusti daljši kot tri mesece se smejo dovoljevati pod istimi pogoji. Samovoljno podaljšanje dopusta se smatra za službeno ostavko.
Učitelj se poleg svoje službe ne sme pe» čati s poslom, ki je njegovemu ugledu na kvar in ki še ne strinja z važnostjo in do» stojnostjo učiteljskega poklica. Brez dovo» ljenja nadrejenega urada ne sme:
1.	Voditi zasebne šole ali zasebnega za» voda za pouk in vizgojo.
2.	Voditi podjetja za dobiček.
3.	Sodelovati kot član pri akcijskih in drugih družbah, ki so se ustanovile radi do» bička.
4.	Poučevati privatno učence zavoda, na katerem deluje in vzeti take učence na hrano in stanovainje.
5.	Ne sme sprejemati v naturalno sta» novanje podnajemnikov.
Vsako zaposlenost proti plačilu mora naznaniti nadrejenemu uradu.
Učitelj ne sme sprejemati nikakih daril niti v denarni niti v kaki drugi obliki, ki se mu ponujajo z ozirom na vršenje njegove službe, bodisi naravnost njemu ali pa nje» govim svojcem Tudi sicer si ne sme izgo» varjati nikakih ugodnosti pod kakršnimkoli izgovorom. Za sprejem častnih daril je po» trebno dovoljenje nadrejenega urada.
V Tržiču, 4. novembra 1928. ?
Po E. Lippertu — A. Lajovic.
NOTE A
za petje, klavir, violino
i. t. d. za šolo in dom	^^
Za naročilo	dobavlja po najnižji ceni
zadošča dopisnica.	n MATIČNA KNJIGARNA"
(Gg. učitelji poseben popust.)	LJUBLJANA
nila v injegovo dušo dela, ki jih je gnan od plemenitih nagibov storil nesebično za Svojo mlade tovariše in kakšne posledice so imeli ti doživljaji za polnejše življenje. Gojiti ple» menita čustva v dečkih in jih navajati k traj» nemu dobremu udejstvovanju, je odločilnega pomena* za človeštvo.
Vzgoja 'volčičev temelji na sledeči ob» ljubi:
1. Obljubljam, da bom zvest Bogu, dr» žavmemu poglavarju in zakonom volčičev; 2. da bom storil vsak dan vsaj eno dobro delo.
Zakona volčičev pa sta: 1. Volčič uboga Starega volka (vodnika); 2. volčič ne stori ni» česar preden ne vpraša. (Ta zakon se bo naj» brže izprcmenil tako, da se bo glasil: Volčič je nepopustljiv napram samemu sebi). V bi» stvu obsega ta enostavna obljuba z navede» nima zakonoma seveda vse skavtske zakone in je vzgoja tudi temu primerno usmerjena. Volčiči so navezani na duhovno vodstvo sta« rejših še mnogo bolj kakor srednješolski di« jak. Zato so vodniki volčičev po možnosti starejši skavti, najboljše učitelji. Preko izelo enostavnega izpita snežne šapice« pride vol» čič do izpita prve zvezde. Tedaj mora po» znati volčič državno zastavo, vezati mora
Ideja samoizobrazbe,*
Našlo še mnogo dece, zaposlene u noč» nom radu kod pekarskih preduzeča u Srbiji i u Vojvodini. «(Sred. I. R j.
Zaposlenje šegrta po 10—12 sati dnevno cesto je. (I. R. Ljubljana, 1921.). .
I šta sad? Kako Moderna Pedagogika da ostvari svoj cilj na ovoj deci? Kako od ove jadničadi da stvori srečne ljude? Kaiko'? Na koji način? Kojim sredstvima? Kako, kad sreča ove dece nije u njima? Naprotiv, ona je izvan njih. U njima je samo nesreča. Ne njihovom krivicom, nego krivicom drugih, ona su u sebi donela na svet nesreču. I ne krivi« co.m njihovom nego krivicom društva ona provode Svoj vek u teškim Socialnim prili» kama, koje im onemogučavaju svaku sreču.
Ovaj problem, ¡koji drug Osterc pridaje Modernoj Pedagogici naje njCn. Njime.su se bavili verski reformatori, filozofi a naro» čito siti i zaludni ljudi. Ima ih koji su čitave knjige napisali, govoreči šta im na um padne. Uzmirno primer Džona Loka. On je na» pisao čitavu knjigu o tome sve samih glu» pošti i neistina. Ta mu se knjiga zove Zajeto® voljstva u životu. Samo jednu misao iz te knjige. Ako je ko nesrečan, veli on lu njoj, ne zaboravi da je do njega samog krivica za nesreču, jer je bog stvorio sve ljudi da budu srečni. Koliko gluposti?
Ovakve gluposti nisu dostojne Moderne Pedagogike, ko jo j je cilj stvaranje realnih ljudi, koji žive na zemlji i rade da bi zado» voljili svoje telesne i duševne potrebe, bež čega se ljudska sreča ne može ni zamisliti.
Na kraju smo ovoga odeljka. Zato da zavtršimo. Veliki broj pedagoga kako u pro» šlosti tako i u sadašnjosti ne obziru se na stvarnost. Ne proučavajuči stvarnost oni, na suprot očiglednim factima, stvaraju čitav svet iluzija i traže da im se te iluzije ostva» ruju kao veliki društveni ideali. Zato Mo» derna Pedagogika: a) odbacuje Sve iluzije stvorene filosofskim špekulacijama, b") pro» učava stvarnost i c) na objektivnim činjeni» cama stvara sebi ciljeve Ikoji se mogu ostva» riti. Ona je zato empirija a ne filosofija.
Prema svemu tome vaspitaču je potreb» na Brasocialina Pedagogika koja proučava ne filosofiju več sredinu u kojoj raste vaspita« nik Medutim za proučavanje sredine treba poznavanje ne filoisofije več sociologije.
11.
Psihologija.
Drug Osterc je konzekventan. Metafizi» čar po pedagoškim ciljevima om ostaje takav i u psihološkim pitanjima, koja treba da za» nimaju nastavnika i vaspitača. Po njemu, ili bolje reči po Novoj Psihologiji, koju .on za» stupa, u vaspiitanju se postiže samo to, što je u ra.Zvoju čoveka organsko, to jest, što se sve njegove pra»sile sasvim slobodno i har» monično razvijaju. Dru^ Osterc dalje misli da je Nova' Psihologija več i danas pedagogu pružila dovoljno sredstava da se prihvati svoga novoga dela, u kome novo vaspitanje mora sprečavati neposredno mešanje raznih kulturnih tvorbi u svoj delclkrug, jer bi še time sprečavalo da dete nade^ samo sebe i da se čovek u danome trenutku slobodno odlu» čuje za ovu ili on» tvorevinu (versku, soci» jalnu, privrednu i drugu).
Ja sam rad, da druga. Osterca najlepše shvatim, ali njegova misao, da Nova Psiho» logija pokušava da dostigne sve te prašile 1 da ih dalje razvija., oštaje1 za mene nešto, ako ništa drugoi a ono kao nešto nedovoljho jasno rečeno. To mi ovde smeta potrebnom razvoju misli. Pa ipak, mišljenje druga Oster» ca, da Novo vašpitanje odbacuje mešanje kulturnih tvorevina i njegovo naivno šhva»
* Ta članek je poslal »Učit. Tov.« tov. Dragiša Mihajlovič, kot odgovor na članek tov. Ostrca. Priobčujemo ga, kakor doslej vse druge v tem oziru.	Uredn.
ambulantni, tkalski, skrajševalni iin ribiški vozel, znati mora raznožko čez volčiča, neka» tere druge vaje z žogo in dve gimnastični vaji, prinesti mora potrdilo od staršev, da si vsak dan šnaži zobe in nohte, da diha sko>zi nos in razložiti mora, zakaj vse to dela.
Izpit druge zvezde zahteva že nekoliko več: volčič mora znati Morse je vo abecedo in znati z njo signalizirati, poznati mora osem strani neba; narediti mora uporaben predmet in ga darovati krdelu, predložiti mora potr» dilo staršev, da zna očistiti obleko in čeVljie, očistiti sobo (pomesti, pobrisati prah, pospra» viti itd.); nesti mora ustno sporočilo, obsto» ječe iz 15 besedi, najmanj pol ure daleč; znati mora pet gimnastičnih vaj; vedeti mora, kako je ravnati z rano in opeklino na roki; v hranilnici mora imeti najmanj 15 Din.
Ti izpiti imajo namen upeljati mladega človeka v delo in. .po če tke samostojnosti, u3e ga pa tudi spoštovati tuje delo.
V kolikor le dopuščajo dolžnosti hite vodniki s svojimi volčiči v prosto prirodo: na polje iin gozd. Posebno zadnji nudi vol« čiču največje užitke s svojimi čudeži in skriiv« nostmi. V gozdnem mraku ga obdaja pre» mnogo skrivnostnih bitij, od raznovrstnih, tajnih moči polnih gob do stoletnih drevtes»
Izboljšanje službenega razmerja učiteljstva narodnih šol na Češkem.
ff
Izbrala sem
a
pravi razumna Mica. „Med vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel RADION. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam."

pere sam !
Varuje perilo!
tanje postainka socijalnog osečanja, dajte nam razloga za nekolike misli o Psihologiji i nje» noj vrednosti za nastavniika i vaspitača a to če reči za učitelja.
Posmotrimo je ptvo u odnosu na nasta» vu pa onda u odnosu na avspitanje i ako to dvoje uvek ide jed no s drugim.
Pre svega drug Osterc mnogo veruje Psi» hologiji u opšte a nar.očito Novoj Psiholo« giji. Ta je njegova vera tako duboka da bi po toj veri Nova Psihologija trebala da stvara dečje ličnosti po cilje,vima Pedagogike lako i brzo. Ova vera druga Osterca ranijega je po» rekla. Nju su porodili radovi Mojmana, Torn» dajka, Prajera, Šinea, Šterna, Binea, Steinli Hola, Baldvina, Čemberlena, Tilera, Šarka, Goltona, Keteka i mnogih drugih psihologa. Radovi ovih ljudi stvorih su na osnovama Pedagoške Psihologije Eksperimeintalnu Pe» dagogiku, k,oija je ova veru popela do vrhun» ca. Na žalost ova se vera u Pedagošku Psihologijo pokazala iluzornom. Na tu iluzor» nost ukaza.c- je još Džems u svojim Lekcija« ma iz Psihologije napisanim za učitelje. Mi smo, govorio je on tamo, preživeli vreme neobičnog zanosa psihologijom: stvarani su psihološki laboratoriumi i katedre 'za Psiholo» giju; pokretani su psihološki žurnali; svi su gov.orili samo o psihologiji; ipak svi neprak» tični eksperimenti i pedantska ispitivanja pamčenja, pažnjie, asocijacije i drugo, što nam se nameče kao jedinstvena osnova jedino nauone Pedagogike, malo su što dali učitelju.
U tačnost* toga zaključka mora verovati svaki ko je proučavao tekstove Binea, Šterna, Alise Dekedr, Berta i drugih. Apstrahujuči njihovu opširnost i njihovu komplikovancst, kcija ih često puta čini za učitelja neupotreb« ljivim, oni učitelju kao nastavniku ne daju ništa pcuzdano. Zato se vrlo često psiholozi koreguju pedolcgom i sociologom.
Da navedemo jedan lep primer toga falk» ta, koga veliki broj današnjih pedagoga i psi» holo-ga ni je svestan. Taj primer daje nam P. P. Blonskiu u svome delu Pedologija.* On navodi ovaj slučaj. Kod nas u školi, veli on, u prvom odelenju, bio je jedan devetogodiš» njak. Ma kako da smo s njim postopali, u nastavi se od njega dobilo vrlo malo: u raz» redu se mučio, drugovima se nije približa» vao, nije mogao naučiti pismenost kako treba. Na našim školskim veeima često smo o nje» mu govorili, ali ma kalkve nastavne i vaspitne metode da smo preduzimali, ni do kakvog se rezultata nije došlo. Tada nam je palo na pa» met da našeg mališana podvrgnemo peddo« škom ispitivanju. I zaista, posle svestranog ispitivanja pokazalo se da on u samoj stvari nije devetogodišnjak, več jedva šestcgodiš« njak. I ne gledajuči na to, što je po krštenici imao 9 godina, što se on u istini radio pre 9 gcdina, on je ipak u svemu bio šestogodišnjak — i anatomski, i fiziološki, i psihički.
Šta nam je za našu pralksu dalo ovo sa» znanje, da je on u samoj stvari šestogo» dišnjak? Nikako rainije mi nismo mogli shva» titi zašto on tako često ide u dečji vrt gde sedi po čitave časove, čak i u praznoj sobi, za sve vreme zanimajuči se sa azbukom Mointesori. Neki od nas to ranije nisu ni primejivali, neki su se na njega i ljutili. »Devetogodišnjak, a teži k mališamma!« Tek sad posle pedološkog kabineta nama su se otvorile oči, i mi smo razumeli, da je dečji vrt za njega najbolja sredina, i da za njega nisu školski metodi obučavanja pismenosti. Do pedološkog ispitivanja mi smo bili pre» ■stupnici prema ovome detetu: držali smo ga u sredini ko j a je zl njega bila tuda, na po» slovima koji su za njiega bili teški. uzaiud trošili vreme i snagu i škodili mu.
A šta se tek može reči za ogroman broj dece koju rada ju sifilistični, tuberkulozni, alkoholom i raznim drugim polnim bolesti»
* R. R. Blonski: Pedagogija, izdateljstvo »Rabotnik Prosvečenija« Moskva 1925.
nih velikanov, ki vsi vzbujajo sveti strah in spoštovanje. Tam v priredi v pričo lepega božjega stvarstva se dečku čisti duša in dvii» ga srce. Kje mu moreš bolje predooiti in do» kazati božanski izvor stvarstva kakor ravno sredi prostranih ¡gozdov itn- vrhu razglednih vrhov? Mladina pa je dovzetna >za vso lepoto prirodie in čudovitost njenih bitij. Pni tem, da pridobiva duša trajnih zakladov in stikov ■z najlepšim kar more nuditi zemlja, pridobiva tudi telo, kajti kaj mu more bolj koristiti ka» kar sveži zrak, voda in solnce?
Danes imamo v Sloveniji le prav malo volčičev. Edini mariborski steg Izvidnikov ima malo boljše krdelo teh malih naraščajni« •kov. Temu je krivo pomanjkanje odrastlih vodnikov, ki bi, polni ljubezni do mladine, 'hoteli pridobiti sikavtskih znanosti in žrtvo» vati nekoliko svojega prostega časa dečkom. Kakor sem že preje omenil, bi bili učitelji v to najbolje poklicani. Z ustanovitvijo volči« cev pa bi izredno mnogo koristili narodu, ker bi njegov naraščaj vzgajali k dobremu, pred» vsem k ljubezni do vseh, kar je našemu od političnih in drugih strasti razdvojenemu na» rodu tako zelo potrebno.
JOSIP DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
II. razred.
(Konec.)
Pravopis. Razstavi j anjie i prostega Stavka v besede; prva beseda se piše z veliko začetnico; na koncu stavka je pika; besede na »lj« in »nj«; besede, ki se končujejo na zveneče soglasnike; krstna in rodbinska ime» na; hišna imena; vasi v občini; vasi v drugi
ma zaraženi roditelji? A šta li tek za decu Radničke Klase, koju od začeča doi groba čekaju jad i čemer, koji ih guše telesno i du» hovno?
Stvar je jasna: u ovakvim slučajevima ne pomažu ništa ni individualna psihologija ni psihoanaliza, pa ma koliko to one na to pretendovale.
Ali podimo dalje. Da vidimo koliko in» dividualna psihologija i psihoanaliza daju vaspitaču snagei za ostvarenje vaspitačkih ciljeva.	(Konec prih.)
SDloina vesti.
—	Težkoče pri izplačilu razlik vdovam.
Pri izplačilu razlik vdovam po umrlih držav» nih uradnikih so nastale težkoče. Delegacija ministrstva financ in sodišče smatrata, da te razlike ne pripadajo samo vdovam po umrlih državnih uradnikih, ampak sploh vsem ožjim družinskim članom, dedičem po umrlem dr» žavnem uradniku. Pravico do razlike pa imajo tudi upniki, ki dosedaj niso mogli iz» terjati dolgov po pokojnem uradniku. Iz tega razloga bo delegacija ministrstva financ od» dala sedaj spiske vdov, ki pridejo v poštev za izplačilo razlik, pristojnim okrajnim so» diščem, kjer so se vršile zapuščinske raz» prave po umrlem državnem uradniku. Ta sodišča morajo ugotoviti, ako je poleg vdove še kak zakoniti dedič, ki ima pravico do raz» like, oziroma, če so se prijavili kaki upniki, ki še niso izplačani. Ako se otroci (sinovi in hčere) odpovedo razliki v korist vdove, dobi vso razliko izplačano vdova. V tem slučaju bo šlo gladko, če ni nobenih upnikov. Ako se pa to ne zgodi in če obstojajo upniki, se pa obnovljena zapuščinska razprava zna za» vleči. Pretečeni teden je bil član vodstva pov. UJU pri merodajnih faktorjih ina sodi» šču in pri delegaciji ministrstva financ, ter je zainteresiral merodajne činitelje, da se za» deva pospeši. Isto je storila Zveza državnih nameščencev. Opozarjamo vdove, da pospe» šijo razpravo in izjavo tudi same pri zapu» ščinskem okrajnem sodišču, da pridejo čim» prej do denarja.
—	Kakor smo prejeli naknadno zadnjo informacijo bo delegacija ministrstva financ poslala vdovam direktno priznanice, ki jih morajo izpolniti. S temi priznanicami se mo» rajo zglasiti pri zapuščinskem okrajnem so» dišču, ki jim bo dalo potrebno potrdilo, da so one zakoniti dedič, ki je upravičen dvi» gniti razliko.
—	Izplačilo »razlike« od oktobra 1923 do maja 1924. Po »Činovniškem glasniku« štev. 139 posnemamo tole vest, ki mora zanimati vse državne nameščence, zlasti upokojence: »Na željo bivšega finančnega ministra g. dr. Markoviča se je izločila iz 10 milijonskega kredita za izplačilo te »razlike« vsota Din 1,000.000, ki naj bi služila za izplačilo razlike posameznikom, ki so v izjemno nepovoljnih gmotnih razmerah in bi jim bilo izplačilo v resnici za rešitev v bedi. Nameni g. ministra Markoviča sa bili čisti in plemeniti in se jim ne da nič očitati. Toda čim je omenj:eni od» lok stopil v veljavo, se je — žal — videlo, da se te intencije ne morejo oživotvoriti. Za izplačilo iz tega izločenega milijona so se zglasili mnogi, ki se baš ne morejo prištevati v vrsto inajbolj potrebnih. Prvi so se zglasili visoki državni funkcionarji, ki se sicer ne morejo pritoževati nad nezadostnimi pre» jemki. Umevno, se ti niso omejili samo na to, da bi predložili formalno prijavo, temveč so izkoristili ves svoj vpliv in vse zveze, da dosežejo izplačilo. Ob takšnem stanju se je na pristojnem mestu takoj ugotovilo, da je cilj, ki ga je imel ta milijoni popolnoma zgre» šen. Vsled tega je na predlog generalne di» rekcije računovodstva g. finančni minister odločil, da se kredit 1.000.000 Din, oziroma ostanek, inekaj nad 800.000 dinarjev — okoli
občini, imena gora, hribov, potokov, luž, travnikov, gezdov in jam; imena psov, goved in konj; samostalnik v zvezi s predlogi; ne» določnik; zloženi glagoli; pretvarjanje se» stavkov v sedanji, pretekli in prihodnji čas; pretvarjanje stavkov v ednino, dvojino in množina; pogojnik; dvopičje in vejica pri naštevanju predmetov; vprašanja; odgovori; povelja, ukazi in prepovedi. Napake v dnev» niku naj služijo kot podlaga za pravopisne vaje. Vsaka vaja naj bo enoten sestavek, ki naj se ozira na določen predmet ali pojav, obenem pa naj upošteva le eno pravopisno pravilo, n. pr. se isti samostalnik ponavlja v raznih sklonih ali isti glagol v raznih obli» kah, piše se o bližnjih vaseh, o domačih ži» valili n se omenjajo imena.
2. Računstvo.
Računanje: Štetje do 100; ne glede na mestno vrednost; nato razvrstitev po de» seticah; seštevanje, odštevanje in množenje, najprej v deseticah, potem preko- desetič; poštevanka z 10, 5, 2, 4, 3; deljenje in mer» jenje brez ostanka-; polovice; četrtinke; pis» mene računske naloge. Od začetka računajo le s predmeti: denarjem, cveticami, listi, sa» d-o-vi. grahi, žitnimi zrni, paličicami.
Merski sestav: Štetje z dinarji in parami; merjenje z metri in centimetri; teh» tanje s ^kilogrami in dekagrami; merjenje vode z litri, pollitri, četrtinkami, osminkami in šestnajstinkami; kolko dni, tednov, me» secev ali let ie minulo, od kakega dogodka; koliko ur in minut traja kako delo; koliko sekund je minilo od enega udarca do dru» gega; kolikokrat dihne človek v eni minuti; kolikokrat udari srce v eni minuti; koliko cm2 meri kvadrat, pravokotnik, romboid ali romb na papirju, ki je kvadriram na cm2, koliko dm2 na tabli, ki je kvadrirana na dm2, koliko m2 na dvorišču, ki je kvadrirano na m2. Kvadrirajo otroci v višjih razredih.
200.000 so že odnesli — prenese v korist one vsote 9 milijonov, ki naj služi za izplačilo služiteljev, upokojencev in družin umrlih uradnikov. G. minister se je potemtakem v interesu pravičnosti, ki je edino na ta način mogla biti zavarovana, odrekel pravici, dani mu s sklepom ministrskega sveta, da odo» brava izjemno izplačilo prejemkov. — Od» lok g. ministra moramo samo pozdravljati, iker vsi vemo iz skušnje, da so »izjeme« od rednega postopka v upravi v večini primerov nepravične pa tudi nemoralne. Na ta način pa je prerezana možnost vsakega favorizira» nja rin zlorabe osebnih zvez in prijateljstva. — Sedaj je pripravljena v generalni direkciji razdelitev kreditov po plačilnih blagajnicah in bo v najkrajšem roku izvršena Zal, kredit ne zadostuje, da bi prišli na vrstni red slu» žitelji, kolikor se jim razlike niso poravnale že prejšnji dve leti, potem upokojenci s pol» nimi službenimi leti, oziroma dopolnjenim 65. letom starosti, nazadnje pa družine umr» lih uslužbencev, ki so bili prevedeni in raz» vrščeni ter si pridobili pravico do razlike. Zahteve plačilnih blagajnic presegajo vsoto 25 milijonov dinarjev, dočim je kredit manjši kakor 10 milijonov. Vsled tega bodo vsekako prvenstveno izplačane v vsej državi družine umrlih uslužbencev. — V zvezi s tem priob» čujemo, da dela po zanesljivih vesteh gosp. finančni minister intenzivno na tem, da se izpelje neka operacija, ki naj mu mudi sred» stva za likvidacijo vseh državnih visečih dol« gov, med katere pridejo na prvo mesto urad« niške razlike in ostale uradniške še neporav« nane zahteve. Računa se. da se bo mogla ta operacija končati v dveh ali treh mesecih, tako da pridemo vsi na vrsto še v tekočem bužetnem letu. — Če bo sreča mila in se to uresniči, ne bo prezgodaj.« (»Naš Glas«).
—	Razlika se uradnikom izplača v celoti.
»Slovenec« poroča: »Finančni minister gosp. Subotič je izjavil časnikarjem, da je tako» zvano švedsko posojilo gotovo ter da se bo uporabilo za viseče dolgove. Kakor je izve» del Vaš dopisnik, se boda s tem zneskom pokrili vsi dosedanji viseči dolgovi, ko bo posojilo realizirano, med njimi tudi izaostan» ki razliki plač državnih uradnikov.
—	Seja širjega sosveta UJU — poverje« ništvo Ljubljana se bo vršila 8. decembra 1928 na Zidanem mostu. Dnevni red bomo objavili pravočasno.
—	Prevedba kronskih pokojnin. Pri do» ločevanju dinarskih pokojnin starim kron» skim upokojencem in upokojenkam kažejo nekatera ministrstva čudno skrb za pravic« nost in »enakopravnost«. Dočim so v neka« terih resortih upokojenci s kronskimi pre« jemki že prevedeni, in sicer točno po uredbi, delajo v drugih centralnih oblastvih vedno nove zapreke in ovire ubogim kronskim pen» zijonistom. Posebno v finančnem ministrstvu
je opažati veliko »naklonjenost« tem največ« jim revežem. V celi vrsti slučajev so odme« rili upravičencem(kam) prenizke pokojnine, dasi je ljubljanska finančna delegacija izde« lala zanje strogo po zakonu in uredbi pred« loge. Brez utemeljevanja so določili pokoj« nine z znatno nižjimi znesUi nego jim v res« niči pripadajo. Predlogov ljubljanske dele« gacije sploh niso upoštevali. — ¡Proti takemu postopanju je čuti vsak dan več pritožb, ki so tembolj upravičene, ker se tudi s to, po 10. letih doseženo korekturo pokojnin slabi in čisto nevzdržni položaj upokojencev ko» maj izboljša.	(»Naš Glas«).
—k Razprave. Izdaja Znanstveno dru» štvo za humanistične vede v Ljubljani — 1928. — IV. del. — Knjiga vsebuje sledeče razprave: 1. Peter Sko'k: O simbiozi i ne» Stanku starih Romana u Dalmaciji i na Pri» morju u svijetlu onomastike. 2. Anton Ba» jec: Romanizacija in jezik rimskih provinc Norika ter obeh Panonij. 3. Ivan Prijatelj: Slovensko, slovansko in južnoslovansko vpra« šanje pri Slovencih na prelomu 60«ih in 70«ih let. 4. France Veber: Problem predstavne produkcije. ^ Fran Bradač: Arhitektonika in Simetrija v stari klasični poeziji. — Knjiga se naroča pri upravi Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani, Univerza.
—	Seja šolskoup ravnega odseka pov. UJU bo v soboto 10. novembra 1928 ob 15. uri v Učit. tiskarni v Ljubljani.
—	Šolski zakon. Prosvetni minister je oddal projekt zakona o narodnih osnovnih šolah dne 31. oktobra t. 1. narodni skupščini na uzakonjenje. Vsi narodni poslanci so že dobili projekt v proučavanje.
—	Šolskoupravni odsek v Mariboru pro» si vsa učiteljska društva kakor tudi posamez» nike, da mu pošljejo- gradivo, ki spada v nje» govo področje, čimpreje v obravnavo. Posa« mezniki naj vpošljejo potom svojega dru» štva. Prejšnje gradivo se je po večini že pre» delalo, novega pa dohaja jako malo, dasi bi bilo materijala več nego dovolj. Ne zana» šajte se samo na druge! Uspešno delo je mo» goče le s sodelovanjem vseh. Gradivo naj se nošlje poverjeništvu Ljubljana, katero ga potem dostavi po zabeležbi odseku.
—	Učit. dom v Mariboru opozarja na rubriko »Naša gospodarska organizacija v
današnji številki. Ako se poprimemo inten» zivnega dela za U. D. z uporabo in širjenjem zaloge ter s poravnavo članarine, moremo s sigurnostjo računati, da realiziramo svoj cilj že s prihodnjim šolskim letom.
—	Zveza državnega uradništva. Dne 2. in 3. novembra t. 1. se je vršila pod predsed» stvom dr. Mike Jovanoviča seja glavnega od» bora Zveze državnih nameščencev. Prisotni so bili vsi člani glavnega odbora in delegati' pokrajinskih zvez. Slovenijo sta zastopala g.
Paternoster in dvorni svet. dr. Ferjančič. O izvršenem delu je poročal glavni tajnik dr. Gjorgjevič. Med drugim je tudi povdaril vpliv dogodkov od 20. junija na delo orga» nitzacije. Nekateri člani so 'bili za reorgani» zacijo, ki pa se je odložila do prihodnjega kongresa. Govorilo se je tudi o preobdavče» nju državnih uradnikov, ki so bolj obreme» njeni od zasebnih nameščencev. Sklenjeno je bilo, da se proti tej preobremenitvi napra» vijo potrebni koraki.
—	Uradniška internacionala. 31. maja, 1. in 2. junija t. 1. je bil kongres centrale Zveze inozemskih uradniških organizacij. Zastopa» ne so bile Francoska, Nemčija, Avstrija in Holandska. Dogovarjali so se tudi, kako zdru» žiti nemško uradniško intermaoionalo in inter» nacionalno federacijo javnih nameščencev, ki sta v sporu. Nadalje je bilo sklenjeno, da se vrši seja Izvršilnega odbora dne 11. in 12. septembra t. 1. v Pragi prilikom kongresa reichenberške organizacije. Na tej seji se mora določiti: a) dnevni red seje glavne Zve» ze federacije sindikalne internacionale, ki se bo, oziroma se je že vršila dne 25. inl 26. s ep» tembra t. L, b) diskusija o zapisku ženevske konference ter c) poročilo o pogajanjih z nemško internacionalo javnih nameščencev. Sklepom kongresa 2. junija so diskutirali tudi o izredno kočljivi situaciji grških državnih nameščencev. Pozvani so bili zastopniki Gr» čije, da se seje dne 11. in 12. septembra v Pragi udeleže osebno.
—	Zveza državnih nameščencev za Slo» venijo' ima svojo pisarno v Frančiškanski ulici št. 6, I. (desno). Informacije se dajejo ob ponedeljkih, sredah iin petkih od 5. do 6. ure popoldne, sicer uradne ure za interno poslovanje razen sobot, nedelj in praznikov dnevno od 5. do 7. ure popoldne. — Tajni» štvo.
—	Skavtizem v jetnišnicah. Na Cejlonu in v Indiji so pred leti uvedli skavtizem tudi v jetnišnice. Zanimivo je poročilo enega iz» med superintendantov, ki je v svoji jetniš» niči ustanovil četo roverov (starejših skav» tov ali izvidnikov) in sam postal njihov vodja. Člani so jetniki z nad dveletno za» porno kazinijo. Vodnik čete je bivši morilec ki mora odsedeti 20 let. Postal je, kakor ka» že izkušnja, dober skavt. Vod roverov spi skupaj v eni sobi, ki jo imenujejo »roverski brlog«, je pa seveda vse kaj drugemu po» dobna kakor jetniški celici. Imajo tudi svoj častni sod, ki je v bivših hudodelcih vzfoudil tako zavest, da jih je vodstvo jetnišnice o priliki dolgega pohoda, ki se zahteva za po» aganje 1. reda, pustilo na pot same brez ču»
vaja. Da eden od teh mož se je udeležil celo gilvelskega tečaja. To dokazuje, da vzbuja zaupanje celo v kaznjencih čut časti in po» štenosti. Ves dan se možje uče skavtskih znanosti in ročnosti ter si pridobivajo tako» zvana veštarstva iiz raznih rokodelstev. Nek» do jim je podaril star avtomobil, da se va» dijo na njem in pridobivajo veštarstvo šo» ferja. Presenetljivo je, kako se je v teh m«> žeh dvignil »esprit de corps«, ki je namesto zapora v samotni celici vzgojil ljudi, ki sta jim red in delo postala potrebna. Zopetni pcvratek v zločinsko življenje se je pri biv» š;h jetnikih»izvidnikih zmanjšal od ca. 67% do ca. 3%! Viteška vzgoja skavtska je torej celo pri pokvarjenih jetnikih uspešna.
—	Trhli stebri. Slovenski uskoki v Pri» morju se pokažejo prej ali slej kot možje pičle moralne vrednosti. Lahi sprejmejo vsakterega izmed njih z odprtimi rokami. A le prekmalu spoznajo, da imajo v rokah me» sto cekina — govno. Največkrat doleti usko» ke usoda, da jih Lahi vržejo iz svoje srede. Slovanski učitelj K., doma iz B„ nameščen v O. pri C. je vstopil v fašistovsko stranko in je nosil naslov poročnika nacionalne mi» lice v rezervi. Vsled blestečega naslova iin vsled opore po fašistovski stranki, je postal oblasten in domišljav. Ko je pa deloval nanj alkohol, je postal celo junak. Tako se je zgo» dilo, da se je parkrat zelo grdo obnašal v sosednih vaseh in se tudi pretepal po gostil» nah. Sedaj pravijo, da ga bodo črtali iz! stran» ke in premestili.. Naj narede Lahi z njim kar hočejo, naš rod ga je izobčil iz svoje srede.
Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
—	Ali ste že naročili »Ročni katalog« za
šolsko leto 1928./29., ki vsebujte vse najno» vejše odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokler traja zaloga.
Mladina mora biti bistre glave in vedre» ga duha. Prava kava mladino slabi. Kuhajte ji zato rajši vsak dan ŽIKO.
Spais za domačicu je Radion. Pranje rab« Ija joj ne odnosi suviše vremena, imade dakle prilike, da se brine za ostale kučne poslove. Sa Radionom pruže se svakome sredstvo za pranje, kojim se pere bez ikakovog truda i da se rublje me ošteti.
Damam z dežel« je
posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna onduladja. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del «e priporoča
Podkraiiek frizer za dame in gospode, Ljubljana
Sv. Petra casta 12.
Pl P t P ti i ti P lastn' izdelki vedno v veliki izbiri. rlCl&lllIlC Najmodernejši vzorci Naročila po meri v najkrajšem času. Velika zaloga nogavic.
FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
Neverjetna moč
je skrita v malemu zavitku. En poizkus Vas bo prepričal, da
Ženska hvala
perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za izkuha-vanje pa je najbolje, če se vzame
SCHICHTOVO TERPENTiN MILO
Mladinska Matica.
—mim Mnogo otrok nam je poslalo rešitve brez potrdila pover jenika, da so vplačali naročnino za letošnje leto. Proz simo poverjenike, da opozore otroke na ta nedostatek. Prizadeti tekmovalci naj nam nemudoma sporoče po dopisnici štev. in stran bloka svoje nove naročilnice, ker bi jih sicer morali iztočili iz tekmovanja.
Mladinska Matica, pov. UJU Ljubljana.
—mm Žrebanje nagrad se bo vršilo v drugi polovici meseca novembra. Rok za pošiljanje rešitev poteče nepreklicno 15. nos rembra. Rešitve, ki bi nam došle po tem dnevu, se ne bodo več upoštevale. Kot I. na» grado je odbor iizbral sledeče vezane knjige: Kunaver: Zadnja pot kapitana [Scotta (44 Din), 2. De Foe»Levstik: Robinson Crusoe (32 Din), 3. Milčinski: Pravljice (24 Din),
4.	Slapšak: Turki pred Sv. Tilnom (24 Din),
5.	Flere: Slike iiz živalstva (24 Din), 6. Lev» stik: Martin Krpan (20 Din), 7. Ribičič: Ko» košji rod (15 Din), 8. Twain: Mali klatež (10 Din), 9. Zupančič: Ciciban (9 Din), 10. Račič: Belokranjske otroške pesmi (8 Dim).
za šolsko leto 1928/29 je izšel in stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za junij»oktober 1928. Članarina: Maribor, upokojeno učiteljstvo 80 Din; Maribor, II. deška osnovna šola 140 Din; Slavica Gornik, Št. IIj v Slov. goricah 20 Din; Jos. Terčak, šolski uprav, v pok., Šmartno ob Palki 20 Din; Ivan Zotter, šolski uprav, v pok., Gomilsko 20 Din; L. in A. Šijanec, Razvanje 40 Din; Ptuj, dekliška osnovna šola 140 Din; Ptuj» okolica, dekliška osnovna šola 100 Din; Kr» čevina=Lajteršperg osnovna šola 220 Din; Ljutomer, učiteljsko društvo 1000 Din; Tez» no, osnovna šola 120 Din; učiteljsko društvo za vranski okraj (sept. in okt.) 116 Din; uči» teljsko društvo za slovenjgraški okraj 100 Din. — Darila: Robert Vaclavik, župnik, Go» tovlje 4 Din; Anton Vodenik, velepos., Pe» trovče 4 Din; U. K. v Mariboru 5000 Din; Učiteljsko društvo Šoštanj 800 Din. — Vsem darovalcem prav iskrena hvala! — Gospo« darska podjetja: zemljevidi 17.757 Din; grb 1545*92 Din; Prekmurske pravljice 99"25 Din; Oder 39 Din. — M. Kožuh, blagajnik.
Učiteljski pravnik.
—§ Državni uslužbenci — bivši vojaki: Pozor! Navzlic čisto jasnim zakonskim do« ločilom je po zaslugi »nadležnih« nastala v vprašanju vštetja vojaških let v državno ci» vilno službo (za napredovanje in za pokoj» niino) prava 'babilonska zmeda. Nekatera mi» nistrstva so gladko priznala vsa vojaška leta, tudj kadrski rok in jih vračunala v skupno službeno dobo. Druga ministrstva spet so se upirala z vsemi močmi tej »favorizaciji« pre» čanov. odbijala prošnje za vštetje teh let z najrazličnejšimi izgovori in pretvezami, da: celo z okrožnicami so zabranjevala vlaganje takih prošenj. Kljub temu se je dogodilo, da se je posameznikom posrečilo pri Državnem svetu prodreti s svojo zahtevo. Tako pozna» mo nešteto slučajev, da sedi v isti sobi urad»
nik, ki mu je bilo vojaško službovanje pra» vilno všteto poleg tovariša, ki je morda pet let služil vojake, paí se mu ves ta čas ni upo» števal pri določitvi položaja in osnovne pla» če. V zadnjem času je Državni svet izdal celo' vrsto razsodb v prilog uslužbencem, ka» terim vojaško službovainje ni bik> všteto. Utemeljuje svoje stališče s sledečimi razlogi, ki so vredni, da jih objavimo: — »Čeprav je odlok o razvrščenju postal izvršen, tožitelju ni ugaslo pravo na priznanje te dobe. Na» sprotno, v takih slučajih ima tožitelj pravo, da se mu ta čas vračuna in napaka popravi in to prav tako o priliki določitve pokojnine, kakor tudi za časa službovanja samega, ka» dar le doprinese dokaze za to. — Država, oziroma ministrstva so dolžna, da vodijo po službenih predpisih točno evidenco službenih podatkov svojih uradnikov. Kolikor te evi» dence niso vodila, pa se je dogodila kaka po» mota v škodo uradnika, ima država, ker je v neki meri zakrivila to napako, tudi moralno dolžnost iin pravno obvezo, da popravi to nepravilnost.« — To so razlogi, kakršnih v naši, uradništvu tako malo naklonjeni državi, ni mnogo čuti. Dajejo nam upanje, da se bodo sčasoma pogledi na uradniška vpraša» nja tudi v široki javnosti obravnavala na način, ki bo sličen temu pravniško in člove» čansko enako visckostoječemu naziranju. — Vse tovariše pa, ki jim vojaška leta doslej še niso bila všteta, pa najsi so že vložili proš» nje ali ine, pozivamo naj takoj vlože nove prošnje za vštetje pri svojih ministrstvih in se sklicujejo na gornje razloge Državnega sveta. Detajlna pojasnila bodo vsem drage volje nudila njihova strokovna združenja. Prošnje naj: vlože navzlic .raznim okrožni» cam, ki so po gornjih izvajanjih Državnega sveta same po sebi postale neopravičene in nične.	(»Naš Glas«).
Pletenine
vseh vrst, jager perilo, volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni pri ŠTERK nasl.
Miloš Karničnik
Ljubljana, Stari trg št. 18
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in «trojnih vezenin. Predtiakarija
— Zalog« DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO» ČEVSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 17. novembra 1928 v Kočevju. Nadaljevanje dnevnega reda zadnjega zborovanja in občni izbor. ki je zadnjič odpadel zaradi ineprilik. Udeležba obvezna. — Odbor.
= UČIT. DRUŠTVO ZA MARIBOR DESNI IN LEVI BREG ima svoj občni zbor v soboto 17. novembra t. 1. ob 10. uri dopol» dne v mali dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkci» jonarjev, volitve, poročila delegatov, dopisi itd. ^— Pol ure prej istotam odborova seja. Bodite točni! Na tem 'zborovanju se bo tudi pobirala članarina za Šolsko Matico! Pripra» vite! Poravnajte zaostalo članarino!
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO LJUB» LJANA s OKOLICA je zborovalo dne 22. oktobra v Mestnem domu v Ljubljani.
V okraju je 264 učiteljev in učiteljic,, od teh je včlanjenih 218, na zborovanju je bilo navzočih 167 članov in članic, t. j. 76'6%.
Situacijsko poročilo: Tov. predsednik po» zdravi navzoče članstvo in častita v imenu društva tov. Gradu in tov. Štruklju k ime» novanju šolskim nadzornikom.
Ker se tovariši(ice) pri premeščanjih ne prijavijo, cziroma odjavijo, prečita tov. pred» sednik vse člane(ioe) in paziva, da se novi člani(ice) prijavijo.
Tov. predsednik poda kratko poročilo o delovanju Poverjeništva UJU v letu 1927./28., ki ga izpopolni tov. Kobal. K temu poročilu doda tov. Kobal kratko poročilo o delovanju »Učiteljskih domov« in poziva članstvo, da pristopi in podpira »Učiteljski dom«. V ta namen so se prostovoljno javili v tričlain» ski gospodarski odsek tov. Kržišnik Alojzij, Zor Miroslav in tovarišica Adela Golobova.
Blagajničarka poda kratko poročilo o stanju društvene 'blagajne in poziva član» stvo, naj rednejše plačuje članarino.
Samoizobrazba: Tov. Tavčar poda iz» črpno poročilo o delovanju O. I. O. in dru» štvenih krožkih.
Izvenšolsko delo: Ker referent ni prejel poročil od posameznih šol, odpade to poro» čilo.
Reforma šole: Tov. Gašperin poda nekaj lepih misli o delovni šoli.
O delovanju poverjeništva je izčrpno po» ročal strokovni tajnik Kobal. Njegovo poro» čilo je sprejelo navzoče članstvo z odobra» vanjem.
Predlogi in slučajnosti: Sprejeti so bili sledeč: predlogi:
1.	Ker smatramo nabavljalne zadruge za privatne ustanove in prisilno včlanjenje kot skrajno krivično, odločno protestiramo proti uredbi in pozivamo centralo UJU, da ponov» no zastavi vso svojo moč, da se uredba raz» veljavi in povrnejo krivično odtegnjeni zne» ski.
2.	Kot zavedni člani stanovske organiza» cije gremo preko izpadov na naš stan v dnev» nem časopisju, ker se zavedamo, da imamo iskati zatočišče le v stanovski organizaciji, ki odklanja vsako strankarstvo na temelju de» klaracije.
3.	Pov. UJU pozivamo, da zastavi vse, aa se vsta,v-i v novi šolski zakon brezplačno kurivo za učiteljstvo, kakor ga je deležno že sedaj srbsko učiteljstvo.
4.	Pov.,UJU pozivamo, da odločno vztra» ja pri zahtevi, da se disciplinsko postopanje j a učiteljstvo vrši po zakonu o civilnih urad» nikih in ostalih državnih uslužbencih,
5.	Ponovno se povdarja, da naj se vod» stvo UJU strogo, ravna po 4 točki resolucije sprejete na zborovanju na Vrhniki dne 9. ju» ni j a 1928.
6.	Pov. UJU se naroča, da odda uredni» štvo »Učit. Tovariša« lajiku, ki naj bi bil za vsebino »Učit. Tov.« odgovoren le tiskovne» mu zakonu.
7.	»Mladinska Matica« naj izda v rednem izdajanju knjigo gospodinjske vsebine za deklice.	i
8.	Pov. UJU naj napravi vlogo na sodi» šče, da isto izjavi ali bo smatralo poročila šolskih upraviteljev v bodoče za uradno taj» nost ali ne.
9.	Odboru se nalaga, da na prihodnje zborovanje povabi glavnega blagajnika UJU v svrho (nekaterih informacij v računu in pro» računu pov. UJU.
Ker se je dnevni red izčrpal, zaključi tov. predsednik zborovanje.
+ LOGAŠKO UČIT. DRUŠTVO je
imelo letni občni zbor v Dol. Logatcu dne 20. oktobra 1928.
I.	Statistika. Število učiteljstva v okraju 94, število članov 88, udeležencev 34 (39%).
II.	Situacijsko poročilo. Predsednik tov. Štravs otvori redni občni zbor, nato pa poda situacijsko poročilo. V njem po zasluženju ožigosa one tovariše, ki iščejo pri političnih strankah zaščite. Odklanja vsako koketiranje s kakršnokoli politično stranko kakor tudi vmešavanje istih v naše čisto stanovske za» deve. Povdarja, da z disciplino napram orga» nizaciji paraliziramo poskuse, ki nas hočejo ponovno razdvojiti. Posebno pažnjo moramo posvetiti materijalnim prilikam. Borimo se do skrajnosti proti prikrajševanju naših za» konitih prejemkov.
Tajniško poročilo je podal tov. šušteršič. Obsega statistične podatke in delovanje od» bora med letom. Sledilo je čitanje dopisov. O priliki debate o Učit. tiskarni se je skle» nilo: Poverjeništvo UJU naj se tozadevno drži sklepov skupščine v Celju, in ker je Učit. tiskarna privatno podjetje, naj se ne spušča z njo v nikake nove kombinacije. Dalje se
je obravnavala zadeva DolgansUrbančič. O tem se obvesti pioverjeništvo v posebnem dopisu.
Blagajniško poročilo je podal tov. Aro doljšek. Največje tež koče delajo društvu oni tovariši, tki ne plačujejo redno članarine. Po« novno je apeliral tov. predsednik na točno plačevanje članarine, ker ima društvo še se* daj preko 2000 Din zaostankov, ki jih dol» guje članstvo.
III. Samoizobrazba. Poročilo o delovanju krožkov odpade, ker je bil določen kot po» ročevalec tov. Dolgan, (ki je pa med tem iz» stopii.
Volitve. Predlagani absclutorij odboru jo članstvo sprejeto soglasno. Na predlog tov. Hrastnika je bil soglasno izvoljen stari odbor. Na mesto tov. Dolgana je izvoljen v odbor tov. Leop. Hladnik. Odbor se je nato konstituiral sledeče: predsednik Karel Štravs, podpredsednik Jos. Ribičič, poverj. samoiz» obraževalnih krožkov Bog. Medvešček, tajs nik Val. Doljak, blagajnik Stanko Andoljšeik; odborniki: Leop. Hladnik, Jos. Kobal, A lo j s zija Modic, Jos. Šuštaršič. Marija Dolenc, Matilda Dolenc in Danica Mercina. Pregle* dovalca računov: Fran Mercina in Leopold Hladnik.
Pri slučajnostih je občni zbor soglasno sprejiel sledeče resolucije:
1 Odklanjamo vsako vmešavanje od ka> Icrekoli strani v naše čisto stanovske zadeve. Smatramo in verujemo, da je organizacija močna dovolj, da pred svojim pragom sama pometa.
2.	Pozivamo poverjeništvo UJU, da je v borbi za našo osamosvojitev in proti pri* krajševanju naših materijalnih dobrin bolj borbena.
3.	Odtegljaj za nabaljalne zadruge sipa* iramo kot nezakonito dajatev, proti čemer najodločneje protestiramo Poverjeništvo naj ugotovi, če plačujejo vse kategorije državnih uslužbencev ta davek.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ČEVSKI OKRAJ je izborovalo dne 13. o>kto* bra 1928 v Kočevju.
Statistika: Učiteljstva je v okraju 158, članstva 86, udeležencev 46, t. j. 53-5%.
Situacijsko poročilo: Tov. \Vittine otvori zborovanje in poroča, da bi se imel vršiti redni občni zbor društva. Vsled skrajno ne* ugodnega vremena je udeležba članov šib* kejša. Radi tega odpade občni zbor in se vrši zborovanje s skrčenim dnevnim redom.
Tov. Mervič poda poročilo o obeh letoš» njih skupščinah. Posebno obširno poročilo o pokrajinski skupščini v Celju je jasno pred« očevalo obračun vsega dela organizacije.
Slučajnosti: Tov. Trošt pokaže svoj zemljevid kočevskega političnega okraja, ki bo do Božiča natiskan. Obenem poda nekaj smernic, kako si sami načrtamo podrobne zemljevide občine in okraja.
POJASNILO.
Onim tovarišem, ki so me poznali že v predvojni, vojni in plebiscitni dobi, dajem sledeča pojasnila, da ne pridejo radi raznih govoric v izmoto.
Res, hišna in osebna preiskava je bila todrejena proti meni ter se je izvršila neUako septembra t. 1.
Dalje je. res, da so mi bili zaplenjeni po« samezni zvezki sledečih revij oziroma publi« kacij: Kampf, Naši Zapiski, Bildungsarbeit, Svobodna Mladina, Ogenj, Pod lipo, Majsiki spis 1928 in das Komunistische Manifest iz leta 1894. Vse drugo je laž.
Majski spis se je 1. maja prodajal na ces sti. Komun. Manifest sem kupil, kakor je še označeno na knjižici sami, menda marca me«
seca leta 1909. pri starinarju v Celovcu za 1 krajcar. Pri študiji Krekovega »Socializma« sem izvedel, da eksistira.
Nisem pa vedel, da so pri nas te puhli« kacije in revije prepovedane in še danes ne vem če so, saj so povečini strogo znanstvene vsebine.
Tistemu, ki je polalkoholiziran v oštaris jah trosil vest, da sem prevratni ¡element, komunist itd. odgovarjam, da je žalostno do= volj, ako potrebuje take sramotne dokaze za svojo državotvornost. Zase jamčim, da lahko slehernemu svobodoljubnemu državljanu in najpoštenejšemu rodoljubu pogledam v oči.
Za danes to>.
Prevalje, 1. novembra 1928.
Doberšek Karel, učitelj.
Nove knjige.
—k Dr. Josip Jeraj: Socialno vprašanje.
Založila tiskarna sv. Cirila in Metoda v Ma» riboru 1928. Cena 28 Din. —Knjiga ima štiri glavne dele: A. Uvod v socialno vprašanje.
B.	Socialno, vprašanje v obrtnišikem stanu.
C.	Socialno vprašanje v kmečkem stanu.
D.	Dodatek.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki «Iniijo v posredovalne in soeialn« namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanji! inešek Din 5 —.
Risalno orodje kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.
PERJE, PUH IN KAPOK
PRIPOROČA
A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
Ako si hočete kaj nabaviti, Ako nimate trenotno potrebnih sredstev, Ako želite odplačevati v ugodnih mesečnih obrokih, obrnite se takoj na
v Ljubljani, Šelenburgova 7,1. nad.
katera vam hitro in diskretno posreduje kredit, na podlagi katerega kupujete vse, kar potrebujete, poljubno skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah.
— Prospekti in pojasnila radevolje na razpolago.
i- Ceneno češko perje
¿SKpfegi 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 ^¡tpIP^ Din- belo ¡00 Dm, boljše 125 Din in 150 Din, mehko jjTl kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Po-šiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsei, Lobez št. 15 pri
Plznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni.
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — En ti an je, ažuriranje, tambnriranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MAT i K & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
•■BI-
Naznanilo.
Puškama Kaiser se je preselila na Kongresni trg št. 9 v poslopje KINO-MATICA desni lokal.

PRIPOROČA SE DAMSKA KONFEKCIJA IN MODNI SALON y
ALOJZIJ PAVLIN
LJUBLJANA, Kongresni trg št. 5	f.
r. Prvovrstna strokovna izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov, { 7 kakor tudi vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. — Lastna
•L
zaloga blaga. — Gg. učiteljem in učiteljicam na obroke.
stna ;i
[otio tvn
Fr. Pere, Maribor, Gosposka lil.34
Zaloga vseh instrumentov, gramofonov, plošč, in drugih potrebščin, dalje, godalnih speciialitet, violin, najboljših strun „Pirastro-Weichold-Kiinzel i. t. d. Pozčr! V Slovenski ulici 28 še nahaja naša specijalna delavnica, kjer popravljamo vse instrumente. Pri nakupu in popravilih damo 10% rabat, ako se sklicujete na ta inserat. Popravljene instrumente vračamo franko. Kupujemo tudi stare instrumente.
Kdor oglašuje ta napreduje!
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
„UNDERWOOD
^ pisalni stroj ima svetovni sloves,nad 2,000.000 strojev LUD. BARAGA, Ljubljana
v prometu, nedosegljiv v trpežnosti ter najcenejši, šelenburgova ui. 6. — Telefon 2980.
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, s Tiska ,Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.