POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VII. — ŠTEV. 7 Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vesfnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. KOPER, 21. FEBRUARJA 1958 Z RAZŠIRJENE SEJE OO SZDL IN OK ZKS KOPER Na skupnem razširjenem posvetovanju okrajnega komiteja ZKS in okrajnega odbora SZDL, ki je bilo namenjeno razpravi o letošnjem družbenem načrtu, sta s tehtnim prispevkom sodelovala tudi predsednik okraja Albin Dujc in okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič-Kajtimir. Iz njune razprave posredujemo nekaj misli, s katerimi sta politično in ekonomsko analizirala nekatere značilnosti letošnjega okrajnega družbenega načrta. Te misli so tem bolj dragocene, ker delovnemu človeku ne le pokažejo življenjsko vsebino družbenega načrta, ampak mu ga tudi osebno tolikanj razumljivo približajo, da ga občuti kot svojo nalogo v boju za višjo življenjsko raven. Številke in pokazatelji pričajo, da se bo tudi letos gospodarstvo v okraju v vseh panogah še nadalje okrepilo, tako industrija, trgovina, promet, obrt in turi- lificiranih delavcev za vse vrste del na cesti: minerjev, upravljav-cev buldožerjev in drugih strojev, šoferjev, tehnikov, inženir-jev. administrativnih moči, prometnikov, mehanikov, strojnikov, zidarjev in tesarjev. Podjetja, ki so prevzela tehnično izvedbo del na posameznih odsekih ceste, so seveda spričo velikih zahtev v zadregi za vse te kadre. Tako je na primer SGP Primorje iz Ajdovščine sprejelo v tehnično izvedbo odsek avtoceste med Mačkovcem in Karte-Ijevim pri Novem mestu v dolžini 6 km. Cesta mora biti zgrajena v določenem roku — to je do Dneva republike. Da bi torej to podjetje lahko zadostilo vsem potrebam po strokovni delovni sili, se je obrnilo za pomoč na vsa sorodna primorska podjetja — oziroma na vsa tista podjetja, ki lahko iz svojega kadrovskega sestava posodijo ustrezne kvalificirane delavce za delo na avtocesti v sklopu SGP Primorje. Primorje samo je dalo iz svojega sestava 25 tehnikov, inženirjev, delovodij, brigadirjev, knjigovodij in skladiščnikov, rabi pa jih na cestnem delovišču še 9. Od tega 5 delovodij za cesto-gradnje, enega ekonoma za menzo z 200 abonenti, upravnika naselja, administratorja z znanjem strojepisja in prometnika, ki bo obenem pomožni skladiščnik, na železniški postaji Mirna peč. Razen tega pa podjetje rabi še 20 šoferjev za 4 do 6 tonske ki-perje, 20 strojnikov za kompresorje, valjarje, nakladače in buldožerje, 4 mehanike za popravila kamionov in strojev, 20 zidarjev-betonerjev in 15 tesarjev za opaževanje cestnih podvozov in nadvozov. Prav bi bilo, če bi o tem razmislila tudi naša podjetja in menjaje se z vsemi sorodnimi pod- ' jetji na Primorskem upoštevala te potrebe ter iz svojega sestava posojala za določen čas potrebne strokovne kadre za delo na avtocesti, da bo lahko ta tudi res i dograjena v roku, ki ga je ju- j goslovanska mladina postavila, \ saj bo sama nosila levji delež te- , žav in fizičnih naporov. Strnimo napore in jo podprimo z vsemi 1 močmi! ! zem, kakor tudi kmetijstvo. Prav nobenega dvoma ni, da bi letni proizvodni načrt ne bil realen in dosegljiv. Če pa upoštevamo, da bodo kljub napredku v primerjavi z lanskim letom proizvodne zmogljivosti (kapacitete) še vedno izkoriščene največ do 70%, potem mora biti vsakomur jasno, da se dajo proizvodne naloge izpolniti v neprimerno večji meri, kakor to predvideva sam predlog družbenega načrta. Ali z drugimi besedami: z marljivim delom utegnemo še bolj dvigniti življenjsko raven. Samo pomislimo, koliko bi na priliko že vee naredili in ustvarili, če bi ponekod sedanji delovni urnik od efektivnih petih ur dvignili na šest ur, pri čemer bi še vedno ostali dve uri, ki se takole neproduk- Predvolilna zborovanja V koprski občini bodo te dni večja predvolilna zborovanja, na katerih bodo volivcem govorili kandidati za Zvezno in Republiško ljudsko skupščino. Tako bo v veliki dvorani koprskega gledališča 27. t. m. govoril kandidat za Zvezni zbor Ljudske skupščine dr. Marijan Brecelj, kandidat za Republiški Zbor Branko Babič 1. marca v Šmarjah, 2. marca v Dekanih, 4. marca v Marezigah, 5. marca v Vanganelu, G. marca v Črnem kalu, 8. marca v Ospu in 9. marca v Gradinu, medtem ko bo kandidat za Zvezni zbor proizvajalcev Tone Šturm govoril na velikem zborovanju v tovarni TOMOS in v gledališki dvorani v Kopru. Kandidati za republiške poslance Marija Aljančič, Viktor Grča in Ivan Knez bodo obiskali večje volilne zbore na področju koprske občine. tivno porazgubita vsak delovni dan. In če k temu še prištejemo večje izkoriščanje strojev in naprav — kolikšno bogastvo bi mogli ustvariti brez kakega posebnega truda! Razmeroma nizek odstotek normiranega dela se da tudi brez posebnega truda dvigniti, z dobro tarifno politiko in premiranjem pa dati delavcem najmočnejšo pobudo za večjo storilnost. Če predlog letošnjega družbe--nega načrta presojamo s stališča življenjske ravni, s stališča nadaljnjega izboljšanja življenjskih pogojev, potem lahko ugotovimo, da ustreza tej zahtevi in temu namenu. Investicijske želje gospodarskih organizacij so resda še močne, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da je prav na tem področju brez števila zaostalih potreb. Kolikor bi sicer prav v tem iskali opravičilo, je pa vendarle treba ugotoviti, da imajo nekatere gospodarske organizacije le prehude investicijske želje, kakor da bi hoteli vse narediti in zgraditi v enem letu, čeprav se da brez posebne škode tudi počakati. Zatorej naj gredo investicije predvsem v takšne objekte, ki bodo neposredno služili življenjski ravni. Prav nič zatorej ne bo napak, če gospodarske organizacije več prispevajo za stanovanja in druge komunalne naprave. K dvigu življenjske ravni pa lahko okraj v znatni meri tudi prispeva s tem, da bo bolje skrbel za po-trošna središča po Sloveniji s sadjem, zelenjavo in sočivjem, Tudi pri uravnovešanju naše zunanje trgovinske bilance lahko pomaga koprski okraj s tem, da se njegova živilska in lesna predelovalna industrija močneje uveljavi na zunanjem tržišču. Razen tega pa naj se skušajo podjetja nekoliko bolj usmeriti (Nadaljevanje na 2. strani) Se preden pojde letos po,leti »Tomos« v poskusno proizvodnjo motornih koles lastnega izdelka, so že izdelali v lastni konstukci-ji mali pogonski motorček. Po, svoji posrečeni obliki in primerni Pustni teden je mimo. V nuše življenje je vnesel kljub slabemu vremenu dokaj razvedrila in smeha, zlasti veselo pa so kurentovali naši najmlajši, kar priča tudi dimnikarček na sliki. Na maškaradi koprskega Partizana je bil nagrajen za uspelo masko. Na seji okrajnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo minuli torek so potem, ko so se temeljito seznanili s problemi gozdarske službe, načeli vprašanje lovstva in s tem v zvezi tudi vprašanje škode, ki jo povzroča divjad, ob koncu pa so se pogovorili še o načrtih službe za umetno osemenjevanje za obdobje do leta 1961. Lani so nam predpisi o gozdarstvu prinesli novost, da so se pristojnosti za ta vprašanja prenesle z okrajnih na občinske ljudske odbore, letos pa je novost v tem, da se operativne naloge v gozdarstvu zasebnega sektorja prenesejo na zadružne organizacije. S tem v zvezi je seveda potrebno moči bo mogel zelo koristno služiti za različne pogone v obrtnih delavnicah, zlasti še v kmetijstvu. Za ves delovni kolektiv po,-meni ta prvi izdelek lepo delovno zmago, saj priča o tem, kako so si tehniki in strokovni delavci že pridobili tolikšno znanje, da sami zmorejo izdelati motor. Pogonski motor UMO-05 je razmeroma majhen ter ima 1.6 K S. V tovarni ga izdelujejo serijsko in dobavljajo v treh variantah. Prvo serijo, 100 motorjev, je v celoti odkupila Tovarna poljedelskih strojev v Mariboru ter naročila še nadaljnjih 250 motorjev. Vse namreč kaže, da so v »Tomosu« konstruirali motorček, ki bo prav dobro uporaben zlasti v kmetijstvu za pogon raznih škropilnic, slamoreznic, črpalk, sadnih mlinov, stiskalnic itd. Prav primeren pa bo tudi v raznih obrtnih oibratih. Izredno ekonomična poraba goriva in pa cena motorja (okoli 50.000 din) zagotavljajo razmeroma cenen pogon. Po dosedanjem načrtu bPr do letos izdelali v »Tomosu« okoli 2000 teh malih stabilnih motorjev. Zanje je že sedaj tolikšno zanimanje, da bodo v tovarni le stežka sproti stregli povpraševanju. SKLIC SEJE OLO NA PODLAGI 46. ČLENA STATUTA OKRAJA KOPER sklicujem 3. SEJO OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OKR. LJUDSKEGA ODBORA KOPER, KI BO V PETEK, 28. FEBRUARJA IN SOBOTO, 1. MARCA 1D3S. V MALI DVORANI GLEDALIŠČA V KOPRU. začetek seje v petek ob 3.30. PREDLOG DNEVNEGA REDA BO ODBORNIKOM POSLAN NAKNADNO. Predsednik OLO ALBIN DUJC, 1. r. VEČJE SODELOVANJE Na seji predsednikov svetov okrajnega ljudskega odbora, ki je bila v ponedeljek dopoldne, so se podrobno pogovorili o dosedanjem delu svetov in določili smernice za bodoče delo, nato pa so sklepali o vprašanjih letošnjega okrajnega družbenega plana in proračuna. Med drugim so sklenili, da si bodo v bodoče še bolj prizadevali za vsklajevanje dela sorodnih svetov in za povezavo dela izvoljenega in upravnega organa". urediti vrsto tehničnih in ostalih vprašanj, saj imamo v našem okraju nad 42 tisoč hektarov privatnih gozdov. Občinski ljudski odbori se bodo morali temeljito lotiti med drugim tudi vprašanja maloprodaje lesa. Gozdove splošnega ljudskega premoženja pa bo še v naprej upravljal Okrajni ljudski odbor, razen tistih. ki so bili še pred uveljavljanjem zakona o gozdovih Okrajni svet za kmetijstvo in gozdarstvo je že večkrat načel na svojih sejah vprašanje lovskega gozdarstva in zato tudi zahteval od Okrajne lovske zveze, naj poda ustrezno poročilo. Glavni namen umetnega osemenjevanja je v tem, da hitreje izboljšamo kakovost goveje živine. To je seveda dosegljivo v daljšem obdobju. Umetnega osemenjevanja pa so se kmetovalci pri nas oprijeli tudi zaradi gospodarskih koristi, ki jih občutijo takoj. Gre za zatiranje kužnih bolezni in podobno. Tudi mlečnost krav se z umetnim osemenjevanjem občutno poveča; odkup mleka se je v enem letu zvišal za 35%, odkup telet za zakol pa kar za 60%. Od leta 1955 se je pri nas odkup mleka zvišal za celih 150%. Trenutno poslujejo štiri postaje za umetno osemenjevanje, na katerih področju je nad 11.000 plernenic, toda do lani je bilo zajetih le nekaj nad 39 %. Živahna razprava pa se je razvila o finančnih vprašanjih postaj za umetno osemenjevanje in o rodovniški evidenci, Upor na Sumatri Na Sumatri so v začetku tedna znova izbruhnili nemiri. Uprle so se skupine čet v centralni Sumatri in zasedle letališče blizu Padanga. Kdo je ozadju tega upora se še ne ve, vsekakor pa je zelo značilno, da je uporniška vlada zaprosila holandske plovne družbe, naj spet vzpostavijo »normalne ladijske zVeze« med otoki, ki jih kontrolirajo uporniki. Uradna vlada v Djakarti je odredila aretacijo predsednika vlade in nekaterih članov, drugim pa je poslala poziv, naj zapustijo vrste upornikov. -V■ /rsta prvih stabilnih motorčkov, ki jih TOMOS že v celoti sam izdeluje in razpošilja trgovski mreži po vsej Jugoslaviji Za izpolnitev velikanske delovne obveznosti, ki jo je sprejela mlcCdina Jugoslavije s svojo obljubo predsedniku Titu in vsej domovini, da bo zgradila avtocesto Ljubljana—Gjevgjelija. je potrebno razen nestrokovne delovne sile tudi veliko število kva- Prvih 2000 stabilnih pogonskih motorčkov S SEJE KMETIJCEV IN GOZDARJEV Kdaj bo Francija pokazala toliko dobre volje kot Tunis? Čeprav francosko čete neprestano kršijo tunizijsko mejo in so bombe pred desetimi dnevi pobile več desetin žena in otrok, je tunizijska vlada še zmeraj pripravljena pristati na miren in dostojen izhod iz položaja. Tunizija je namreč pristala na anglo-notranjosti dežele pa je uvedla ameriško posredništvo v sporu, v vrsto ukrepov, ki naj bi zmanjšali napet položaj zaradi ogorčenosti prebivalstva. Ker je Varnostni svet odložil napovedano razpravo in priporočil stike med Francijo in Tuni-som v okviru anglo-ameriškega posredovanja, je nastopilo zdaj v odnosih med Francijo in Tuni-som nekakšno zatišje. To pa seveda ne pomeni, da Varnostni svet ne bi kdaj pozneje razpravljal o tuniški in francoski pritožbi (pritožili so se tudi Francozi, da Tunis podpira alžirske upornike, kar pa je seveda svetovna javnost ocenila le kot pesek v oči). Tako Francija kakor Tunis se namreč nista strinjali, na kaj bi bilo treba omejiti anglo-ame-riške usluge. Tunis bi hotel, da ne bi bilo posredovanje omejeno zgolj na bombardiranje vasi Sa-kiet-Sidi-Jusef, ampak da bi se Angleži in Američani zanimali tudi za vzroke tega dogodka, to pomeni sploh za francosko politiko v Severni Afriki in seveda v Alžiru. Razumljivo je, da se Francija takim načrtom upira, ker še zmeraj vztraja na stališču, da je Alžir izključno njena notranja zadeva in vidi v vsakem posredovanju nevarnost, da bi alžirsko vprašanje internaeiona-lizirali. Če ne bodo motili najti nekega kompromisa, bo Varnostni svet moral znova razpravljati o pritožbah obeh vlad. KAIRO — V Kairu so že izdelali dokončni načrt sporazuma o vključitvi Jemena v federacijo z novo Združeno arabsko republiko. lVASIIINGTON — Podpisan je sporazum med Poljsko in ZDA o 93 milijonih dolarjev ameriške pomoči za Poljsko. Po tem sporazumu bo Poljska lahko kupila v ZDA kmetijske presežke, industrijske stroje, medicinsko opremo in drugo blago. LAGOS — Skupščina Južnega Kameioma je sprejela resolucijo, ki zahteva samoupravo dežele. Kamerun, ki je sedaj pod britanskim skrbstvom, naj bi postal neodvisen skupaj z Nigerijo leta 1960. Še en korak naprej za zbližanje med Vzhodom in Zahodom Zdaj so se tudi ZDA približale britanskemu stališču glede sestanka na najvišji ravni. Predsednik Eisenhower je namreč v odgovoru Bulganinu zatrdil, da ne vztraja brezpogojno na predhodnem sestanku zunanjih ministrov, ampak da so možne tudi druge oblike priprav za sestanc-k vodilnih državnikov. Zavrnil pa je sovjetske obtožbe na račun Dullesa in rekel, da se bo ameriški zunanji minister tudi vnaprej udeleževal vseh važnejših mednarodnih posvetovanj. Eisenhower je tudi dejal, da se bo posvetoval še z drugimi prizadetimi državami, preden bo sporočil kakšen nov konkreten predlog v zvezi s sestankom na najvišji ravni. Kitajska bo umaknila čete s Koreje V Fenjangu so objavili uradno poročilo o razgovorih med zastopniki severnokorejske in kitajske vlade. V poročilu so med drugim objavili, da bo začela LR Kitajska letos v aprilu umikati svoje čete s področja Severne Koreje. Ta sklep je v skladu s predlogom severnokorejske vlade, naj bi se umaknile vse tuje čete s področja obeh Korej. Kitajska se bo prva odzvala temu predlogu, ker meni, da bo s tern mnogo prispevala k obnovitvi stikov in k združitvi obeh dežel. Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni •urednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Franc Zdešar Zastopniki obeh dežel so se tudi strinjali s sovjetskim predlogom o sestanku na najvišji ravni, podprli pa so tudi indijski predlog, ki nasprotuje vzpostavitvi raketnih oporišč v Evropi in Aziji. Zaostritev odgovornosti Prejšnji teden so na seji Sveta za notranje zadeve in splošno upravo OLO Koper v začetku obravnavali in sklepali o poročilu Senata za prekrške in o poročilih posameznih okrajnih inšpekcij. Nato pa so med drugim sklepali še o proračunskih vprašanjih in o prenosu pristojnosti s področja notranjih zadev na občinske ljudske odbore. Obširna razprava se je razvila o vprašanjih prometne varnosti, ker so prisotni zahtevali še ostrejše kaznovanje prometnih prekrškov, zlasti takih, ki so jim botrovale alkoholne pijače. Predlagali so. da proti takim gostilničarjem^ ki radi prekomerno točijo vinjenim gostom — saj je prav v tem treba iskati vzrok za marsikatero nesrečo ali nered — da letos uvedejo kar najstrožje kazenske ukrepe. Od posameznih občinskih ljudskih odborov bodo zahtevali, naj "vendarle že letos še pred turistično sezono skušajo urediti potrebne parkirne prostore v mestih. Glede na prenos pristojnosti bodo . priporočili občinskim ljudskim odborom, naj takoj ustanovijo upravne organe za notranje zadeve in jim tudi zagotovijo redno in nemoteno delo. Potrjeni so Drugi zbori volivcev koprskega okraja so te dni potrdili vse kandidature za Zvezno in Republiško Ljudsko skupščino. Za zvezni zbor na obalnem področju koprskega okraja dr. Marijan Brecelj, na zgornjem delu koprskega okraja Albin Dujc. Za zvezni zbor proizvajalcev industrijske skupine Tone Šturm. Za republiški zbor v volilnem okraju Piran Davorin Ferligoj, v volilnem okraju Izola Neri.no Gobbo-Gino, v volilnem okraju Kopcr-mesto Marija Aljančk, v volilnem okraju Koper-okolica Branko Babič, v volilnem okraju Hrpelje in Divača Albert Jako-pič-Kajtimir, v volilnem okraju Sežana Alfonz Grmek, v volilnem okraju Postojna Ivan Regent, v volilnem okraju Pivka Albin Ku-ret, v volilnem okraju ilirska Bistrica Janko Rudolf. Za republiški zbor proizvajalcev industrijske skupine v volilnem okraju Piran in Izola Tončka Banovec, v volilnem okraju Koper Viktor Grča, v volilnem okraju Sežana, Divača in Hrpelje Stane Browinsky, v volilnem okraju Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica inž. Jože Drnovšek. Za republiški zbor proizvajalcev kmetijske skupine za celotno področje koprskega okraja Ivan Knez. (Nadaljevanje s 1. strani) tudi na domače surovine in tako prihraniti devize za uvoz tujih surovin in raznega reprodukcijskega materiala. Doma je že mogoče najti marsikatero surovino, ki jo pa po podjetjih iz popolnoma neupravičenih razlogov odklanjajo ali pa ne upoštevajo, dasi bi si z njo mogli prav tako dobro pomagati v proizvodnem postopku (barve, laki, kemikalije itd.). Na prvi pogled bi se zdelo, da odmerja družbeni načrt precej več sredstev za kmetijstvo in ribištvo, kot za trgovino, gostinstvo in turizem ter obrt. Prav te navedene dejavnosti so tiste, ki najbolj neposredno vplivajo na življenjske pogoje. Toda vse komune imajo v teh dejavnostih široko odprte možnosti, da mobilizirajo lokalna sredstva, panoge same pa naj pokažejo večjo prizadevnost, kot so jo doslej. Razen tega si te panoge lahko razmeroma izdatno pomagajo tudi s sodelovanjem na kreditnih natečajih, vendar je treba za to udeležbo pripraviti investicijske načrte in elaborate in sicer pravočasno. dokler je možnost, da si na takšen način zagotovijo investicijska sredstva. Ko pri izpolnjevanju družbenega načrta mislimo na dvig proizvodne storilnosti, je treba prav posebno poudariti, naj bi tehnična vodstva v gospodarskih organizacijah pripravila takšne pogoje, ki bi dobremu delavcu tudi omgočili, da bi dobro delal, da bi mogel kot subjektivni faktor vložiti v proizvodni postopek vso svojo delavsko zavest, in dela-željnost. Dobri delovni in tehnični pogoji namreč šele omogočajo realizacijo subjektivnega faktorja v proizvodnem postopku. Pri samem izpolnjevanju družbenega načrta pa mora odigrati odločilno-vlogo tudi komuna s svojimi organi. Po vseh komunah naj si prizadevajo, da se okrepijo odnosi med komuno in gospodarskimi podjetji. Komuna bi morala vsak trenutek vedeti, kako je v podjetju, kaj se v podjetju dogaja. In če je treba, bi morala v interesu vseh občanov in v interesu skupnosti vplivati, da bi bilo gospodarjenje v podjetju kar najboljše. V takšnem tesnem sodelovanju med komuno in podjetji bi si lahko prihranili marsikatero težavo, v kateri se sicer znajde to ali drugo podjetje, čeprav številke in poročila na zunaj kažejo, da jo v podjetju vse v najlepšem redu. Ne samo na zborih volivcev ampak prav povsod in ob vsaki priložnosti je treba ljudem govoriti o nalogah in o pomenu ter smislu družbenega načrta. Same številke so premalo. Ljudem je treba povedati, v čem je bistvo družbenega načrta, da je to pravzaprav edina pot, ki vodi do višjega in boljšega življenjskega položaja. Šele takrat, ko delovni človek to razume in spozna, se začenja čutiti odgovornega za družbeni načrt, za njegove naloge, skratka, družbeni načrt postane del njegovega boja za boljše življenjske pogoje. fg V četrtek, 13. februarja, je bil na ministrstvu za delo v Rimu podpisan sporazum za rešitev spora v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu. Spor je trajal točno 9 mesecev. Sporazum, ki so tiče približno 15 tisoč kovinarjev iz Trsta, Milj in Tržiča, zagotavlja delavcem nekaj izboljšav, a ne rešuje vseh vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Zaradi stavke so tržaški kovinarji izgubili nad pol milijona lir zaslužka, podjetja pa so utrpela več milijonov lir škode, ker je produkcija padla. * * Delavska zbornica CGIL je v letošnji kampanji pridobila že nad 1.200 novih članov in je upati, da se bo to število še povečalo, ker delavci vidijo, da se CGIL dosledno bori za njihove pravice in za mirno sožitje obeh narodov. * * Dcmokristjani so že začeli predvolilno kampanjo z raznimi obljubami v korist tržaškega gospodarstva, Tržačani pa' so kmalu spoznali, da gre za obljubo, da bodo v prihodnjih 5 letih napravili to, kar so že pred leti obljubili. * * V ponedeljek se je končal proces proti vodji politične skupine »Unita popolare« dr. Pincherlu in odgovor- — Mi vedno pravimo, da smo za enakost. Zakaj bi torej ravnali s Tunizije! drugače kol z Alžirci ... iucam ics Na tradicionalnem novinarskem smučarskem tekmovanju dvanajstih držav je jugoslovanska ekipa zasedla drugo mesto Te dni se je vrnil iz Zahodne Nemčije novinar koprskega radia Bogdan Tome, ki je bil član jugoslovanske novinarske reprezentance na mednarodnem tekmovanju na Bavarskem. Naprosili smo ga. naj za naš tednik napiše nekaj vrstic o svojih vtisih. Dne 13. in 14. februarja se je v malem bavarskem mestecu Baijrischzellu v lepem nemškem alpskem svetu zbralo okrog 130 novinarjev-smučarjev iz 11 evropskih držav in ZDA. Na strmih belih klancih so tekmovali v slalomu in veleslalomu. To je bilo že četrto tovrstno tekmovanje poklicnih novinarjev za pokal francoskega novinarskega združenja. Jugoslovani, ki smo lani na tekmovanju v Kranjski gori osvojili prvo mesto in prehodni pokal, smo bili tudi letos dokaj dobro pripravljeni. Toda na tekmah ni šlo vse tako gladko, kol smo računali. 'Že na treningu je bilo nekaj manjših poškodb, na tekmah pa so izredno slabe snežne razmere povzročile precej padcev, ki so prekrižali račune nam pa tudi Francozom, ki veljajo že vsa leta za favorite. Na prvo mesto so se uvrstili nemški novinarji, ki so letošnje tekmovanje tudi organizirali. Drugo mesto smo zasedli Jugoslov>ani, tretji so bili Francozi, četrti Švicarji, peti Italijani itd. Med posamezniki je bil spet najuspešnejši holandski televizijski reporter Boon, ki je zasedel 2. mesto v veleslalomu, 1. mesto v slalomu ter 1. mesto v kombinaciji. Sledil mu je Švicar Pache, tretji je bil Nemec Hartig. Naša najboljša tekmovalca sta bila karikaturist Milan Maver od »Pav-lihe« in urednik »Pionirskega lista« Miran Zirlcelbach, ki sla se uvrstila v veleslalomu na S. oz. 12. mesto, v prvem teku slaloma na 5. oziroma 6. mesto, v drugem pa sta oba padla in sta se zato v kombinaciji, uvrstita med 10, in 20. mesto. Tekmovanje v Bayrischzellu je pokazalo, da so novinarji na smu- čeh precej napredovali, seveda pa tudi. ni manjkalo komičnih prizorov, ko so se ljudje z minimalnim znanjem prebijali skozi vratca in se pri. tem posluževali vseh delov telesa. Vsak je hotel priti do cilja in je tudi prišel, če se ni poškodoval. Razen tekmovanj pa smo imeli tudi vrsto družabnih prireditev. Med drugim nas je povabil na večerjo župan iz Bagrischzella, pri čemer ni manjkalo prvovrstnega bavarskega piva, jodlarjev in drugih izvajalcev bavarske folklore. Po tekmovanju pa nas je sprejel, in povabil na kosilo munehenski deželni glavar, ki nas je seznanil s problemi tega milijonskega mesta, /ci je bilo po vojni strahovito razdejano, danes pa o tem skoraj ni več sledu. Ker smo se zadrževali v Miin-chcnu prav v času pusta, so nas organizatorji povabili, da si ogledamo pustno slavje, ki traja v tem mestu kar šest. tednov in se ga udeleži okrog C,00.000 ljudi. Toda nam. se jc mudilo domov in si tega razkošja nismo mogli privoščiti. T. B. nemu uredniku lista »II lavoratorec, ki jih je tožil zaradi »obrekovanja-odvetnik Pagnini, ki je služil med vojno Nemcem kot »podeštat« v Trstu v dobi najhujših pokolov. Dr. Pincherle in odgovorni urednik lista »H lavoratore« Kolenc — Colli sta bila obsojena na 26.666 lir globe, plačilo sodnih stroškov in 250.000 lir odvetniku zasebne stranke. Vložila sta priziv, demokratično mnenje pa protestira proti obsodbi dveh anti-fašistov. Do procesa je prišlo zaradi govora o nacifašističnem nasilju in odgovornosti nekaterih kolaboracio-nistov, ki ga je leta 1946 imel dr. Pincherle, »II lavoratore« pa je govor objavil. S * Pred dnevi je bil v Florenci vse-državni kongres Zveze demokratičnih občin, kateri so pristopile tudi podeželske občine na Tržaškem. V glavni svet sta bila izvoljena tudi nabre-žinski župan Dušan Furlan in bivši občinski svetovalec KPI v Trstu odvetnik Pogassi, Kongres je velike važnosti za Slovence na Tržaškem, ker je razpravljal o najvažnejših gospodarskih vprašanjih tega področja ter o vprašanju pravic Slovencev, Odobril je tudi zadevno resolucijo z zahtevo, da se ustanovi avtonomna deželna uprava in v okviru le-te zagotovijo pravice slovenski manjšini. * $ Te dni so bile seje občinskih svetov v Dolini, Zgoniku, Repentaboru in Nabrežini. Zgoniški in dolinski občinski svet sta med drugim protestirala zaradi kampanje proti dvojezič-nosti; v Nabrežini so začeli razpravo o občinskem proračunu za leto 1058 (37,095.250 lir primanjkljaja — 14 milijonov manj kot lani); na Repentaboru pa so razpravljali o javnih delih, ki so jih napravili lani. * * Odbor žena NSZ bo tudi letos priredil osrednjo proslavo 8. marca kakor vsako leto. Napredne žene v Trstu in na podeželju se že vneto pripravljajo, da bodo lepo proslavile svoj praznik. « * V nedeljo je nenadoma umrl v Trstu dr. Ivo Kranjc, špediter in dolgoletni član Slovenskega gospodarskega združenja. Bil jc zaveden Slovenec in izkušen strokovnjak v svoji stroki. * * Se vedno je mnogo govora o kritiki predstavnika tržaške trgovinske zbornice glede gospodarskega stanja v Trstu in nerazumevanju osrednjih oblasti za življenjska vprašanja tržaškega področja. Kritika je zlasti prizadela demokristjane, ki so očitali predsedniku zbornice, da se on ni dovolj zanimal in da nima pravice kritizirati vlado. Ob koncu preteklega tedna pa je bila seja izvršnega odbora zbornice, ki je z večino glasov ovrgel te očitke in izrekel priznanje predsedniku. Iz Rima pa se je oglasil minister Spallino, ki ga je predsednik zbornice kritiziral. Pobijal je očitke in obljubil veliko pomoč vlade za razvoj Trsta. Mnogi vidijo v teli obljubah »volilni golaž«, saj se bližajo državne volitve. Obveščamo vse svoje člane in člane komisijo za tehnično vzgojo mladine, kakor tudi druge vabljene predstavnike političnih in družbenih organizacij, da bo v torek, dne 25. II. 1958 ob 9.30 v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora Koper RAZŠIRJENI P LEN UM Okrajnega odbora Ljudske tehnike Ko.per Plenum bo obravnaval naslednje referate: 1. O pomenu in problematiki ročnih spretnosti ter tehnične vzgoje. 2. O razvoju tehnične vzgoje v koprskem okraju. 3. Ljudska tehnika in tehnična vzgoja mladine. 4. Akcija »Tehniko pionirjem in mladini«. 5. Delo občinskih odborov Ljudske tehnike in akcijskih odborov. Okrajni odbor Ljudske tehnike Koper 0 ptedfog-U' d^piano- kapiskegz aki-a^a *» ••••rečeni. Razred zase sta Fra>- :.:elj s svojimi pesmimi in Bi rjoveč s prozo. Batage- Ijeva Cujoča rimana beseda in lepe misu 'o:e vzbudijo pozornost bralca. Prav tako nas pritegnejo prozni sestavki Sergeja Pirjevca. Leta kdaj pa kdaj sicer zaide v skrajnosti, vendar pa pri tem kvaliteta njegove proze ne tipi. Tudi stvaritve ostalih sodelavcev niso slabe. GLAS OBALE je torej zagledal luč. Mladi sodelavec naj ne pusti, da bi to glasilo usahnilo. C. V. akademije. Verjetno pa bo življenjska doba učiteljišča še daljša. Posvetovanje v Dolenjskih Toplicah je postavilo trdne osnove za reformo in izpopolnitev sedanjega študija na učiteljiščih. Učni programi in organizacija pouka so bodo spremenili v precejšnji meri, tako da bo novi učiteljski naraščaj kos velikim nalogam reformirane obvezne šole. In koprsko učiteljišče? Z začetkom II. polletja je bilo dograjeno drugo nadstropje poslopja osnovne šole in učiteljišča v Kopru. Učiteljišče se je nastanilo v II. nadstropju, v prostorih, ki so lepi, vendar nezadostni po številu za uspešno delo. Kajti na učiteljiščih so nujni večji kabineti za seminarski pouk posameznih predmetov, pevska soba, knjižnica s čitalnico itd. Koprsko učiteljišče pa ima samo učilnice in majhno delavnico. V sklopu učiteljišča je tudi 4-razredna vad-nica, ki bo morala po sklepih navedenega posvetovanja prerasli v prihodnjem šolskem letu v popolno osemletko z izbranim pedagoškim kadrom. Urejena vad-nica je učiteljišču glavna opora pri oblikovanju dobrih učiteljev. Sedanje učiteljišče čakajo še velike naloge. Uspešno jih bo lahko rešilo samo s široko podporo oblasti in širše javnosti, ki je zainteresirana, da bo nov' učiteljski naraščaj uspešno vzgajal mladi rod v skladu z družbenimi težnjami. V. J. NAVDUŠENJE ZAMEJSKIH ROJAKOV MOŠKI ZBOR »BOJAN« IZ DORNBERKA V GORICI Na povabilo Slovenske prosvetne zveze iz Gorice je v začetku tega meseca moški zbor KPD »Bojan« iz Dornberka priredil v Gorici vokalni koncert slovenskih, hrvatskih in ruskih narodnih in umetnih pesmi. Koncert je bil razdeljen na tri dele, program je bil težek in naporen, kljub temu pa je dornberškim pevcem uspelo pokazati zamejskim Slovencem lepoto naše narodne in umetne pesmi v raznih dobah naše ustvarjalnosti. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je dala pevcem in pevo-vodji prof. Cenetu Matičiču zasluženo priznanje. Prav prijetno so presenetili občinstvo tudi številni solisti, ki so odpeli svoje partije solidno in prijetno. Posebno priznanje je dalo občinstvo zboru in dirigentu ob izvedbi Kozinovega »Obroča«. Kljub temu, da je ta kompozicija izredno težka, jo je zapel zbor s tako svežino in zanosom, da jo bomo še dolgo pomnili. Viharen aplavz, ki se je sprožil po vsaki pesmi, je skoraj prisilil zbor, da je dodal še dve pesmi izven programa. Dornberškim pevcem in njihovemu sposobnemu dirigentu želimo še mnogo uspehov, predvsem pa da bi nas čimprej ponovno obiskali. S. F. pan Ä^^Sf^»!. ......., * mrWéÊ^WSË . : v - . /.. i Ä m, To so pionirji iz Postojne, ki so v okviru. DPD Svobode i?i v režiji tovariša Pikla pripravili uprizoritev Golieve pravljične mladinske igre »Palčki«. Prvič so uprizorili »Palčke« lani spomladi, potem pa je bilo še več ponovitev, tudi izven Postojne «i......... v.v • v •......:•. ' LTTJ* '^^Hf^'Ä-^ÄiÄÄ:.' SflSJl.,,».. mim Wñ m M ym mm y. \ V ** •- \ ' y■ •*.s.. < ^ \. _ Folklorna skupina TVD Partizan v Divači. Uspešno so nastopali doma, v Lokvi, Senožečah, Pivki, Hrpeljah i?i Kanfanaru x> Istri. Skupino vodi Lojze Usenik, njen program pa sestavljajo belokranjski, gorenjski in srbski, plesi ZLATA VRTNICA V knjižnici Čebelica založbe Mladinska knjiga je izšla kot 43. zvezek ena najlepših armenskih ljudskih pravljic ZLATA VRTNICA. Prevedel in priredil jo je Albert Širok, s slikami opremil pa Tone žnidaršič. Za naše najmlajše je pravljica prijetno in zanimivo čtivo, ker so v njej združene lastnosti pravljic vseh narodov in časov: v poetični pripovedi hvalnica poštenju preprostih ljudi in pouk o vrednosti delavnega življenja. ALEXIS STEINER: KRIKA Lepo čtivo našim otrokom je pripravila tudi mariborska založba Obzorja z izdajo KRIKE Alexisa Stci-nerja. To je preprosta zgodbica iz živalskega sveta. Majhna račka je imela poškodovano perutničko in zato ni mogla s svojimi sestricami poleteti na topli jug, ampak je morala prenesti vse nevšečnosti, ki jih je prinesla mrzla zima. Ob pripovedovanju spoznamo številne živali in njihovo medsebojno tovarištvo.. Povest ni samo vzgojna, pač pa jo tudi odlikujejo čudoviti opisi narave. Zgodbo o Kriki je v pesniškem jeziku prevedel Ludvik Mrzel, opremil pa akademski slikar Jože Ciuha. MARCEL AYME: PRAVLJICE CEPEČE MAČKE Marcel Aymé sodi med najbolj znane sodobne francoske pisatelje: piše- romane, eseje, drame,, filmske scenarije, novele, povesti in kakor smo spoznali ob nedavni izdaji založbe Mladinska knjiga tudi povesti za otroke. Ze izvirni naslov zbirke PRAVLJICE CEPECE MAČKE nam pove, da gre za sodobni prijem in način pripovedovanja, ki je za Ay-meja značilen — namreč optimizem, zdravje in življenjska vedrina, okolje pa podeželsko. Značilno francosko ljubeznivo modrovanje je pisatelj še dopolnil s plemenitostjo, človekoljubjem in požrtvovalnostjo in le redko srečamo omejenost ali zlobo, Ta nenavaden naslov zbirke pa ni pisateljeva domislica, ampak je povzet po francoski otroški igri, ki je podobna tistemu, kar imenujejo naši otroci »lov na zapik«. V zgodbi nastopata sestrici Marjan-ca in Polonca (v originalu Delphine in Marinette), Nista sicer vzor vseh čednosti in dobrih lastnosti, sta pa prikupni in ljubeznivi dekletci, ki se učita od svojih živalskih prijateljev dobrote, nežnosti in ljubeznivosti. Poetična vrednost dela ni v pravljični primesi, ki smo je navajeni, pač pa v človeško topli neposrednosti, domiselnosti in neukrotljivi fantaziji. Pravljice je prevedla Božena Legi-ša, ilustriral pa jih je akademski slikar Miklavž Omerza. Pravljice pa bodo morda odrasli brali še raje kot mladina. RAZSTAVA UMETNIŠKIH DEL MOŠE PIJADA Pretekli teden je bila v Moderni galeriji v Ljubljani odprta posmrtna razstava umetniških del Moše Pijada. V počastitev velikega pokojnika je organiziral razstavo Narodni muzej iz Beograda. Otvoritve so se udeležili številni kulturni in javni delavci, o liku velikega revolucionarja pa je govoril ravnatelj Moderne galerije Zoran Kržišnik. PROTEUS, STEV. 6 Iz- vsebine: • ČLANICI — Mario Pleničar: Zgodovina geologije v starem in srednjem veku, Anton Ramovš: Morko Vineenc Lipold, Valerija Osterc: Diamant, Rajko Pavlovec: Fosilni rak v Sloveniji. ODMEVI — A. Ramovš: Z drugega zborovanja slovenskih geologov, L. Cermelj: O Sputniku II in o umetnih satelitih sploh, Kalingova nagrada za leto 1957. M. Feigl: Polarni sij v Ajdovščini, KNJIŽNE NOVOSTI — Fran Dominko: Pogled v vesolje (L. Cermelj). DROBNE VESTI — Lj. Žlebnik: Nekaj zanimivosti iz terciara na območju Bača, A. Grimšičar: Prirodne znamenitosti, II. Peliani: Mleko in starostne spremembe. S. Micliieli: Nov način borbe ]:>roti pe-brini, J. Kurillo: 32-celično človeško jajčece, F. Planina: Niagara je utihnila, L. Jež: Zimzeleni šipek. POGOVORI Z BRALCI, ZA BISTRE GLAVE. KRLEŽA IN ANDRIČ KANDIDATA ZA NOBELOVO NAGRADO Zveza književnikov v Jugoslaviji je predlagala švedski akademiji znanosti svoja kandidata za letošnjo Nobelovo nagrado za književnost, in sicer jugoslovanska pisatelja Miroslava Krležo in Iva Andriča. Dela teh dveh pisateljev so v zadnjem času spoznali v prevodih tudi v inozemstvu. Doslej se Jugoslavija še ni posluževala pravice, da bi predlagala svoje kandidate, vendar je naša Zveza književnikov mnenja, da se je naša književnost povzpela na tako stopnjo, da je vredna tudi mednarodnega ocenjevanja in priznanja, Doslej še ni. bila Nobelova nagrada podeljena nobenemu književniku na Balkanu. PRVI PREŽIHOVI LITERARNI NAGRADI Mariborska založba Obzorja je lani sklenila, da bo podelila vsako leto 18. februarja na obletnico smrti pisatelja Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca spominski Prežihovi nagradi za najboljša dela. ki jih je izdala založba v preteklem letu. Letos so prvič podelili ti nagradi, dobila pa sta ju Andrej Ilieng za novelislično zbirko »Usodni rob« in Branko Hofman za dramo »Zvezde na jutranjem nebu«. Pri podelitvi nagrade je založba upoštevala zlasti nove formalne prijeme in sodob-. nost podajanja, PEROCIJEVA PREDLAGANA ZA ANDERSENOVO NAGRADO Komisija za otroško literaturo in tisk pri Svetu društev za skrb o otrocih in mladini Jugoslavije je predložila Mednarodnemu ku-ratoriju za otroško literaturo v Munchenu tri knjige jugoslovanskih avtorjev za Andersenovo nagrado. To so: zbirka pripovedk mlade slovenske književnice Ele Peroci »Majhno kot mezinec«, pesnitev »Sen in resničnost malega ,Koče« beograjskega književnika Aleksandra Buča in roman »Dober veter, Modra ptica« zagrebškega pisatelja Berislava Ko-sijera. Andersenove nagrade podeljujejo vsako drugo leto. Letos maja bo nagrada podeljena drugič, in sicer ob IV. kongresu Mednarodnega kuratorija v Firencah. Razen nagrad bodo podelili tudi odlikovanja in objavili častno listo najboljših del ' sodobne otroške literature, za katero predlagajo mednarodno publiciteto. LJUBLJANA JE DOBILA NOVO VELIKO DVORANO Z novo in prostorno dvorano nad kinom »Soča« je dobila Ljubljana primeren prostor za razne kulturne in zabavne družbene prireditve. Prvi je nastopil v novi dvorani Partizanski invalidski pevski zbor, ki je s svojim izvajanjem žel pri poslušalcih pravo navdušenje. Dirigent je bil Rado-van Gobec. Dvorana se je izkazala kot akustična in bo dobro služila za koncerte zborov in manjših instrumentalnih ansamblov ter solistov. Izdelana je bila po načrtih arhitekta Bitenca v sedmih mesecih. IZ NASE KULTURNOPROSVETNE DEJAVNOSTI wwmmmm Tudi Portorož ima svoje Delav-sko-prosvetno društvo »Svoboda«, pa še prav aktivno je, le premalo o njem vemo. Najbolj aktiven je pevski zbor. To je edini nastopajoči pevski zbor v piranski občini. Po sestavi resnično spada v okvir delavsko-prosvetnega društva, saj so od 22 članov zbora skoraj vsi delavci in kmetje, le trije ali štirje so uslužbenci. Zbor ima dobrega pe-vovodjo, prof. Mirana Hasla, ki ni samo priznano kvalificiran, temveč tudi požrtvovalen, tudi pevci zaslužijo vse priznanje zaradi svoje požrtvovalnosti, saj nekateri prihajajo k pevskim vajam celo peš iz Strunjana in drugod. Zbor ima redne vaje dvakrat tedensko in je nastopil že ob mnogih priložnostih. Celovečerni koncert pripravlja za prihodnji mesec. Sploh je zbor prišel v fazo, ko bi lahko res nekaj pokazal — če bi mu olajšali pogoje dela. DPD »Svoboda« Portorož je namreč skoraj bre2 finančnih sredstev. Tako je pevovodja redno vadil zbor brez vsake nagrade Priznanje vsaj v obliki kakšne pogostitve ob nastopu, bi bilo treba dati tudi pevcem, saj so navsezadnje v današnjem času jazza taki pevci res že redki. Druga glavna aktivnost DPD »Svoboda« Portorož je osredotočena na knjižnico in čitalnico. V Ljudskem domu ima lepo opremljene prostore in krasne knjižne police — toda samo kakih 600 knjig. Zato zadošča, da je odprta le enkrat tedensko. Te knjige bi komaj zadostovale majhni vaški knjižnici nekje v hribih, ne pa mednarodnemu letoviškemu kraju. Združitev s piransko knjižnico bi bila absurdna, kajti Piran je predaleč, da bi hotel kdo iz Portoroža izgubljati čas in denar za vožnjo zato, da pojde iskat v Piran neko knjigo, za katero niti ni gotovo, če bo na razpolago. Ni zato samo želja upravnega odbora in članstva društva, temveč predvsem želja številnih stalnih domačih in še številnejših sezonskih tujih obiskovalcev knjižnice, da se ta izpopolni. Potovalni urad in vse hotelske recepcije vedo povedati o neštetih primerih, ko so se njihovi gostje pritoževali, ker se niso mogli posluževati knjižnice zaradi premajhnega števila knjig in popolnega pomanjkanja knjig in revij v tujih jezikih. Zato si je društvo zadalo nalogo, da uredi knjižnico takole: Čimprej je treba doseči povečanje števila knjig na vsaj štiri tisoč slovenskih in vsaj pet sto v tujih jezikih. Založiti se mora tudi z vsemi glavnimi do- mačimi in vsaj nekaterimi tujimi revijami in časopisi. Seveda pa DPD »Svoboda« Portorož sama ne more nabaviti zadostnega števila publikacij. Tudi pomoč Turističnega društva Portorož, ki je doslej edino pokazalo razumevanje za prizadevanje DPD »Svobode« v zvezi s knjižnico in je prispevalo za nakup knjig 100.000 din, ne zadošča. Za dosto'jno usposobitev knjižnice so potrebna mnogo večja finančna sredstva. Upravičeno je pričakovati, da bodo v veliki meri priskočila na pomoč hotelska podjetja, saj bo knjižnica izpopolnila vrzel v razvedrilu njihovih gostov. Portoroška »Svoboda« pripravlja za konec meseca dramski nastop (»Postržek«) in pa koncertne nastope zbora po podjetjih. Čas bi pa bil, da gostinska in druga podjetja ter pristojni forumi izkažejo nekaj več razumevanja za finančne težave. Nekaj ugodnih znakov je že. Okrajna zveza »Svobod« je doslej čisto pozabljala na Portorož, pred kratkim pa je le pokazala, da je pripravljena pomagati in je nakazala majhen znesek; kolikor je pač še lahko nakazala iz lanskega proračuna. Upajmo, da bo držala svojo obljubo, da bo letos nudila več. Jule OVO NA KNJIŽNI POLIC! * NOVO NA KNJIŽNI IP O L 5 C II ir NOVO NA E< N J B Ž N I POLICI i Tedaj se je v trenutku z grozo zavedal, da mu je lovka prikovala desnico k boku, prikovala nož ob nogo. Skoraj isti mah ga ,ic obšlo, da bi vzdignil roko in osvobodil noži vendar se je premagal. Prisilil sc jc, da se je držal Cisto sproščeno, ne da bi se kakor koli upiral lovki, ko ga je z vso večjo hitrostjo vlekla proti trupu živali. Obrnil je oči proti bohotičnlm očem in trdovratno sta strmela, drug v drugega. Pete je skušal skozi te oči prodreti v možgane živali, ki je imela opasano njegovo življenje, medtem ko je njegov razum hladno preračunaval razdalje, pritiske, dolžino kot britev ostre strgače, ki bi mu lahko prerezala obleko in povzročila, da bi neznanski pritisk morja dosegel njegovo telo. Zdaj mora spustiti levico, jo pomikati navzdol zunaj grabeče lovke, potiskati dlan navzdol, dokler ne bodo mogli prsti doseči prstov desnice na ročaju noža in jih nadomestiti. To mora narediti tako počasi, da si hobotnica dejanja jie bo razložila kot grozeč gib, tako počasi, da se bo rumenim očem zdelo, kakor da roko samo zanaša, in vendar mora biti gibanje končano, preden lovka potegne njegovo telo čisto k živali in k zobčasti strgači; mora biti opravljeno, preden ga žival v navalu požreš-nosli pograbi še z drugimi lovkami, da sune naprej in stisne k ustom — Pete jih je zdaj tudi videl, njihove gube so se pregibale kakor kačje gnezdo. Ko je začel premišljeno, počasi kakor polž pomikati levico navzdol, je videl, kako sc jc potisnila naprej še ena lovka, videl je, kako se je njen vršiček dotaknil njegovih nog in zdrsnil okoli njih, in začutil nov pritisk. Potem se jc vzdignila še tretja lovka, njen vršiček se je dotaknil zaščitne plošče štiri prste od njegovih oči in počasi zdrsnil po njej, dokler se ni čez steklo razpotegnila dvojna vrsta priseskov. S strahom je Pete gledal, kako se je steklena površina, skozi katero je lahko videl, počasi zmanjševala pod napenjajočo se lovko, dokler ni bila zastrta skoraj vsa svetloba in je ostala samo špranja na dnu, da je videl skoznjo le spodnjo stran lovke s krčečimi se prise-slci, in onstran nje rumene oči. Njegova levica se je gibala naprej, in z vso močjo volje, kar je je imel, je silil svojega duha, da bi ostal tako miren, neprizadet in zbran, kakor bi utegnil biti na varnem krovu »Indre«. Presodil je, kakšen mora biti premer lovke okoli njegovega pasu, in skrbno pazil, da se njegova premikajoča dlan ne bi obrsnila obnjo. Ko se je neki trenutek zganil malo pre- Morje je v vseh časih s svojevrstnim čarom privlačevalo ljudi, o njem so sanjarili, raziskovali skrivnostne morske globine, o morju so pisali pesniki in pisatelji. In Drav zgodbe o borbah z razburkanimi in velikanskimi morskimi valovi, o morskih roparjih, o pošastnih globinskih živalih in čudovitih rastlinah, o zakladih v tajinstvenih morskih globinah so bile vedno med najbolj branimi in zaželenimi. Od takih zgodb se povest ameriškega pisatelja Robba White MORSKA SKRIVNOST razlikuje le po tem, da je čas dogajanja sedanjost. Junaka »Morske skrivnosti« sta prav različna človeka: eden je mlad pomorski častnik, ki se je boril proti Japoncem na Tihem oceanu v pretekli vojni, drugi, pa je navaden poteplnček z ulice, vendar se pod njegovo robato površino skriva plemenito srce. Oba tovariša iščeta pod morjem zaklad, nujno potrebujeta denar — prvi zato, da bi rešil zdravje mlajšemu bratcu, drugi pač iz pustolovskih nagnjenj. Njihovi doživljaji so zanimivi, pripovedovanje pa napeto. Nad povestjo bodo razen starejših navdušeni predvsem srednješolci. Zato pa je založba Mladinska knjiga iz Ljubljane tudi izdala povest v Knjižnici Sinjega galeba kot 47. zvezek. Prevedel jo je Janez Gradišnik, ilustriral pa France Slana. ROBB VvHITE hitro, jc začutil, kako sc je žival pri priči odzvala — vse lovke so se naglo napele. V medli luči, ki jc zdaj napolnjevala čelado, je Pete lahko razločil okrogle priseske, kako so se gibali na zglajeni stekleni zaščitni plošči. Najprej se je ustnica dotaknila stekla v rahli krožni črti, potem se je sploščila v bled trak in začelo se je sesanje, naposled pa se je spustila notranjost ust, bela in mrtvaška, in se prisesala sredi nepremičnega pasu ustnic. Prsti njegove levice so sc dotaknili zapestja desnice. Nož je bil zdaj tako blizu — ko bi upognil dcsnico navzgor, bi lahko nož predejal, nc da bi še kaj premaknil levico. Vendar tega ni storil, zakaj vedel je, da bi vsakemu gibu njegove roke, ovite z lovkami, pri j>riči odgovoril uničujoči stisk. Ce bi storil zdaj kar koli, kar bi si mogla hobotnica razložiti, kot da ji skuša zbežali, bi to gotovo pomenilo njegovo smrt. Čutil je že malo okroglino na ročaju noža, toda njegove dlani so bile v težkih gumijastih rokavicah okorne in prsti so počasi drseli še naprej proti prstom desnice. Strašno se je bal, da bi izpustil nož, medtem ko jc še naprej tako premišljeno in neznansko počasi premikal prste. Vzdignil je prvi prst desnice in položil na njegovo mesto prst levice.. Vzdignil je drugi prst. Njegov čas je potekal. Skozi režo na zaščitni plošči je videl, kako se je hobotnica mahoma strahotno spremenila. Val barve ji je žalil mrtvaško sivo telo, odtekel je in sledil mu je drug val, tokrat sivo in škrlatno rjavo pegast, in pokril telo. Pritisk lovk se je povečal; Pete je čutil, kako se mu telo naglo pomika proti živali. Naposled je držal nož trdno v levici, počasi jo je vzdignil po preračunani poti med lovkami, ki so ga zdaj držale, mahoma pa ga je hobotnica potegnila čisto k svoji gabanici. Trenutek ga je žival držala tako, da so bile oči v oglavnicah čisto blizu njegovih. Lovke so zdrsnile z zaščitne plošče, celo Petovo vidno polje je bilo iznenada spet jasno in lahko je gledal naravnost v mračne in sovražne oči. Vedel je, da bodo zdaj o njegovem življenju odločili trenutki, in vendar je zadrževal željo, da bi zabodel nož v oči, čeprav je bila močna kakor smrtna groza. Se naprej je počasi vzdigoval levico. Strgača ga je začela grebsti, najprej nalahno, slišati je bilo, kako zobje praskajo po robatem krepastem blagu. Pete je opazoval oglavnici, v katerih so tičale oči. V mraku, ki je vladal v prostoru, je preračunaval razdaljo za njim na liobotičnem temenu. Nad temenom sc je svetil dolgi dolgi nož, neka bledo-modra in zlata ribica je plavala od njega. Pete je spoznal kraj, v katerega bi moral zabosti konico noža. Po površini je bil majhen in se je premikal, kakor se je žival krčila, če bi ga zgrešil, bi to pomenilo smrt zanj. Zapičil je oči v premikajoče se mesto in zamahnil z nožem navzdol. Že prvi trenutek sunka — ko so se Pelove mišice vzdolž leve strani napele, zbrale moč v levi rami in •potegnile navzdol — so se lovke stisnile okoli njega, strgača je zapraska-la po krepastem blagu, priseski so zavrtali vanj. Neka lovka, ki se ji je vršiček premkal tako naglo, da je bil videti le kot siva pega, ga je zgrabila za levo zapestje in začutil je udarec njene moči. Prepozno. Ko jc Pete s kratkim, rezkim vzdihom sunkoma iztisnil zrak iz pljuč, ko je strgača udarila po kovinski čeladi, se je mornariški nož zadri dobrih osemnajst centimetrov globoko v hobotične možgane. Iz živali je udaril curek črnilastega soka in v prostoru je mahoma zavladala popolna tema. Počasi se je Pete zavedel, da je bil nekaj. časa brez zavesti — koliko časa, ni vedel. Ko je odprl oči, je videl samo črnilasto temo. In neka neznanska teža ga je tiščala proti podu. Telo mu je trepetalo, ko se je s počasnimi gibi rinil navzgor. Teža je zdrsnila z njega, da je lahko vstal. Črnilo se je počasi zbistrilo in naposled je zagledal žival, razkrečeno med .nerazločnimi posodami. Ročaj noža je bil videti kot medla srebrna črta. Petu se je še vedno obračal želodec, ko se je močno iztegnil in zgrabil za nož. Zlahka se je dal izvleči; od tam, kjer je tičal dotlej, je zacurljala kri. Potem je Peta prevzela groza. Zasukal se je, stekel skozi vrata, sc zaletel v ladijsko ogrodje, omahnil nazaj in se spet zaletel v tramove, tako da si je sam zapiral pot na odprto oceansko dno. Nato je zaslišal svoje lastno suho in ostro dihanje in nehal teči. Počasi se je obrnil, pogledal nazaj proti ladji, iz katere je še vedno teklo ho-botično črnilo, se spet obrnil in odkorakal proti sidrni verigi. Kolena so mu bila šibka in roke so sc mu tresle, tako da si je s težavo pripel vrv za spuščanje na obleko. Precej časa je poteklo, preden je zataknil telefonsko zatikalo, vendar ga je naposled trdno privil. »Mike«. Slišal je svoj lastni glas, bil je samo šepet. »Mike. Spravi me gor.« »Velja, fant« je odgovoril Mikov glas. Zvenel je veselo. Pete je zavzdihnil in omahnil na beli pesek, čakaje, da ga vrv za spuščanje začne vleči navzgor. »Ko sem bil še fantek, nič v-ič-ji od Mary, sem moral vsako popoldne v hosto po krave in jih prignati domov. Oče mi je govoril, da se ne smem med potjo nikoli igrati, temveč moram hiteti in prignati krave še pred nočjo domov, kajti v gozdovih so medvedje, volkovi in panterji. Nekega dne sem šel bolj zgodaj od doma in sem menil, da mi ni treba hiteti. V hosti je bilo toliko lepih stvari, da sem čisto pozabil, da je mrak že blizu. Na drevesih so bile rdeče veverice, skozi listje so se podili polhi in po jasah so se igrali zajčki. Vedeti morata namreč, da se zajčki, preden gredo spat, vedno poigrajo. Začel sem se igrati mogočnega lovca, ki zalezuje divje zveri in Indijance. Bojeval sem se z Indijanci, dokler nisem v svoji domišljiji videl po hosti polno divjih mož. In tedaj sem naenkrat zaslišal, da ptice žvrgolijo večer- no pesem. Na stezo je padel mrak in v hosti je bilo temno. Vedel sem, da moram krave hitro odgnati domov, drugače me bo dohitela črna noč, še preden bodo na varnem v skednju. In o kravah ne duha ne sluha! Prisluškoval sem, toda zvoncev nisem slišal. Klical sem, a krav od nikoder. Strah me je bilo teme in divjih zveri, vendar si nisem upal domov brez krav. Tekal sem po hosti, iskal in klical. Medtem so sence postajale gostejše in temnejše, hosta je postajala vedno globlja, drevesa in grmičevje nekam čudni. Krav nisem mogel najti nikjer. Vzpenjal sem se na griče, jih klical in iskal, se spuščal v mračne globeli, se ustavljal in prisluškoval, da bi slišal kravje zvonce. Nikjer nobenega glasu, razen šelestenja listja. Tedaj sem v temi za seboj zaslišal glasno sopenje. Spreletelo BRANKO HOFMAN: SVETLOBA VELIKE SAMOTE Navajeni smo, da izidejo drame samo v kakih zbranih delih, sicer se založbam ne zdi komercialni uspeli dovolj zagotovljen, da bi tvegale take poskuse. Častna izjema v tem je mariborska založba Obzorja, ki je izdala že več dramskih del. Tako smo dobili pred kratkim zopet domače dramsko delo v knjižni obliki, tezno dramo Branka Ilofmana s simboličnim naslovom SVETLOBA VELIKE SAMOTE. Dramo je v predlanski gledališki sezoni uprizorilo SNG v Mariboru. Kritiki so bili mnenja, da delo ni tako uspelo, kot Hofmanov prvenec ^Življenje zmaguje«. Toda vzrok tej trditvi je bila verjetno bolj uprizoritev kot sama drama, lcar je zdaj, ko imamo pred seboj tiskan tekst, še bolj očito. V drami »Svetloba velike samote« rešuje avtor etični konflikt med posameznikom in družbo, problem moralne odgovornosti revolucionarja, ki sam v sebi ne najde opravičila za svoje ravnanje. Dejanje je postavljeno v imaginarno mesto, s čimer je poudarjena občečlo-veška veljavnost. Knjigo je opremila Nadja Furlan. Brez dvoma sodi mladi dramatik in pesnik Branko Hofman med naše najplodovitejše sodobne dramatke. Razen obeh dram, ki smo ju že omenili (»2ivljenje zmaguje« in »Svetloba velike samote«), je napisal še poetično dramo »Zvezde na jutranjem nebu«, katere uprizoritev bo pripravil v Trstu režiser Jože Babic, in dramo »Pred zadnjim ovinkom«, ki bo doživela praizvedbo v začetku marca v Mariboru. Najbolj simpatično je pri I-Iofmanu, da pogumno sega v današnji čas in prikazuje sodobnega človeka z vso kompleksnostjo njegovih problemov. Hofma-nova dela odlikuje lep in prečiščen jezik ter originalne pesniške metafore. Za dramo »Zvezde na jutranjem nebu« je dobil Hofman Prežihovo nagrado za leto 1957. (Slika iz drame SVETLOBA VELIKE SAMOTE) Klet podrte hiše. Nekdo leži na pogradu. Ob njem starka. Ko zasliši korake, naglo upihne svečo. DHORO: (glas) Kdor je, naj prižge luč! Zunaj je nekdo, ki je potreben pomoči, (molk) Zunaj je nekdo, ki pozna Maria. STARKA: (naglo prižge luč) Kdor izreče to ime, ni moj sovražnik. (Opazi, da sta pri vhodu Dhoro in Renata) Sinko, ni lepo, da se norčuješ iz starke, ki si želi poslednjič videti sina. RENATA: V temi bi ne bila prišla živa v to votlino. DHORO: V sili je bila izrečena laž, zato naj usahne v temi pozabljenja, kot ugasne sveča, če jo upihneš. STARKA: Pozabila bom, kar me je prizadelo, ker govoriš resnico. DHORO: Kdo je mož, ki je pri tebi? STARKA: Ležal je v bližini, kjer je stala nekoč moja hiša. In ker sem videla, da je prepost človek, ki se je skril pred nasiljem, sem vedela, da moram storiti tako, kot bi storil Mario, če bi živel z menoj. — In kaj je tebi sinko, da se držiš za roko? RENATA: Strel, ki ni bil namenjem njemu, ga je ranil. Zato bi ga rada prevezala. Spomnila sem se, da hraniš v tem brlogu luč, ki mu lahko služi. DHORO: (vzame svečo in posveti neznancu v obraz): Francesco! — (Vznemirjeno starki): Kako dolgo že leži tako? STARKA: Ko se je mračilo, sem ga našla. Ker sem nevedna starka, sem ga položila na ležišče in molila zanj. Še živi in hudo mi je, ker ne morem nič storiti zanj. DHORO: (Renati) Pomagaj, da ga rešiva! RENATA: Je eden tvojih prijateljev? DHORO: Da mi ne boš očitala neiskrenosti, vedi: moj prijatelj je. Kot brata sva, Zato mi ne odreci prošnje. RENATA: Naj te prevežem! Močno krvaviš. DHORO: Meni ni hudo, Prijatelj je potreben pomoči, RENATA: Potrebuješ me in če želiš, da pomagam prijatelju, se. ukloni. DHORO: Mislil sem, da si samo razvajena in da so te pustili vsi užitki življenja prazno, Zdaj vidim, da si me zaslepila ... RENATA: Ali veš, kaj si pravkar priznal? DHORO: Molči in stori, kakor želiš, vendar hitro! STARKA (sede k ranjencu in pogreznjena v svoj svet na pol dremlje) RENATA: Drži svečo, da bom videla.'—Enooki, veliko je tvoje sovraštvo in še večja je tvoja predanost ljudem, ki jih ljubiš. A z dobroto človek ničesar ne doseže. Kar cenijo ljudje, je oblast. A za oblast rojeni ne poznajo njene cene; cenite jo vi, ki se borite zanjo. Kadar boš okusil moč oblasti in ti bo vse položeno pod noge, takrat, Enooki, boš morda tako lahkomiseln, kot sem jaz, Idi ne mislim ne na jutrišnji dan ne na očeta, ki me želi ob sebi, niti na maščevanje tvojih prijateljev, ko zvedo, kdo je moj oče. . DHORO: Ne boj se maščevanja mojih prijateljev. Ni jih prevzela strast maščevanja in ločijo pleve od semena. RENATA: Danes še, a kako bo jutri, ko bodo imeli oblast v rokah? DHORO: Nikomur ničesar ne verjameš. RENATA: Verjamem sebi, ker sem spoznala, da prinaša laž, če se človek sam odeva vanjo, razočaranje in obup. DHORO: Človek ne more živeti sam zase. RENATA: Lahko, kadar prezira vse, tudi lastno kri in ceni samo trenutek resničnosti in priznava za resničnost samo trenutek, DHORO: Zmedeno govoriš. RENATA: Nočeš raziuneti, ker bi moral sicer sam sebi priznati, da si nisva več tujca. DHORO: Končaj že! RENATA: Takoj bo. DHORO: Roka je v redu. Zdaj pomagaj prijatelju, kot si obljubila. RENATA: Tu mu ne morem pomagati. Prenesti ga morava. DHORO: Kam? RENATA: Tja, kjer mu bova lahko nudila zdravniško pomoč. DHORO: In kako bova spravila prijatelja tja kamor hočeš ti? RENATA: To prepusti meni... Zeli srečno pot. DHORO: Pojdi! Srečno pot. RENATA: Hvala ti, pa čeprav si mi želel srečno pot zato, da bi rešil prijatelja. DHORO: Srečno pot, Renata. mi me je: to je panter! Bilo pa je samo moje lastno sopenje. Gole noge sem imel že vse raz-praskane od šipkovega trnja in veje so tolkle po meni, ko sem se prerival skozi grmovje. Vendar sem kar naprej iskal in klical: »Sukey! Sukey!« »Sukey! Sukey!« sem vpil iz vsega grla. »Sukey!« Tedaj je prav nad mojo glavo nekaj vprašalo: »Hu?« Lasje so se mi postavili pokonci. »Hu? Hu?« je spet rekel Glas. Tedaj sem zdirjal na žive in mrtve. Na krave sem čisto pozabil. Samo eno sem si želel: ven iz hoste, domov. Tisto pa je v temi šlo za menoj in klicalo: Hu...uu?« Tekel sem, kar so me noge nesle. Že mi je zmanjkovalo sape, a tekel sem kar naprej. Nekaj me je zgrabilo za nogo in teleb-nil sem na tla. Skočil sem na noge in tekel, da se je kar kadilo. Še volk me ne bi mogel ujeti. Končno sem prišel iz temne hoste na piano, pred skedenj. In tu so stale vse krave in čakale, (Konec na 8. strani) KNJIGA 58, štev. 1 Iz vsebine: NOVITETE IN PRIKAZI — V šesti letnik, Ivan Dončevič: Kavarna Ivana Nepomuka; Cankarjeva založba v letu 1958, Vladimir D. Dudincev: Človek ne živi samo od kruha, Stale Po-pov: Tole Paša, Vladimir Mušič: Arhitektura Bosne in pot v sodobnost, Ilf in Petrov: Dvanajst stolov, B. B.: Cernlčeva »Vejavlca«, Johann Musaus: Repoštev; »Kultura in zgodovina« v letu 1958, Richard Gordon: Zdravnik v hiši; Moderni roman, Prešernova zdravljica. članki in ESEJI: Samorastniki (Josip Vidmar), Pogovor z avtorjem drame »Svetloba velilce samote« (Ge-ma Ilafncr), Ptičji pir (Istrska narodna, prev, Ivan Minatti), Moderna japonska literatura (Prev. V K) RAZGLEDI — Nekaj zanimivosti iz Poljske (Lojz Krakar), Tuji in naši citatelji v prevodih v letu 1953 (Bogomil Gerlanc), Ob 50-letnici socialistične založbe časopisa »Naprej!« v Idriji (Cvetko A. Kristan), Slovenski izseljenski koledar 1958 (Cv. A. K.). BIBLIOGRAFIJA. OBISK V NOVEM OBRATU TOVARNE TOS V IIRPELJAII slujejo novo delovno silo. Računajo, da bo postopoma narastcl delovni kolektiv na do 200 članov. Čakajo le še, da zagore peči za žganje stekla, ki so jih sedaj že postavili na novo in ob sodelovanju domačih in tujih strokovnjakov. Potem bodo izdelali dnevno do 700 kg stekla, zlasti steklenih cevi, ki jih sedaj uvažamo. Te pa so osnova za vse delo in njihove izdelke. Iz cevi raznih debelin namreč izdelujejo kapnike, okraske, steklene gumbe in drugo. Vprašal sem direktorja Štrub-Ija, ki bdi nad tem obratom, tako da so v njegovi matici v Ljubljani že kar ljubosumni, kaj je še treba, da bo obrat v celoti stekel: »Denar, malo denarja za obratna sredstva in nekaj deviz za lonce, ki so potrebni za kuhanje stekla, pa bo šlo,« je dejal prepričan v uspeh. Povedal je še, da imajo naročil, ki jih ne bodo zmogli, če bi že vse teklo s polno paro. Tudi za izvoz bi bilo precej njihovih izdelkov, saj je sedaj posebno ugodno stanje v tem pogledu na evropskem trgu. Za hr-peljski obrat pa jc dejal, da mora ESS = 181 brigadirjev Pretekli ponedeljek je bilo na Ekonomski srednji šoli v Kopru živahno kakor že dolgo ne. Šolski komite Ljudske mladine je sklical sestanke razrednih osnovnih mladinskih organizacij, na katerih so razpravljali o delu in sklepih okrajne mladinske konference. V tej zvezi je drugi B razred pozval vse gojence ESŠ na tekmovanje za dosledno izvajanje sklepov konference. Med dijaki ESŠ je bilo že nekaj dni slišati govorice o ustanovitvi lastne mladinske delovne brigade. In ko so zvedeli o letošnji zvezni delovni akciji, so se prvi oglasili dijaki tretjega B razreda in izjavili, da bodo vsi sodelovali pri gradnji Ceste bratstva in enotnosti, njim pa so se pridružili tudi dijaki tretjega A in drugega B razreda. Tako je doslej prijavljenih na tej šoli že 127 brigadirjev-mladincev in mladink. Prijavam teh mladih brigadirjev pa se jc pridružilo še 54 prijav izrednih slušateljev koprske ESŠ. letos čimprej začeti s polno paro delati in se postaviti v vseh pogledih na svoje noge. Potem bi tu delali zlasti »triplex« steklo, ki služi n. pr. za avtomobile in podobno, ker se ne razleti. Seveda bodo tu delali tudi razne druge predmete, toda kader je treba postopno in temeljito priučevati. Strokovnjakov te stroke je namreč pri nas malo. Tako bo, kakor vidimo, ta del Krasa dobil obrat — tovarno, ki bo ponesla proizvode in ime daleč v svet. Želimo samo, da bi ostalo pri sedanjem poletu, kakor tudi seveda želimo uspehov, ki na tej podlagi ne morejo izostati. -žj- SSSSKSSttSlfr» " pg® ms žm. ' < mmmmsSi |Hlf2r|: M® Mmm* : W3. iftppf mM Tovarna steklene galanterije v Hrpeljah IZ DELA ORGANIZACIJ ZB SEŽANSKE OBČINE Delegati, ki so pred dnevi na občinski konferenci Zvezo borcev v Sežani zastopali 1370 članov ZB s področja sežanske občine so bili v svesti, da bodo lahko na doseženih uspehih dosedanjega dela z lahkoto izpolnjevali naloge, ki jih čakajo v tem letu. Lepo aktivnost je dosedanji občinski odbor razvil preko komisije za pomoč otrokom padlih borcev, komisije za zbiranje zgodovinskega materiala narodnoosvobodilne vojne in pri seznanjanju šolske mladine s tradicijami NOB ter prav tako v politični vzgoji vseh članov. V preteklem letu je občinski odbor skrbel za 75 otrok padlih borcev, ki so za svoje šolanje prejeli milijon 900 tisoč dinarjev. Čeprav bo letos odbor skrbel le za 63 otrok, je predvidenih dva milijona 100 tisoč dinarjev raznih štipendij. V poletnih mesecih so priredili počitniško kolonijo v Ankaranu, ki je prav dobro uspela. Ta komisija bo letos morala poskrbeti za uspešno dokončanje šolanja desetih otrok, 10 drugih pa bo morala vključiti v razne poklice. Komisija za zgodovinsko dejavnost; je v preteklem letu, razen zbiranja zgodovinskega materiala skrbela za zapisovanje spominov partizanskih borcev in za opisovanje važnejših dogodkov NOB, Zbrala je tudi že nekaj materiala, ki bo služil za zbirko kronik iz partizanskih let. Doslej so že zbrali krajevne kronike za vasi Štjak, Štanijel, Vrabce, Hruševi-ca, Tomaj, Dutovlje in za vso vasi bivše občine Sežana. Komisija je doslej zbrala 129 življenjepisov padlih borcev in spominov. To delo bo v prihodnje nadaljevala ter stremela za ustanovitev muzeja NOB v Sežani. Najuspešnejše delo komisije za spomeniško dejavnost se odraža v postavitvi spomenika v Sežani, odkritju spominske plošče v To-maju, prekopu padlih borcev na pokopališče v Sežani, vzdrževanju partizanskih grobov itd. V prihodnjih letih pa nameravajo od- krili še nekaj spominskih plošč in postaviti spomenik v Štanjelu. Tudi delo drugih komisij je bilo uspešno, občinski odbor pa je na svojih sejah sprejemal naloge, ki jih je vedno v celoti izvedel. V prihodnje nameravajo poglobiti skrb za vzgojo otrok in jih seznanjati s partizansko borbo ter jim vzbujati ljubezen do domovine. Zato bodo organizirali razna predavanja v obliki pripovedovanj starih borcev in izlete v partizanske kraje. Bodoči občinski odbor pa bo tudi skrbel za nadaljnje utrjevanje organizacije ter za povečano aktivnost svojih članov na vseh področjih družbene dejavnosti. noocoooocooocoooooooocooo COOOOCCODOOOOOOOCOOOCCOOOOCOOOCX va © volitvah Olika gor, olika dol, kajti nisem namenoma prisluškoval, ampak sta bila tako glasna, ko srno se pozno zvečer vračali 7. zbora volivcev in sta jo sekala prav pred menoj, da sem ju moral poslušati. Prvi: »Beri, kaj praviš na to, kar smo nocoj slišali?« Drugi: »Misliš tisto o Francozih in Alžircih, ali o Angležih in Ciprčanih?« Prvi: »Malo kaj govoriti. Kolonije so iz mode. Vsak ima pravico biti v svoji liiši gospodar. Impcrialistom zvoni k pogrebu. Francozi in Angleži so dobili v Egiptu dobro lekcijo, pa se niso veliko naučili od tega.« Drugi: »Da se bodo znali ravnati Alžircl sami?« Prvi: »Oštja, če bodo znali. Kar k nam naj pogledajo!« Drugi: »Res jc. Tone! Pred desetimi leti so nas zmerjali Se z balkanskimi divjaki, danes pa naši najbolj zagrizeni sovražniki radi poškilijo v Jugoslavijo in nas zavistno občudujejo. Se malo, pa bomo vštric z Amerikanci.« Prvi: »Niampolo!« Drugi: »Ne mislim po gospodarski moči, ma po kulturnem razvoju in modernem načinu gospodarjenja, po tehniki planiranja in izkoriščanju naravnih dobrin, po organizaciji našega gospodarstva — to sem hotel povedati.« Prvi: »Drži, vendar nam še veliko manjka.« Drugi: »Poglej Tone, leta 1317 naše skromne želje gotovo niso obsegale niti polovico tega, kar imamo danes. Ma potreba rodi potrebo. V socializmu pa je še tako. da nas svoboda sama priganja k večjemu snovanju in ustvarjanju pogojev za boljše življenje. Danes nas nihče ne omejuje pri tem. Kdo pa se je na primer pod fašizmom upal ziniti, kaj bi rad? Dali so nam toliko, kolikor so sami hoteli, ne kolikor smo bili potrebni.« Prvi: »Pa kandidati za republiško in zvezno skupščino, kako so t.1 všeč?« Drugi: »Mislim, da boljših nismo mogli izbrati. Kdor se je boril za našo osvoboditev, ta se bori tudi za naš kruh in napredek. In kdor je pošten in zaveden državljan, jih bo šel volit. Tako je. Zraven tega so to možje, ki znajo in bodo znali na pravem mestu in ob pravem času povedati, kaj od njih pričakujemo volivci. Pri »Zlati kaplji« je bilo še odprto. Tja sta zavila gospodarja, jaz pa v megleno noč proti domu. j. 2. k ¡oooocxxxooooooooooooooooocc oocococo....X V VX, XXX- xxxxxxxjooooooooooooooooooooooooooooooooooa P V A? (T¥ ffff i remagau Pred letom dni je bila zapečatena usoda Tovarne steklene galanterije v Hrpeljah. Na »ruševinah« te tovarne pa je začel takoj rasti nov obrat »Tovarne optičnih in steklopihaških izdelkov« iz Ljubljane ali kratko »TOS«. Ta napis se sveti na stavbi v Hrpeljah. Ko sem prvič obiskal nov obrat, je bilo še vse na začetku in ni bilo kaj videti. Nekaj deklet in fantov je sedelo pri svojih delovnih mizah in na plamenu, ki je švigal iz posebnih gorilnikov, grelo steklo in ga oblikovalo v majhne kapalke. ki jih dobile lekarni, ko kupite zdravilo, ki ga je treba jemati po kapljicah. Kaj več že skoro ni bilo videti. Da, še to: dva ali trije delavci so v spodnjih prostorih delali gumbe iz stekla in na zelo primitiven, ročni način. To je ostalo od prejšnje »tovarne«. Sicer pa so bili ogromni na novo zgrajeni prostori prazni, nove peči so zijale z odprtimi očmi kot bi očitale tistim, ki so jih postavili, kaj so zagrešile, ko so zapravili za nad 80 milijonov ljudskega premoženja. Nekaj pa je bilo opaziti pri novih ljudeh, ki so vzeli usodo obrata v svoje roke: ogromno voljo in energijo. »To bomo naredili vse drugače. Tu bo stala nova peč, tu bodo delavnice za to, tam za ono,« so govorili. Peči za izdelovanje stekla so bile namreč, kot se je ugotovilo, postavljene in zgrajene popolnoma napačno, nova stavba pa grajena kot utrdba, čeprav steklo ne rabi tako trdno grajenih stavb. Obrat sem obiskal ponovno skoro po letu dni. Sprememba je več kot očita: danes dela v obratu 95 delavcev in uslužbencev. Toda sedaj ne delajo več samo kapalk. Priučili so se že težjih in bolj zapletenih del, kot so ampule vseh velikosti za zdravila, •dalje delajo razne vrste okraskov iz stekla in se čudiš, da je kaj takega sploh moči iz stekla izdelati skoro brez orodja. Potreben je le ogenj, steklo in vešča roka. Poleg tega že sedaj pripravljajo velike količine okraskov za novoletne jelke. Gre za veliko naročilo za izvoz v Anglijo. Pri tem je treba povedati, da izvažajo okraske po ugodni ceni in z dobičkom, to je brez faktorjev. Tako polagoma pristopajo k vedno novim izdelkom in zapo- »Brigadirji, k počitku!« je v večerni somrak zatrobil brigadni trobentač. Drug za drugim so izginjali brigadirji v lesene barake. Dolgo so se premetavali na pogradih, ne da bi zatisnili oči. Zrak je bil soparen in svinčeno težak. Zaman so si želeli vsaj rahle sapice, ki bi jim ohladila vroča čela. Na-pravljalo se je k nevihti .. . Oglušujoč tresk jih je vrgel iz spanja. Se vsi omamljeni niso mogli doumeti, kaj se je zgodilo. »Nevihta!« »Dekleta, zaprite okna!« »Oblak se je utrgal!« Med ukaze dežurnega so se vpletali prestrašeni klici brigadirk. Narava je pobesnela. Bilo je, kot da se bo nebo razklalo na dvoje in z vso težo pritisnilo nanje. Cumeli so na pogradih in prisluškovali neurju, ki jo razsajalo zunaj, »Nasiiip! Na pomoč!« Brigadirji v varnem zavetju barak so se zdrznili in nekje v notranjosti jih je zazeblo. Nasip? Kaj je z njim? Na stopnicah so zatopotali koraki. »Nasip odnaša! Vzemite orodje in za menoj!« Ukaz komandanta je bil odveč. Bosi In razoglavi so brigadirji grabili za orodje. Težke deževne kaplje so jim bičale obraz. Zagazili so v blato in do kož premočene jih je požrla noč. Oslepljeni od bliskov so za kratek hip s pogledom ujeli razdejano cesto pred seboj. Zarili so se v nasip kot mravlje. Kopali so, podstavljali bruna, trgali iz ledenega objema vode kos za kosom zemlje in ga vračali nasipu. Borili so se. Niso bili sami. Z ramo ob rami so z njimi stali brigadir- ji, ki jih na cesti že zdavnaj ni bilo več. Nasip je bil tudi njihov. Sto in sto ur življenja so pustili v njem. Bil je njihov ponos. Delo njihovih rok. Ko so odhajali, so jim zabiče-vali: »Pazite na nasip! Takega na cesti še ni bilo!« Na obrazih so se nabirale potne srage in se zlile z deževnimi kapljami. Nebo nad obzorjem se je rdečkasto svetlikalo, ko se je podivjana narava umirila. Voda je osramočena in vsa ubogljiva lezla po skopanih jarkih ter le tu in tam igrivo pljusknila ob nasip. Stali so ob nakopičeni gmoli Ilovnate zemlje in svetle iskre so se uži-gale v utrujenih očeh. Zmagali so. Zmagali zato, ker jih je bilo pet sto, ker se je borilo tisoč rok. Zato, ker se je pet sto src združilo v en sam utrip: »Nasipa ne damo!« VOGRIC MARIJA Z najmodernejšimi stroji se je Investicijska grupa za izgradnjo avtoceste Ljubljana—Koper pred mesecem dni zagrizla v zadnji, 3,9 km dolgi cestni odsek od Pe-trinj do Kastclca (nad Črnim kalom), ki trenutno še manjka, da bi bila vsa cesta Ljubljana— Koper sposobna za sodobni hitri avtomobilski in kamionski promet. Dela na prvem useku (iz koprske smeri; .10.000 kubičnih m) bodo končana do sredine februarja, nakar bodo sedaj še tu zaposleni minerji in strojniki pohiteli na pomoč skupini, ki se kak kilometer dlje daje z največjim Mladi brigadirji pri delu v koprskem pristanišču usekom na novi cestni trasi (23 tisoč kubičnih metrov). Delo je vzorno organizirano in napreduje po načrtu. Investicijska grupa ga bo končala do junija meseca, ko bo novi cestni odsek izročila — na začetku sezone — prometu. S tem se bo Ljubljana zopet za nekaj minut približala Kopru; da no govorimo o prihrankih na gorivu in amortizaciji cestnih vozil. In še nekaj: novi cestni odsek odpira prečudovite poglede na naravne lepote bližnje in daljne okolice tega zahodnega predela naše domovine. F. M. Gradbišče ceste pri drugem useku. Vse ospredje slike bo izpopolnil 12 m visok nasip MED PRVIMI GRADITELJI BODO TUDI BRIGADIRJI KOPRSKEGA OKRAJA Iz vseh občin koprskega okraja prihajajo te dni vesti o želji številnih mladincev, da se udeležijo zvezne mladinske delovne akcije, to je gradnje Ceste bratstva in enotnosti, že 1. marca. Okrajni štab mladinskih delovnih brigad je doslej prejel že več kot trideset prijav — predvsem iz vrst kmečke mladine. Največ prijav je prišlo iz izolske in piranske občine. Pričakovati je, da bo v prvi koprski brigadi sodelovalo več kot 80 brigadirjev. Pri mobilizaciji mladine v delovne brigade so mladinskim organizacijam močna opora Zveza komunistov, SZDL in zadružne organizacije. Člani SZDL! Naročajte, berite in širite svoje glasilo SLOVENSKI JADRAN! Juüfa lefios b® končana 2ENA IN DOM ★ ZDRAVSTVO SN VZGOJA * 2ENA IN DOM * ZDRAVSTVO 3N VZGOJA ir ŽENA IN DOM ^r ZDRAVSTVO EN VZGOJ S POSVETOVANJA ŽENA-KOMUNISTK KOPRSKE OBČINE pr V Kopru so se pretekli teden sestale žene, članice ZKS, in sicer iz vsake osnovne organizacije koprske občine po ena ali dve predstavnici. Sestanek je sklical občinski komite ZKS v Kopru, ker je prav v tem času celotna naša družba, pred. važnimi in velikimi nalogami — pred volitvami republiških in zveznih organov, je povedal v svojem govoru sekretar Karel Štrukelj. Uvodno besedo o problemih, s katerimi se prvenstveno spoprijemajo žene, je imela, tovarišica Lojzka. Plesničar, predsednica DruštvaI za. izobraževanje žena v Kopru. V živahni razpravi, ki se je razvila po njenem referatu, so se žene dotaknile številnih vprašanj, ki pravzaprav zadevajo vsa področja našega družbenega življenja in udejstvovanja in ki jih zato lahko tudi rešujejo v širšem okviru, kot so zgolj ženska društva. Ob koncu posvetovanja so tovarišice še predlagale tri odbore stanovanjske skupnosti, in sicer za Koper, za Semcdclo in za Koper-okolico. ne samo Ženski problemi V kratkem pregledu dosedanjega dela. uspehov in napak, velja zlasti poudariti, da smo v času političnih priprav na volitve v republiške in zvezne zbore, v času, ko bodo na zborih volivcev razpravljali o družbenem planu in proračunih. Te obsežne naloge . zahtevajo najširše sodelovanje tudi od žena in jih silijo, da sc aktivno udejstvujejo v vseh organih družbenega upravljanja in v vsem javnem življenju, kjer gre za rešitev marsikaterega problema, ki ne zadeva samo žene, ampak je splošnega značaja, premalo žena v organih družbenega upravljanja V koprski občini je 3142 zaposlenih žena, od tega 2234 delavk in 903 uslužbenk oz. nameščenk. Le majhno število žena pa najdemo v organih družbenega upravljanja, predvsem jih je malo v delavskih svetih in upravnih odborih, pri raznih občinskih in okrajnih svetih. Pri zadnjih volitvah v občinske ljudske odbore je le 5,6 '/t odbornikov žena. Vzrokov za to je več. Eden med njimi je, da čaka ženo po opravljeni službi še domače delo, kar ji jemlje preveč moči. Razen tega pa imajo žene premalo samozaupanja, se podcenjujejo in same odklanjajo kandidaturo. Na drugi strani pa prav žene tudi ne zaupajo kandidatkam in jih zato tudi ne volijo. udejstvovanje samo v ženskih organizacijah ne zadostuje In vendar je naša žena danes sposobna. da razpravlja, pomaga in soodloča na vseh področjih in pogosto je prav žena tista, ki pravilno razume in prikaže, razne probleme, ker jih je spoznala v nenehnem boju , -....j.;/' - ' JM2&P I: '! '"•■ /i . i i • ■__ Modna napoved za letošnje leto daje ročnemu pletenju prednost pred strojnim. Zato so se v modnih časopisih že začeli pojavljati vzorci modelov, ki so pleteni ročno. Tak vzorec vidite tudi na naši sliki vskadanjega življenja. Ogromno drobnega pa tudi večjega dela so žene opravile v okviru svojih organizacij, v skrbi za družino in olroke, v vprašnajih socialnega značaja, vendar pa so vse premalo o tem govorile v širši javnosti, na zborih volivcev, na sestankih SZDL ali na konferencah ZK. Tako javnost to delo premalo pozna, žene pa čutijo premalo samozavesti. Najlepši primer za to je vprašanje otroškega igrišča v Kopru. Žensko društvo ima že dve leti v svojem programu ureditev tega igrišča in šele prav v zadnjem času se jc stvar premaknila z mrtve točke. Gotovo bi sc prej, če bi žc pred dvema letoma o tem govorili na zborih volivcev ali na sejah občinskega ljudskega odbora. skrb za ustanove namenjene otrokom Pri tem gre predvsem za mlečne in Eolske kuhinje. Danes prejema v Kopru samo v osnovni šoli dnevno 850 otrok toplo in izdatno malico, 120 otrok pa se hrani v šolski kuhinji. Malica stane S din, kosilo pa 50 din. V koprskem Pionirskem domu so lahko otroci tudi v popoldanskih urah. tam lahko končajo svoje naloge. obenem pa imajo razne krožke. Želeti bi bilo, da bi matere večkrat obiskale to ustanovo in se seznanile z njenim delom, pralnice in menze V koprski pralnici in čistilnici je končno uspelo regulirati cene, tako da so primerne za vse, pranje je celo cenejše kot doma. Urediti bi bilo še treba le prevzem in dostavo perila domov. V Kopru bi tudi nujno rabili menzo za odnašanje hrane na dom. Razna podjetja so že ustanovila menze za svoje uslužbcnce, kjer je za zmerno ceno dobiti kosilo in večerjo. urejenost novih naselij Žene bi morale aktivno sodelovati pri razpravah o načrtih za gradnjo stanovanj oz. novih naselij. Boriti bi se morale za ugoden tip bloka in stanovanja, za čim cenejši način gradnje. Vedno znova je treba opominjati tudi na to, da je treba istočasno z gradnjo novih blokov misliti na preskrbovalne centre, na otroška igrišča, na otroške vrtce. Da se ne bi zgodilo še v bodoče tako, kot je bilo v Semedeli ali Skocjanu. Zdaj bo gradil Tomos v Semedeli 59 stanovanj, na Belvederu bomo dobili nove bloke. O teh stvareh je treba razpravljali javno in vedno znova opozarjati na pomanjkljivosti. potrošniški sveti in tekma za dobičkom Nujno je oživeti delo potrošniških svetov, saj se človeku zdi, da so skoraj pozabili, zakaj so bili izvoljeni. Sveti bi morali skrbeti, da imajo naše trgovine večjo izbiro, kvalitetnejše blago, kontrolirati cene, postrežbo in odnos do potrošnika. Potrošniki se upravičeno sprašujejo, ali je nenehno dviganje cen upravičeno, ali je to le trgovska tekma za dobičkom. Za odpravljanje nepravilnosti je zadolžen vsak posameznik, zlasti pa seveda potrošniški sveti. Nujno bi bilo v Kopru urediti dostavo blaga na dom: kruha, mesa, mleka. Ce imajo že lahko mesarije svoje blagajničarke, zakaj jih ne bi imele tudi pekarne, ne pa da prodajalka z isto roko prodaja nezavit kruh in prešteva denar. Ženo si tudi želijo nou-stop odprto trgovino z živilskimi potrebščinami, da bi vse nakupile spotoma, ko gredo iz službe. Tudi ob četrtkih bi morale biti odprte dežurne trgovine. stanovanjska skupnost — sola družbene zavesti Zdaj je v razpravi zakon o stanovanjski skupnosti. Kmalu se bodo lahko žene natanko seznanile s tem zakonom in dajale pripombe in dodatne predloge. Namen teli skupnosti je, da izboljšajo sedanje življenjske razmere delovnega človeka, hkrati pa bodo postale šola za dviganje družbene zavesti naših državljanov. To naj bi bila nekaka razširjena družina, ki bi živela v harmoničnem sožitju, si medsebojno pomagala in svetovala. Prav tu čaka ženo velika naloga, kajti pretrgati bo morala s starim načinom življenja in ustvarjati tovariške medsebojne odnose. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja! zelja po zakonu Sploh se zdi, da je želja po zakonskem življenju nemalokrat morda poglavitni nagib za ta korak in da je prav ta želja skoraj vedno tudi veliko slepilo. Zato menim, da je treba v razpravljanju o predzakonskih odnosih temu vprašanju posvečati mnogo večjo pozornost, kot, to po navadi delamo, ali. kar celo obidemo. Ker je ženske mladine za sedaj še vedno več kot moške, je razumljivo, da ima ta želja posebno vlogo pri delu ženskega sveta. (Iz knjige dr. Leona Zlebnika »Ljubezenska čustva in odnosi«) Ker vsi ljudje nismo enaki, bo potrebna včasih velika mera potrpežljivosti in razumevanja. V okviru teh stanovanjskih skupnosti bi bila tudi razna uslužnostna podjetja (pralnice, šivalnice, krpalnice itd.). V Kopru smo v začetni fazi stanovanjskih skupnosti, nujno bo Ireba rešiti začetne težave, da bodo ti zametki zaživeli. SMO PRED VOLITVAMI — NASA KANDIDATKA je ŽENA Kmalu bodo volitve v republiško in zvezno ljudsko skupščino, v Kopru kandidira za republiški zbor tovarišica Marija Aljančič-Polda. Poznamo jo kot sposobno politično delavko, kot dobro tovarišico in mater treh otrok. Zato smo jo tudi predlagali. Zaupamo ji, da bo dobro zastopala interese naše občine, saj vse probleme temeljito pozna. Prepričani pa smo tudi, da bo izvoljena, vendar pa je končni uspeh volitev odvisen od naše zavednosti. Ni nam vseeno, ali bomo dosegli pri volitvah 80, 09 ali celo 100 'It rezultat. Vsekakor pa bo rezultat ogledalo naše politične zrelosti, našega zaupanja v ljudi, ki smo jih kandidirali, in seveda naše socialistične zavesti. Tudi bodoče mamice so rade čedno oblečene. Ze dolgo je tega, kar smo črtali nekoč obvezne obleke z gubami. Nadomestile so jih takele praktične široke bluze in preprosto krilo z naramnicami S PLENUMA ZVEZE ŽENSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE V Ljubljani je bil 10. februarja razširjen plenum Zveze ženskih društev Slovenije. Glavna tema plenuma je bila vloga žena v današnjem družbenem razvoju v zvezi s skorajšnjimi volitvami ter sprejemanjem družbenih planov in proračunov. Tajnica ZZD Slovenije Milena Korže je v svojem referatu podčrtala nujnost sodelovanja žena v oblastvenih in družbenih organih. Dejala je, da se žene ne smejo zapirati v svoj ozek krog ter razpravljati o raznih problemih samo v okviru svoje organizacije. Izstopati morajo s predlogi v javnosti, na zborih volivcev, v ljudskih odborih in podobno, Le tako je upati, da bodo problemi, ki žene najbolj težijo, niso pa samo njihovi, ampak splošni, družbeni, najhitreje rešeni. Oblike tega sodelovanja bo najlaže najti v okviru stanovanjske skupnosti, kjer bodo žene imele večje možnosti, da uveljavijo svoje predloge. V razpravi je sodelovalo precejšnje število žena, med njimi tudi organizacijski sekretar ŽKS Vida Tomšičeva. Poudarek pri njenem izvajanju je bil prav tako na čim večjem uveljavljanju žena v javnosti, na sejah ljudskih odborov, raznih svetov, na zborih volivcev, sestankih SZDL itd. Da je bilo tudi pri zadnjih volitvah izvoljenih premalo žena, je del krivde v malomeščanskem gledanju na žene, večji del pa prav v Nova številka revije »SODOBNO GOSPODINJSTVO« Izšla je prva številka letošnjega letnika revije »Sodobno gospodinjstvo«. Na 32 straneh prinaša mnogo zanimivega branja. Vsi, ki se zanimajo za napredek in razvoj gospodinjstva, bodo z zanimanjem prebrali članek o uporabi infrardečih žarkov v gospodinjstvu. Mlajšim družinam pa bo dobrodošel prispevek o nujnem domačem orodju. Vsaka družina si želi čim pri-jetneje, udobneje in lepše urediti svoj dom. Zato je začela revija objavljati vrsto člankov o notranji opremi stanovanj. Prvi članek je objavljen v tej številki in obravnava lego in okolico stanovanjskih naselij, razporeditev prostorov v stanovanjih, njih velikost Itd. Zanimiv je tudi prispevek o opremi hišnih pralnic, ki jih že urejajo nekateri hišni sveti. Sledil mu bo članek o opremi skupinskih pralnic, ki se bodo ustanavljale v okviru stanovanjskih skupnosti, Vsi potrošniki bodo z zanimanjem prebrali članek o obveznem označevanju živil na domačem trgu, Članek je lep prispevek k vzgoji potrošnikov. Tistim, ki pripravljajo malice za šolske otroke, bodo dobrodošli nasveti za pripravo živil, ki jih dobivamo od mednarodne pomoči (sir, mleko v prahu). V tej številki ne manjka tudi nasvetov za oblačenje, pletenje,, kvačkanje in vezenje. Tudi domač vrt ima v tej številki precej prostora, Izkušen strokovnjak-praktik daje nasvete za vrtna dela v februarju. Ta navodila za vrtna dela v vsakem naslednjem mesecu bodo prlobčena v vsaki številki revije. Novi naročniki še lahko naročijo revijo za vse leto pri upravi »Sodobnega gospodinjstva«, Ljubljana, Miklošičeva 4-II, Letna naročnina je 400 dinarjev. dejstvu, da so so žene premalo uveljavile v organih družbenega in javnega upravljanja. V svojih organizacijah so žene veliko naredile, toda to delo ni prišlo iz njihovega ozkega kroga. Kot naša celotna družba se morajo tudi žene boriti za pravilno delitev dobrin, stremeti, da z razpoložljivimi sredstvi rešujemo v prvi vrsti tisto, kar je najbolj pereče. Zato pa je treba dobro poznati probleme, razpoložljiva finančna sredstva in način, kako vskladiti številne potrebe. Naše družine sc še vedno razdvojene pod težo zaostalega gospodinjstva in prav žene so tiste, ki morajo ofenzivno nastopati, da se bodo te stvari hitreje in odločneje urejale v okviru stanovanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost naj bo tisti prostor, kjer bomo ustvarili pogoje za hitrejši in naprednejši razvoj tega zaostalega gospodinjstva, uveljavili družbeno, skrb za otroke in tam bomo tudi okrepili človeške odnose v harmonično sožitje stanovalcev. Ce tega ne bomo znali sami ustvariti, nam pri tem ne bodo pomagali nobeni zakoni od zgoraj. Ob koncu svojih izvajanj je tovarišica Tomšičeva še povedala, da prav zdaj razpravljajo o osnutku zakona o stanovanjski skupnosti. Priporačala je, naj žene ta zakon dobro proučijo in pri raz- pravah tudi dajejo svoje pripombe. Tudi na prihodnjem plenumu Zveze ženskih društev Slovenije bodo razpravljali o stanovanjskih skupnostih Vida Tomšičeva je govorila tudi o pomenu volitev v zvezno in republiško ljudsko skupščino ter opozorila na možnost ožjih sestankov s kandidati, na katerih bi le-ti podrobneje spoznali probleme svojega območja. D. K. NARASTEK IZ REZANCEV 25 dkg moke, 2 jajci, slan krop, 5 dkg margarine. 2 rumenjaka, 15 dkg skute ali 15 dkg prepra-žene svinLne, 1 dl smetane, sneg iz 2 beljakov, ščep soli, mast za pekač. Iz moke in jaje naredimo testo za_ rezance. Tanko razvaljane posušene krpe zrežemo na rezance in jih skuhamo v slanem kropu. Kuhane odcedimo, oblijemo z mrzlo vodo in ponovno dobro odcedimo. Posebej umešamo margarino, ji dodamo rumenjaka, pre-tlačeno skuto ali zmleto preka-jeno svinino, smetano, odcejene rezance in trd sneg iz beljakov. Osolimo in rahlo premešamo. Zmes stresemo v dobro pomašče-no kožico in jo pečemo 20 minut. Namesto rezancev lahko uoorab-ljamo poljubne testenine. Se vedno je priljubljena kombinacija, da je dolga ali kratka jopa iz istega blaga kot obleka. Tak model kaže tudi naša slika. Okraski so bele barve (Nadaljevanje s 6. strani) da jim bo kdo odmaknil leso. Spustil sem jih noter in stekel v hišo. Oče me je samo pogledal in dejal: »Od kod pa tako pozno, fante? Si se spet med potjo igral, kajne?« Pogledal sem si pod noge in sem šele tedaj opazil, da imam na nogi- odtrgan noht na palcu. Bil sem pa tako prestrašen, da do tistega trenutka nisem občutil prav nobenih bolečin,« Pa je tu vedno prenehal in počakal, dokler ni Laura rekla: »Nadaljuj, Pa! Nadaljuj, prosim!« »No,« je dejal Pa, »nato je vajin dedek šel na dvorišče in odrezal debelo brszovko. Vrnil se je v hišo in me pošteno našeškal, da bi si zapomnil in ga drugič ubogal. »Odrasel, devetleten fant je dovolj star in bi lahko vedel, da je treba ubogati,« je dejal. »Nisem govoril tjavdan, ko sem ti rekel, kaj moraš storiti,« je dodal, »in če boš drugič naredil, kar ti bo naročeno, se ti ne bo nič hudega pripetilo.« »Da, tako je, Pa!« je rekla Laura, gugajoč se na njegovih kolenih. »Kaj pa je potem povedal?« »Dejal je: »Ce bi me bil ubogal, kot je tvoja dolžnost, ne bi bil ostal do noči v Veliki hosti in te ne bi prestrašila sova s svojim skovikanjem.« (Odlomek iz romana Laure Ingells Wilder HIŠICA ,V VELIKI HOSTI. Knjiga bo še ta mesec izšla pri založbi Lipa v Kopru) na izdatkov in prispevkov, ki predvideva, naj bi člani zadruge zase in za vsakega svojca starega več kot 18 let plačali letno po 1000 dinarjev prispevka, za svoj- V naši državi sodeluje več kot 100 tisoč zadružnikov v raznih zadružnih odborih in odsekih ter v občinskih zborih proizvajalcev. To je dokaz, da so kmetijske zadruge usposobile na tisoče in tisoče svojih članov v sposobne in zavedne zadružne delavce. Lani smo v tujini kupili za 8.500 milijonov deviznih dinarjev vrednosti reprodukcijskih potrebščin za kmetijstvo. Samo za nakup gnojil smo porabili od omenjene vsote deviznih sredstev približno 72,5 »/». Največja poraba gnojil v državi je v Sloveniji, saj odpade 90 kg na ha, medtem ko znaša povprečje za vso državo 44 kg po podatkih lanskega leta. V Hrvatski in v Vojvodini so porabili lani 79 kg gnojil na hektar, v Srbiji 27 kg, v Bosni in Hercegovini 9 kg in v Črni gori komaj 0 kg gnojil. Vendar Slovenija s tako močno porabo gnojil še vedno zaostaja za nekaterimi evropskimi državami, kot so Nizozemska, Danska in Nemčija. VSE OKROG MEDNARODNA LADJA Tako bi upravičeno lahko nazvali 33.000-tonski motorni tanker I-IOEGH FAIR. Naročen za norveške lastnike ladij je bil zgrajen v Nemčiji, njegov pogonski stroj pa na Švedskem po danskih načrtih, britanska industrija je izdelala zanj krmilne naprave, dalje naprave za čiščenje tankov, gyro-kompas, pripravo za samo-krmarjenje in brzinomer, vitlo ter stroj za pogon generatorjev sta norveški izdelek, sidrno vitlo pa nizozemski. Specializirana industrija za opremo ladij se je v teku zadnjih let močno razširila po vseh državah, ki jim ladje režejo morske valove. POMOČ V ZADREGI Na svoji četrti vožnji v Ameriko je imel Krištof Kolumb pri sebi tudi »astronomski koledar« slovitega nemškega matematika Johannesa Müller-ja. V njem je bil za 29. februar 1504 napovedan popoln lunin mrk. Tri dni pred tem je imel Kolumb nevšečnosti z domačini na otoku Ja-maiki. Niso mu hoteli prodati živil. Pa jim je zagrozil, da jih bo za to kaznoval: zatemnil jim bo luno. Luna je res mrknila, kar je Jamaicano tako prestrašilo, da so trumoma drveli na obalo z vsemi razpoložljivimi živili in jih nudili Kolumbu. Velikodušno jim je odpustil in luna se je spet nasmehnila presrečnim otočanom. PETROLEJSKE LADJE VSEH MORIJ Svetovna tankerska mornarica ima trenutno 2952 ladij z nad 47 milijoni skupne brutoregistrske tonaže. Zasebnim lastnikom pripada od tega 24,7 milijona BRT, petrolejskim družbam 17,9 milijona BRT, ostanek pa vladam posameznih držav. Po državni pripadnosti tankerjev je na prvem mestu Anglija, za njo ZDA, nato Liberija, potem Norveška itd. V prvi polovici preteklega leta so ladjedelnice izročile naročnikom 2,710.000 BRT novih tankerjev. Naročenih je še 1028 novih petro-lejskih ladij,'od teh 707 z nosilnostjo nad 24.000 ton, 27 z nad 45.000 ton in 07, ki bodo presegle nosilnost 60.000 ton. Dve tretjini tankerjev so naročili lastniki ladij, ostalo petrolejske družbe. PLAVAJOČA TOVARNA Norveškim kitolovcem grozi nevaren tekmec in to v najbližji bodočnosti. Prekosili jih bodo sovjetski ki-tolovci s posebno ladjo, ki bo ulovljene morske velikane kar med vožnjo predelavala. 45.000 BRT premično rafinerijo oziroma plavajočo tovarno že gradi neka sovjetska ladjedelnica. Ladja bo največja te vrste na svetu. u¿?y¿? tífé P/l »BIHAČ« je od 13. februarja v Antwerpenu, kjer naklada tovor za Aleksandrijo v Egiptu, ]camor bo prispela okrog 5. marca. P/l »DUBROVNIK« je 6. februarja odplula iz Rotterdama za Buenos Aires, kamor bo prispela 10. marca. M/l »GORENJSKA« je IS. februarja priplula v Ulcinj. P/l »GORICA« je 16. februarja odplula iz Splita s tovorom za Črno morje. P/l »LJUBLJANA« je v klasifikacijskem popravilu v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu. M/l »MARTIN KRPAN« je od 14. februarja na Reki, kjer naklada tovor za Lattaqijo in Aleksandrijo. P/l »NERETVA« je IS. febriLarja odplula iz Billinghama za Ca-sablanco. P/l »POHORJE« je 15. februarja priplula iz Port Saida v Piran. P/l »ROG-: je IS. februarja priplula v Hamburg, P/l »ZELENGORA« je 20. februarja odplida iz Leitha za Albany. Podjetje SPLOŠNA PLOVBA PIRAN je v svoji remontni ladjedelnici začelo obnavljati, obalne ladje, last podjetja OBALNA PLOVBA. Doslej je že obnovljena »Rašica«, ki bo odplula v Si-benik in tam vkrcala 160 ton ječmena za Italijo. »Rašica« je popolnoma obnovljeni bivši »Nanos«, ima 200 ton nosilnosti in bo z novim Mercedes-Benz mo- Jule Lenassi: KAKO ZGANJAJO TURIZEM V AVSTRIJI torjem dosegla hitrost 8 milj na uro. Druga obnovljena ladja je »Semedela«, ki ima 55 ton nosilnosti. Tudi v njej so montirali nov Mercedes-Benz motor. Tako ena novci Te dni je SPLOŠNA PLOVBA iz. Pirana prevzela parni vlačilec »PR-54«, ki ga je Jugoslovanska vojna mornarica izločila iz svojega sestava. Ladja je bila zgrajena na Reki leta 1918, ima tro-ekspanzivni parni stroj s 350 KS in z njim razvije hitrost 8 milj na uro. Ta vlačilec je prva ladja, ki je bila dodeljena našemu podjetju iz kontingenta ladij Jugoslovanske vojne mornarice. Razen te ladje bodo v kratkem priplule v naše vode še ena tovorna motorna ladja s 150 tonami nosilnosti, ena maona z 200 tonami nosilnosti ter nekaj motornih čolnov. MODERNIZACIJA REČNEGA POTNIŠKEGA PROMETA. Jugoslovansko rečno brodarstvo je pred nedavnim nabavilo v tujini prvi »rečni tramvaj«. Ladjica se imenuje »Novi Sad« in je že vključena v lokalno progo Novi Sad— —Petrovaradln. Zgrajena je bila v budimpeštanski ladjedelnici. Sedaj so iz iste ladjedelnice dobili še dva takšna »tramvaja« ali hi-drobusa, »Valjevo« in »Sabac«, ki sta določena za redno progo Beograd—Pančevo. Vse tri plovne enote so sodobnega tipa, imajo prostora za 150 potnikov in hitrost do 25 km na uro. PRIZNANJE LADJEDELNICI »ULJANIK«. Ladjedelnica Uijanik v Pulju je dobila pred kratkim zanimivo naročilo. Zgradila bo dva motorja za Dansko. Ta ladjedelnica je pred leti kupila licenco za gradnjo motorjev od danske tovarne motorjev »Burmei-ster in Wein«, sedaj pa bodo v Pulju zgradili dva motorja po 5.200 km prav za to podjetje, kar je za našo ladjedelnico vsekakor veliko priznanje. NOVO HIDROCENTRALO SO ZACELI GRADITI V OZBOLTU ob Dravi. Z njeno dograditvijo bo reka Drava od Dravograda do Maribora prehajala iz enega zbirnega jezera v drugo. Novi jez na Dravi bo omogočil padec vode za 17,5 metrov in ga bodo izkoriščale tri turbine po 20 megava-tov. Skupno bo nova hidrocen-trala proizvajala okrog 340 milijonov kWh električnega toka letno. objektov, predvsem pa pri direktnem stiku s turisti je opaziti, da nam manjka tista osnova, brez katere ni možen resničen razmah in uspeh turizma v neki deželi — manjka nam pravi smisel za turizem. Kar poglejte naš perspektivni plan: kljub skoraj vsakodnevnemu pisanju vseh naših listov o koristih turizma, da je na primer turizem donosnejši glede deviz kot izvoz itd., je v planu ves turizem odpravljen v enem samem odstavku. S tem ni rečeno, da ljudje, ki so sestavljali plan, nimajo smisla za turizem. Morda bi res morali imeti nekoliko širše perspektive, predvsem pa več optimizma v tem pogledu, toda plan so postavili tako, ker so ga sestavili na realnih, materialnih pokazateljih. In ti pravijo, da nam primanjkuje predvsem potrebnega gostinskega kadra, da o pomanjkanju turističnega smisla in turistične vzgoje širokih krogov prebivalstva sploh ne govorim. Skratka: turizem v naši državi bo mogoče razviti na širši podlagi šele, ko bomo na splošno tudi temu primerno vzgojeni. Kaj nam pomaga še tako lep nov hotel, če pa nimaš dovolj strežnega osebja, ali pa če je personal tak, da odbija, namesto da bi privlačil goste? Kaj nam bi pomagale žičnice in razni izletniški objekti (vsekakor potrebni in zaželeni), če pa ne bi bilo nikogar, ki bi gostom znal izlet napraviti tudi res privlačen, ne pa da samo bulijo na vse strani — in vidijo poleg vseh naravnih krasot tudi vrsto umazanij, pomanjkljivosti in drugega, kar jim na tihem vzbuja predstavo o naši nesposobnosti. In kaj nam pomagajo vsi novi lepi parki, vse nove športne naprave, če jih ne znamo vzdrževati, temveč jih nasprotno celo uničujemo? In končno, kako naj bomo prijetni in privlačni gostitelji, če pa mnogi med nami ne znajo biti prijazni niti do domačih ljudi, kaj šele do tujcev? Res, vzgoja našega prebivalstva v turističnem smislu mora biti ena najnujnejših nalog vseh tistih, ki se ukvarjajo z napredkom gospodarstva v tistih naših krajih, ki imajo naravne pogoje za turizem; morala pa bi bili tudi naloga Socialistične zveze in vseh drugih množičnih organizacij, saj nazadnje ima turizem tudi močan po- Smueanje na vodi — priljubljen šport, ki bi ga kazalo uvesti tudi pri nas litični pomen: v direktnem stiku z našimi ljudmi bo tujec šele lahko dobil pravo sliko o naši stvarnosti. Naj za zaključek povzamem, v čem je torej razlika med turizmom pri nas in v Avstriji, v čem jih moramo posnemati in česa se rajši izogib-ljimo: Razlika je — na splošno rečeno — v glavnem v tem. da jc v Avstriji vse, kar služi turizmu in kar tujec vidi, že nekako izdelano, izpopolnjeno s sodobnimi sredstvi, vso izkoriščeno v oddih ali razvedrilo gostu; pri nas pa je še vse zelo primitivno, nedognano, šele v izgradnji, predvsem pa brez prakse. Tam daje vse videz dovršenosti — naj bodo hoteli ali parki, kopališča ali prireditve, pri nas pa se poznajo še številne vrzeli, pozna se, da se šele učimo, kako sc zganja turizem. Toda pri nas je vse pristneje, prl-srčneje (kljub pomanjkljivi prijaznosti), pri njih pa se vse preveč čuti, da je vse urejeno le zaradi denarja in za denar. Pri nas ima kljub manjši prijaznosti gost večji občutek gostoljubnosti, pri njih pa je pretirana prijaznost naravnost zoprna, ker jc preveč očito taka samo zalo, ker je preračunana na finančno korist. Približati se moramo torej tistemu, kar je v avstrijskem turizmu. pozitivnega, koristnega, pri nas pa paziti, da ne zaidemo v tisto, česar bi se radi otresli tudi avstrijski gostinci, namreč neprijetnega vzdušja, da je vse samo za denar. Konec Pa sem se spet peljal skozi predor pod Karavankami, tokrat v obratni smeri. Mar je mojim očem ostala navada, ker so vse tuje, neznano gledale s takim zanimanjem, da sem še domače kraje pogledal bolj pozorno kot sicer? In ali je bil morda samo ugodni občutek povratka v domovino tisti, ki me je presenetil z ugotovitvijo, da je tudi doma zelo lepo? Ne, v rcsnici jc pri nas izredno lepo; naš blejski kot, pa vsa pokrajina ob Savi in Sorškem polju, pa spet gozdnato gričevje proti Vrhniki in Logatcu, čudovito Planinsko polje v pisanih jesenskih barvah, vsa pestra pokrajina pod Nanosom, romantična vožnja po novi cesti od Senožeč mimo Divače in končno vrtičkaste terase na pobočjih členovile obale našega morja — na tisoče in tisoče pogledov, ki razveselijo oko in duha. Po naravnih lepotah vsekakor ne zaostajamo, temveč celo prekašamo Avstrijo. Glede urejenosti prometa smo tudi že napravili lep korak naprej. Manjka seveda še marsikatera cesta, vzpe-njača in podobni turistično-prometni pripomočki pa sploh, toda glavna osnova je dana in zdaj bo šlo iz leta v leto hitreje. Teže bo šlo s primernejšo ureditvijo naših gostišč in drugih objektov, ki naj služijo turistom, Ne samo zaradi tujcev, ki so od doma »razvajeni«, tudi zaradi naših domačih turistov bi morali stremeti, da jim nudimo v času letnega oddiha res vse udobnosti in vsa možna zdrava razvedrila. Saj končno nam je glavni cilj dvig življenjskega standarda našega delovnega prebivalstva. Toda že nri urejevanju turističnih Zgornja Jeze.mica na Osojskem jezeru bo odslej lahko plula 7 milj na uro, medtem ko je prej dosegla za polovico manjšo hitrost. »Semedela« vozi gradbeni material ob našem obalnem pasu. Enak motor kot ta ladja bo imela tudi ladja »Plavje«. Obnovitev največje ladje OBALNE PLOVBE — »Labor«, ki nosi 300 ton tovora in jo sedaj usposabljajo za plovbo po Sredozemskem morju, bo trajala približno tri mesece. »Labor« bo dobil 350 KS močan motor, ki je bil doslej na ladji »Savinja« in bo z njim lahko razvil hitrost 9 milj na uro. Ta ladja bo dobila tudi nove kabine na krmi in komandni most. Nov motor bo dobila tudi »Burja« in bo do sezone že sposobna za plovbo. Izgradnja koprskega tovornega pristanišča gre graditeljem dobro od rok. Delajo noč in dan. Na sliki: nočno podvodno betoniranje Na zboru volivcev-proizvajal-cev kmetijske skupine v Izoli je bila najbolj živahna razprava o zdravstvenem zavarovanju članov kmetijskih zadrug in njihovih svojcev. Gre za to, da je upravni odbor KZ Izola sporazumno s tamkajšnjim Zdravstvenim domom pripravil osnutek predraču- Turistična jahta »Burja« ca mlajšega od 18 let pa po 500 dinarjev. Pod tem pogojem bi lahko brezplačno koristili vse zdravniške preglede v ambulanti in na domu, rentgenske preglede in tudi vse laboratorijske preiskave. Ta osnutek je navdušil vse navzoče, med katerimi pa so bili tudi predlagatelji za povišanje tega prispevka, ki bi omogočil brezplačno ali vsaj ob delnem doplačilu nabavo zdravil. Končno besedo o teh dveh predlogih bodo imeli člani KZ na občnem zboru zadruge, ki bo predvidoma prve dni marca. Tako bi zdravstveno zavarovanje članov kmetijske zadruge v Izoli stopilo v veljavo že 1. aprila. Kar pa je najvažnejše: kmetijski proizvajalci bodo tesneje navezani na svojo zadrugo, saj bodo ob večji proizvodnji kmetijskih pridelkov koristili tisto zdravstveno zaščito, ki pripada drugim delovnim državljanom naše dežele. ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCI Nekaj pripomb z zadnjih zborov volivcev v Postojni sučejo okrog zadev, ki bi jih bilo mogoče urediti z sredstvi V Postojni se večkrat sliši graja zaradi nehigienske ureditve mlekarne, saj sedanji način njenega poslovanja ne odgovarja sodobnemu trgovanju z živili. Mnogo očitkov gre tudi na račun pomanjkanja števila prodajaln s kruhom, kjer še vedno velja, da nekaterim »boljšim« strankam zavijajo kruli v papir, drugim pa ne. Postojnčani si želijo več tr- VOZNI RED ALI VOZNI NERED V ponedeljek me je na avtobusni postaji v Kopru ob 10,30 povprašal neki očanec, kako to, da do 14,05 ne pelje noben avtobus iz Kopra do Izole. Vprašanje me je začudilo in sem sam pogledal na vozili red. Ugotovil sem, da res ni mogoče nepoučenemu vedeti, da vozijo skozi Izolo vsi tisti avtobusi, katerih namembne postaje so Piran, Portorož, Korte, Umag ali Buje. To pa iz voznega reda ni razvidno, prav tako ne kot odhod SAP-ovega avtobusa, ki pripelje ob 10,55 uri iz Ljubljane in takoj nadaljuje za Piran. Na tem voznem redu prav tako ni označen niti en avtobus, ki vozi v Trst — le tabla Trst je na njem. Podobna zmešnjava je tudi na voznem redu v Izoli. Tam piše prihod iz Kopra ob 10,10 in prihod drugega avtobusa šele ob 11,45. SAP-ov avtobus z odhodom iz Kopra ob 11. uri ni označen. Tisti avtobus, ki odhaja iz Kopra ob 10,10 je po izolskem voznem redu ob istem času že v Izoli. Avtobus z odhodom ob 10,25 iz Kopra se med potjo izgubi in sploh ne pride v Izolo. V Piranu ni nič boljše. Tja pripelje med 11,10 in 14,55 9 avtobusov iz Kopra, od koder jih pa odhaja med 10,10 in 14,10 samo 7. Od kod se vzameta še dva avtobusa, če sploh vozita, to je vprašanje zase. Piranski vozni red je zanimiv tudi po tem, da so na šipah lepo vidni ostanki vogalov nekdaj nalepljenih in kasneje raztrganih oglasov. Se nekaj je treba omeniti. Zakaj niso izdelane table voznih redov po enotnem načrtu? Zakaj so n. pr. v Kopru označeni prihodi na levi strani, odhodi na desni, medtem ko je v Izoli oznaka obratna. Vsekakor je to 1 vprašanje, ki naj ga pristojni rešijo takoj, da ne bo zmešnjave in nepotrebnega razburjanja, ko se bo začela turistična sezona. P. R. PLANINSKO DRUŠTVO V KOPRU bo imelo ob 10-letnici obstoja svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR dne 4. marca 1958 ob 17.30 uri v dvorani ObLO Koper na Trgu revolucije. — Člani in prijatelji društva vabljeni! govin s tekstilnim blagom. Sedanji dve namreč ne zadovoljujeta potrebam in razen tega sta zelo slabo založeni z otroškim perilom. Pa še vrsta drugih želja je prišla na dan te dni na dobro obiskanih zborih volivcev. Ena med njimi je ureditev avtobusne čakalnice, da niso potniki, predvsem matere z dojenčki, prisiljene čakati prihode in odhode avtobusov po raznih vežah, kjer je prepih in mraz. Želijo si tudi ureditev kino dvorane, saj so kino-predstave edino redno in ceneno razvedrilo Postojnčanov. Sedanja oprema v tej dvorani je skrajno zastarela, pred vhodom v dvorano pa je le majhen prostor, v katerega se lahko stlači komaj 50 čakajočih kinoobiskovalcev. Gospodinje se zelo zavzemajo za ustanovitev pralnice in kemične čistilnice m da bi bila tržnica bolje urejena. O tem in še o marsičem drugem so razpravljali na drugih zborih volivcev, kjer so občinski ljudski odborniki seznanjali volivce o našem sedanjem gospodarskem in političnem položaju, o delu občine in o vlogi volivcev pri reševanju komunalnih problemov. Na teh zborih volivcev — Značilno je, da sc vse razprave nekoliko dobre volje z minimalnimi 4 Dolnje Vreme Povprečno petdeset ljudi je doslej dvakrat dnevno prehodilo strmo in razrito stezo, ki pelje od Dolnjih Vrem na železniško postajališče. Že nekaj let so prebivalci Vremske doline ugibali, kako bi to stezo s tisočerimi kamni spremeniil v lepo pot. To vprašanje je bilo večkrat predmet razprave tudi na sejah ObLO Divača, vendar so bila občinska sredstva ob tolikih drugih potrebah vedno preskromna. Lani je bilo za ureditev te poti odobrenih 200.000 dinarjev kredita pod pogojem, da bi vsa težaška dela opravili prebivalci Vremske doline in Brkinov. Ta predlog pa je takrat naletel na gluha ušesa in šele na zadnjem zboru volivcev v Vremskem Britofu, ki so se ga v glavnem udeležili volivci Gornjih Vrem, je bilo odločeno, naj bi vsi prebivalci bližnjih vasi zgrabili za delo in poskrbeli za dostojno ureditev poti. Zato je Uprava komunalne dejavnosti iz Divače že pretekli teden zaposlila pri teh delih nekaj delavcev, katerim se je v soboto pridružilo sedem prostovoljcev, v nedeljo pa že 32, med njimi 12 mladincev. Največ prostovoljnih delavcev je bilo iz Dolnjih Vrem, prišli pa so tudi iz Vremskega Britofa, Famelj in iz Gornjih Vrem. Ureditev te poti bo veljala okrog pol milijona dinarjev, pri čemer je vračunana tudi vrednost prostovoljnega dela, brez katerega si ureditve poti sploh ni mogoče zamisliti. Nova pot bo speljana po terasah in bo imela več betonskih stopnic, -er Z občiegts zbore ZB Postojno V preteklem letu je organizacija Zveze borcev na področju postojnske občine bila dokaj aktivna. Posebno razveseljivo je še dejstvo, da so njeni člani s prizadevanjem sodelovali v številnih organih delavskega upravljanja in družbenega samoupravljanja ter v vodstvih raznih političnih organizacij in društev. Zelo delavne so bile razne komisije občinskega odbora ZB in so mnogo pripomogle poglobljenemu delu organizacije. Posebno skrb so posvečali otrokom padlih borcev, njihovega šolanja in ekonomskemu položaju. Ta organizacija je z izdatnimi finančnimi sredstvi omogočila obdarovanje partizanskih sirot ob najrazličnejših priložnostih in 23 izmed njih poslala na počitniško letovanje. Vse premalo pa so bili člani ZB zainteresirani pri zbiranju zgodovinskega materiala in pri sestavljanju kronike NOB. Zato bo tre- ba na tem področju krepkeje poprijeti in to bo ena izmed nalog novo izvoljenega odbora. Kot izredno dobra oblika dela se je pokazalo prirejanje raznih partizanskih proslav, saj se je na praznik Dneva vstaje zbralo v Šmihelu pod Nanosom več kakor 750 članov te organizacije. Ena izmed prihodnjih nalog Zveze borcev bo ureditev grobov padlih partizanov. Znano je, da je na področju postojnske občine 223 grobov padlih borcev, ki jih morajo člani ZB stalno oskrbovati. Prav bi bilo, da bi bivši borci pomagali Notranjskemu muzeju pri zbiranju najraznovrstnejšega zgodovinskega materiala, saj je v njem že doslej zbranih 8336 predmetov izza fašistične okupacije in narodnoosvobodilne borbe, kaže pa, da je še dosti predmetov raztresenih po občini in še niso našli svojega mesta v muzeju. Ština so pretresali tudi predloge kandidacijske konference in povsod soglasno potrdili, naj bo kandidat za Zvezno ljudsko skupščino predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper Albin Dujc, za republiško ljudsko skupščino pa Iv. Regent. ština TEDEM DMi 5 MILIJARD 600 MILIJONOV DINARJEV ZNAŠAJO SREDSTVA ZA GRADITEV DRUGE FAZE TERMOELEKTRARNE KOLUBA- RA. Pred kratkim so bili odobreni elaborati. Omenjeni znesek je namenjen za nabavo opreme, za gradbena dela in montažo. KMETIJSKI PROIZVAJALCI BODO DOBILI ZA LETOŠNJO SPOMLADANSKO SETEV OKROG 650 TISOČ TON UMETNIH GNOJIL. To je za 200 tisoč ton več, kot za lansko skomladansko setev. Struktura umetnih gnojil ustreza zlasti potrebam koruze, ki je ena glavnih naših kmetijskih kultur. Približno 200 tisoč ton umetnih gnojil bo dala domača industrija, ostalo bomo uvozili. Kmetovalci v Sloveniji bodo dobili za letošnjo spomladansko setev približno 53 tisoč ton umetnih gnojil. JUGOSLOVANSKA INVESTICIJSKA BANKA JE ODOBRILA INVESTICIJSKA POSOJILA za več podjetij, med njimi tudi 23 milijonov 400 tisoč dinarjev gostinskemu podjetju TURIST v Kopru, tovarni gumijastih izdelkov SAVA v Kranju za rekonstrukcijo več kot 360 milijonov dinarjev, ELEKTROGOSPODARSKI SKUPNOSTI Slovenije za zgraditev transformatorske postaje 110/ 35 k\v 137 milijonov dinarjev za študije in raziskovanja, SKUPNOSTI ELEKTROGOSPODARSKIH PODJETIJ v Sloveniji 28 milijonov in POSLOVNI ZVEZI v Žalcu 24 milijonov dinarjev. ZA 15 MILIJARD DINARJEV VREDNOSTI BOMO LETOS UVOZILI RAZNEGA BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO. Uvažali bomo precej več tekstilnega blaga železarskih izdelkov in gospodinjskih naprav, nekoliko manj pa nekaterih izdelkov, ki Jih daje že v dovoljni količini in kakovosti domača industrija. 400 TISOČ TON NAFTE JE LANI PRITEKLO IZ VRELCEV V NASI DR2AVI. To je približno 360 krat več kot leta 1939. Tudi zemeljskega plina smo lani pridobili mnogo več kot pred vojno. Kljub tako visoki proizvodnji pa moramo nafto še vedno uvažati, ker potrebe naraščajo od leta do leta zaradi vedno večjega števila motornih vozil. DVA VZORNA ŠOFERJA Pred okrajnim odborom SZDL v Kopru lahko pogosto vidite dva lepo ohranjena osebna avtomobila, sivega »Alfa Romea« in sivega »Mercedesa«. Oba vedno gladko in blesteče očiščena, vedno pripravljena, da vsak hip zdrvi-ta kamor koli. In če pogledate skozi šipe ali odprete vrata: tudi v notranjosti sta čista in vzorno ohranjena. Kilometrski števec v »Alfa Romeu« kaže čez 110.000 km. V »Mercedesu« pa nekaj nad 100.000 kilometrov. Prvega upravlja šofer Lojze Stepančič iz Temnice. Če bi ne pričal kilometrski števec o Požrtvovalni šofer Tovariš Zvezdan Španjol, šofer avtobusnega turističnega podjetja Slavnik-Adria Koper, se je zopet izkazal s svojo požrtvovalnostjo in vestnostjo, ko je kljub snežnemu viharju, zametom in poledeneli cesti 18. t. m. varno pripeljal avtobus s potniki iz Maribora v Koper, Prav tako je tudi 21, januarja ob podobnih vremenskih neprilikah upravljal avtobus na isti progi brez nevarnosti za življenja potnikov, kar dokazuje njegovo izredno spretnost in nesebično požrtvovalnost v izvrševanju svoje težke in odgovorne službe. Tovarišu Zvezdanu Španjolu se vsi potniki najprisrčneje zahvaljujemo in želimo, naj bi bil vzor vsem šoferjem. Predjcimski grad bo treba uredit Že nekaj let je govora, ali naj Predjamski grad pri Postojni upravlja Zavod Postojnske jame ali pa Notranjski muzej. V tem gradu so namreč nameščene razne muzejske zbirke, ki pa so shranjene v neprimernih vitrinah. Razstavljeni predmeti tudi niso primerno urejeni in ne ponazarjajo v dovoljni meri zgodovino gradu in njegove okolice. Prav tako arheološki predmeti niso razvrščeni tako, da bi poljudno seznanjali povprečnega obiskovalca o svoji vrednosti ter so zato bolj ali manj razumljivi le znanstvenikom. Slike so neprimerno nameščene ter premalo zaščitene pred vlago. Vse te ugotovitve so narekovale, da se je pred kratkim sestala v Postojni posebna komisija, v kateri sta bila tudi zastopnika Zavoda za spomeniško varstvo LRS Edo Turnher in Franjo Baš, ki je po temeljitem ogledu gradu predlagala ustanovitev odbora, v katerem bi bili zastopniki ObLO Postojna, Zavoda Postojnska jama, Inštituta za raziskova- Kienik pri Pivki V soboto in nedeljo so v Kle-niku pri Pivki nastopili domači igralci iz Klenika in Trnja z veseloigro »V Ljubljano jo dajmo«. Predstava je zelo dobro uspela in so igralci s svojo igro navdušili številno občinstvo. Mlada dramska skupina bo s to komedijo gostovala tudi v Palčju, Zagorju in morda v Pivki. P, J. nje krasa in Notranjskega muzeja. Ta odbor bo poskrbel za primerno ureditev gradu, da bo s svojimi zbirkami bolj kot doslej služil svojemu namenu, to je seznanjanju obiskovalcev z njegovo zgodovino in turističnim smotrom. ŠTINA Dobro so delali Številna udeležba na občnem zboru TVD »Partizan« v Sežani, ki so mu prisostvovali tudi gosti iz Kopra in Trsta ter zastopniki množičnih organizacij, je dokazala veliko zanimanje Sežančanov za telesno-vzgojno dejavnost. Dosedanji predsednik Amon Ambro-žič je v izčrpnem poročilu nanizal vrsto uspehov, načelnik društva Janko Pertot pa je omenil, da je društvo v preteklem letu sodelovalo v osmih košarkarskih tekmovanjih, udeležilo se je 11 odbojkarskih tekem, dveh telovadnih akademij, priredilo je telovadni nastop, sodelovalo v tekmah v orodni telovadbi s Postojno, na republiškem zletu mladosti v Ljubljani in drugi gimna-estradi v Zagrebu. Društvo je priredilo tudi tek čez drn in strn, ki se ga je udeležilo 111 tekmovalcev. Krepko podporo društvu sta nudila občinski odbor SZDL in ELEKTRO Sežana. Predstavniki SLOVENSKE KULTURNE ZVEZE iz Trsta pa so predlagali prirejanje medsebojnih tekmovanj in tesno sodelovanje na tem področju družbene dejavnosti. prevoženih kilometrih, bogme, rekli bi, da sta vozili kakor novi! Zaman stikate okoli obeh avtomobilov, niti odrgnine ne najdete, niti praske. Oba tečeta in vozita kot ura. Berto Mulič pravi: »Tri leta mu že strežem. Nobenega večjega popravila še ni bilo. Rad imam ta voz, strežem mu, kakor da je moj. In zato je tudi vedno lep in čist...« Loj ze Stepančič pa sodi: ^Dvajset let že sedim za motorji, težkimi in lahkimi. Ta Mercedes je moje vidno spričevalo. Čez sto tisoč kilometrov je predrvel, a je brez generalnega popravila in sploh kakega večjega popravila. In tudi brez karambola je šlo doslej...« In ko obema šoferjema, Bertu Muliču in Lojzetu Stepančiču, izrekate priznanje, si hkrati mislite: če bi bili vsi takšni! -ej Hcii dtug-acL SKRB ZA BORCE IN VEC POLITIČNEGA DELA Vsekakor so med najvažnejšimi nalogami te organizacije utrjevanje tradicij narodnoosvobodilnega boja. gojitev duha tovarištva med bivšimi borci, skrb za rast in razvoj partizanskih otrok in podobno. Vendar so na letni konferenci občinske ZB v Celju ugotovili pomanjkanje političnega dela organizacij na terenu v sodelovanju z drugimi političnimi organizacijami in premajhno zalaganje posameznikov v družbeno-političnem življenju v občini. Poudarjali so, da mora biti vloga člana ZB v vsakdanjem političnem dogajanju mnogo čvrslejša in vplivnejša. BiH Hif VELJA TUDI ZA NAS A MESTA V Novem mestu in v drugih mestih imamo ulice in ceste, ki nosijo imena zasluženih ljudi. Zasluge nekaterih teh ljudi so javnosti bolj poznane, drugih pa manj. Zlasti mladina večkrat ne ve, zakaj se ta ali ona ulica imenuje po tem ali onem človeku in kaj Je bil v življenju. Prav to velja tudi za tujce, ki pridejo v mesto. Zato bi bilo gotovo umestno, če bi bili na naslovnih imenih ulic in cest ali parkov (na napisanih tablah v začetku ulice, ceste ali parka) vsaj zgoščeni podatki o človeku, po katerem se ulica imenuje. Na primer: rojstni podatki in njegovo delovanje odnosno zasluge, zaradi katerih se ulica imenuje po njem. S tem bi poglobili spomin na nje, mesto pa bi pridobilo v turistično-zgodovinskem pomenu. ANALIZIRALI BODO PROGRAMSKO POLITIKO PROSVETNIH DRUŠTEV Sosvet za dramatiko pri okrajnem svetu SVOBOD in prosvetnih društev GORICA, je na zadnji seji sklenil sklicati 20. maja sestanek režlserjcv-amaterjev iz goriškega okraja. Na sestanku bodo analizirali programsko politiko v pretekli sezoni ter razpravljali o bodočem delu. Sosvet namerava tudi v razdobju od 25. junija do 12. julija prirediti v Tolminu tečaj za režiserje in maskerje. Predavatelje za ta tečaj bodo skušali najti v Ljubljani, Strelska družina heroja Darka Marušiča v Izoli vključuje v svojih vrstah dobre strelce, ki so že nastopali na raznih vrhunskih tekmovanjih z zračno in vojaško puško. Ta družina ima več sekcij v raznih podjetjih in nenehno skrbi, da se strelstvo razvija kot množičen šport. Letos so že priredili več srečanj med sekcijami v sami Izoli, kakor tudi z družinami izven okraja. Tako je sekcija podjetja ODBOJKA KOPER : POSTOJNA 3:2 V okviru tekmovanja za zimski pokal Odbojkarske zveze Jugoslavije sta se pomerila v nedeljo v Kopru TVD Partizan Koper in Postojna. Tekma, ki je privabila na igrišče pri Slovenski gimnaziji okrog 200 gledalcev, je bila zelo razburljiva. Najprej so Koprčani izkoristili zmedo gostov in odločili prvi set s 15:3, drugi set pa s 15:12 v svojo korist. V premoči so bili tudi v tretjem setu in morali bi pravzaprav postaviti le še piko na i, pa tega niso znali. Ko so Po-stojnčani videli, da so Koprčani popustili, so začeli igrati bolj borbeno in tudi bolj premišljeno ter izenačili rezultat na 2:2 (15:10, 15:12). V zadnjem setu so spet prišle do izraza boljše tolkaške in obrambne sposobnosti domačinov, ki so brez težav zmagali s 15:9. Obema moštvoma se je sicer poznal zimski odmor, vendar ne bi mogli reči, da je bila kvaliteta igre na nizki stopnji. Pri Koprčanih sta bila najboljša Jako-min in Kastelic, pri Postojnčanih pa Tavčar-. Koprčani so si s to zmago priborili pravico do nadaljnjih tekmovanj za zimski pokal OZJ. IRIS v januarju t. 1. premagala sekcijo podjetja ARGO, le-ta pa ekipo podjetja GRADBENIK. Petčlanska ekipa strelske družine je z uspehom nastopala v Črnučah pri Ljubljani. Družina je izvedla tudi kategorizacijo vseh tekmovalcev, ki je pokazala, da imajo v Izoli dvanajst članov prve kategorije. Širok razmah strelstva v Izoli pa gre tudi na račun razumevanja, ki ga imajo občinski L O, občinski odbor SZDL in razna podjetja, predvsem IRIS, GRADBENIK, ARGO, RIBA in MEHA-NOTEHNA. Le-ta so omogočila nabavo orožja in materiala za popravilo doma itd. Ker je vprašanje prevoza zvezano z izdatnimi stroški, so izolski strelci sklenili, da bodo prirejali vrsto tekmovanj z bližnjimi strelskimi družinami. Tako tekmovanje je bilo predvideno tudi v začetku februarja, vendar pa je odpadlo, ker koprska strelska družina ni uspela sestaviti tekmovalne ekipe. Delo družine pa močno šepa pri vključevanju mladine, pionirjev in žena, zato bo moral upravni odbor družine v letošnjem letu temeljiteje delati za nadaljnjo krepitev tega športa. LETNI OBRAČUN PIRANSKEGA PARTIZANA Pred dnevi so se člani piranskega Partizana z zadovoljstvom pomenili o lanskem delu. Med drugim so opravili 27.000 delovnih ur v telovadnici, priredili akademijo, Id jo je obiskalo okrog 1000 ljudi, ter sodelovali pri številnih športnih in telesno-vzgojnih prireditvah. Za uspešno delo so podelili več diplom, med njimi tudi mladinkam Partizana, ki so na republiškem prvenstvu društev Partizan zasedle prvo mesto v malem rokometu. Med najvažnejšimi sklepi naj omenimo pobudo, da bo društvo kot prvo v okraju tekmovalo za pokal Ljudske pravice. Udeležili se bodo številnih telovadnih in športnih prireditev, sodelovali bodo pri gradnji Ceste bratstva in enotnosti, razvili bodo društveni prapor in se skrbno pripravili na proslavo desetletnice ustanovitve društva. ŠAH Na turnirju za prvenstvo Izole bo letos glavna borba med Mi-šuro in Cijanom. Kako se bo končala, je težko reči, kajti nasprotnika sta med seboj remizirala. Doslej so odigrali tri kola. Vodi trenutno Belamarič s tremi točkami. SMUČANJE Okrajna zveza TVD Partizan v Novi Gorici je priredila v nedeljo tradicionalni veleslalom na Livku, ki se ga je udeležilo 72 tekmovalcev iz devetih društev, med njimi je bilo tudi nekaj gostov iz Videmske pokrajine, Škoda, da sta megla in odjuga ovirali tekmovalce, sicer bi bili priče res lepi prireditvi. Člani in mladinci so tekmovali na 1900 metrov dolgi progi 's 320 metri višinske razlike in 27 vrat-ci. Prvo mesto je osvojil Lirnov-šek iz Kranjske gore, drugi pa je bil Idrijčan Ivo Logar. Razen njega je treba omeniti še Idrij-čana Ferjančiča, ki je zasedel četrto mesto, medtem ko je bil peti Brosadula iz Čedada. Članice in mladinke pa so tekmovale na 1000 metrov dolgi progi z 250 metri višinske razlike in s 15 vratci. Prvo mesto je zasedla Kerštajnova iz Kranjske gore, Blaškova iz Črnega vrha je bila druga, Novakova iz Nove Gorice pa tretja. M Dne 24. 1, Na cesti Sežana—Vrhov-Ije se ,ie umikal traktorist Antonič Miroslav kolesarjema iz zasnežene ceste na desni rob. Ker je bila cesta zasnežena in ker je zavozil preveč na rob, je zdrsnil pod cesto in se prevrnil. Telesnih poškodb ni bilo, Skoda na traktorju, ki je last »MAR-MORINDUS«, znaša 25.000 din. proti Sežani. V avtomobilu sta bila Herman TOLAR in Slavka GRČA, oba iz Krajne vasi pri Dutovljali. Ko je privozii na drugi ovinek iz Senožeč proti Sežani, je šofer zaspal in trčil v obcestno akacijevo drevo. Pri tem so bili vsi trije laže telesno poškodovani, na vozilu pa je nastala občutna materialna škoda. Ta mesec so v Hruševju organizirali namiznoteniški turnir in šahovski brzoturnir. Prvo mesto v namiznoteniškem turnirju je zasedel Izidor Škerjanc, drugo Aleksander Šabec, tretje Hugo Debevec itd. Turnirja se je udeležilo 25 članov in mladincev. V šahovskem brzoturnirju, katerega se je udeležilo 12 članov in mladincev, sta zmagala Rado Škerjanc in Edvard Progar s po 10 in pol točkami, tretji je bil Aleksander Šabec itd. Šagar iiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! Pitstno razpoloženje tudi voznikom motornih vozil ni prizaneslo. Trčenje avtomobila in Vespe na megleni pustni ponedeljek zvečer pred koprsko tržnico Okrajni komite Ljudske mladine Koper se toplo zahvaljuje podjetjem in organizacijam, ki so materialno in moralno podprle prireditev »Zadeni, odgovori — mladim volivcem«. Posebna javna zahvala pa velja podjetjem: LIP, Gozdno gospodarstvo in LIV — Postojna, JAVOR — Pivka, PLETENINA - 'Sežana* TOMOS in SLAVNIK-ADRIA — Koper, ARGO — Izola, SPLOŠNA PLOVBA — Piran ter sindikalni podružnici VODNE SKUPNOSTI — Koper ter mladinski organizaciji podjetja LAMA —• Dekani. Dne 27, 1. Voznik tovornjaka S 2814, last AVTOPROMET Kranj Jože LI-KOZAR. je vozil z zmerno hitrostjo iz Ilirske Bistrice proti Postojni. Pri vasi Koseze je pred tovornjakom zavil v levo kolesar Mihelj Matej. Voznik tovornjaka je zavil v levo in zavrl vozilo. Ker je bila cesta poledenela, je zdrsnil v obcestni jarek. Telesnih poškodb ni bilo. Škode na tovornjaku 500 din. Dne 28. I. 1958 ob 22.20 cestno prometna nezgoda v Planini. Voznik Vlado SPASOJEVIC je vozil osebni avtomobil tako neprevidno, da ga je na ovinku zaneslo in prevrnilo, tako da je obstal s kolesi navzgor. Telesnih poškodb ni bilo, pač pa je materialne škode za okrog 60.000 dinarjev. Istega dne ob 19. uri je v Portorožu voznik Giovannt NAČINI lz Trsta upravljal avtobus TS-28746. Prehiteval je neko vozilo, zato je zavozil preveč v levo in trčil v električni drog. Skoda na vozilu je majhna, Dne 29. I, 1058 ob 15.20 se je pripetila prometna nezgoda na cesti med Ilirsko Bistrico in Rupo pri Dolenjskem potoku. Voznik Peter INIC je upravljal tovorni avtomobil H-11011 proti Reki. Nasproti je vozil Branko PIRNAT tovorni avtomobil S-882G in prikolico S-8827, last »Int.erevropa« Koper. Na ostrem nepreglednem ovinku sta se srečala in ker je bila cesta poledenela, sta trčila s karoserijama. Škode na obeh vozilih je za 50.000 dinarjev. Dne 3. II. 1958 ob 7,30, Voznik potniškega avtomobila TS-10492 Karlo KO-VACIC iz Trsta je vozil iz Ljubljane ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE bodo prejeli za redno članarino 320 din pet, za 250 din pa celo 7 knjig. Ena izmed njih je KOLEDAR PREŠERNOVE DRUŽBE ki je že doslej s svojim pestrim in aktualnim izborom prispevkov z vseh področij človeške dejavnosti in izpod peres najboljših piscev ena izmed najbolj priljubljenih in nepogrešljivih knjig slovenskih domov. Uredništvo koledarja si bo prizadevalo, da si to priznanje še utrdi. Tudi za prihodnje leto si je že zagotovilo sodelovanje najboljših avtorjev tako z lepo-slovnoga kot s poljudnoznanstvenega in družbenega področja, V koledarju bo tudi obilica praktičnih navodil s področja gospodinjstva, tehnike za domačo uporabo, zdravstvenih nasvetov, poleg tega pa mnogo zabavnega gradiva, pisanih in risanih šal ter vsakovrstnih zanimivosti. Bogat slikovni material pa bo tudi v tem koledarju kar najskrbneje izbran. POHITITE Z VPISOM! ČLANE VPISUJEJO POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE, KI SO SKORAJ V VSEH ŠOLAH IN VEČJIH PODJETJIH, VSE KNJIGARNE, PODRUŽNICE SLOVENSKEGA POROČEVALCA IN LJUDSKE PRAVICE IN UPRAVA V LJUBLJANI, ERJAVČEVA CESTA Ll'a. Koper, po pustu. Tri ali štiri dni je bilo vse naše mesto en sam vrtiljak. Vsi naši gostinski obrati so bili v balončkih in lampionč-kih, mi pa v rožicah, čeprav nas še ni obiskala pomlad. Ko zdaj delamo bilanco čez te štiri dni, ugotavljamo, da je pust marsikomu hudo prav prišel. Koliko je na primer koristil samo nekaterim gostilničarjem, ki so ob tej priložnosti kar tekmovali, kdo se bo iznebiL več kislice po dostojni ceni. Na žalost so veseli dnevi mimo in vse kar nam je ostalo od njih, je velik prepih v tistem delu obleke, ki bi mu lahko rekli tudi začasna shramba. Pravega pusta seveda ni brez maškar. Imeli smo jih na pretek in med njimi so bile prav lepe. Na tekmovanju med njimi se je pokazalo, d.a se ne splača preveč ošemiti. Nagrajena je bila namreč prav tista, ki je bila najmanj maskirana. Upravičeno torej upamo, da bomo prihodnja leta lahko videli še marsikaj, če se bo sistem maskiranja razvijal v tej smeri. Medtem pa v Divači že dalj časa maskirajo življenjski standard. Pri kruhu so ga kar za 6 dinarjev pri kilogramu. Toliko je namreč tu kruh dražji kot v Sežani. Potrošniki bi zelo radi vedeli, zakaj ta razlika. Opozarjam prizadete, da se tokrat ne bodo mogli zmazati s prevoznimi stroški, ker je Divača za kakih 10 km bliže žitnih polj kot Sežana. Zato sem še" posebno radoveden, kako so prišli do takšne cene in kakšne »argumente« imajo, da bi to lahko kolikor toliko užitno prikazali potrošnikom. Še SOBOTA, 22. februarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska rad, univerza: »Mineralna krmila« — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik: »Naša prosvetna društva in izobraževalno delo« — 14.45 Za vsakogar nekaj — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Slovenske narodne v priredbi Avgusta Stanka. NEDELJA, 23. februarja 8.00 Kmetijska oddaja: »Istrsko kmetijstvo na razpotju« — 8.30 Veseli planšarji — 14.15 Pogovor s poslušalci — 14.20 Glasba po željah — 16.30 Nedeljska reportaža: »Pripravili so za vas primorski študentje v Ljubljani«. PONEDELJEK, 24. februarja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Pomladansko gnojenje pšenice« — 13.45 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Športna oddaja — 14.40 To smo izbrali za vas — 15,25 Igrajo štirje fantje. TOREK, 25. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetjslca radijska univerza: »Kmetijski stroji v naših zadrugah« — 13.50 Torkov operni oder — 14.30 Okno v.svet: »Venezuela« — 14.40 Filmske melodije. SREDA, 26. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Racionalna uporaba umetnih gnojil« — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Sola in življenje: »Prva dela v šolskem vrtu — Obisk pri RK« — 15.25 Slovenske narodne .igra Borut Lesjak. ČETRTEK, 27. februarja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska radijska univerza: »Rezultati čiščenja in škropljenja sadnega drevja na Koprskem« — 14,00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: govori predsednik OLO Nova Gorica ing. Kar-melo Budihna — 15.25 Igra harmoni-karski orkester »Iiajuh«. PETEK, 28. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Zaščita nekaterih drevesnih vrst« — 13.45 Popoldanske melodije — 14,30 Gospodarska oddaja; »Anketa o trgovini v Kopru, Izoli in Piranu — 15.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom; moški zbor DPD »Svoboda« iz Idrije, SOBOTA, 1. marca 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska radijska univerza; »Uspehi umetnega osemenjevanja na Primorskem — 14,30 Kulturni obzornik: »Kako delajo nekateri občinski sveti »Svobod«. nekaj: tega nisem napisal zato, da bi v Sežani ceno dvignili in tako izenačili z Divačo, da se razumemo! V Vremskem Britofu so mi pokazali, kako je neki tamkajšnji kmet maskiral gozdno pot, po kateri je vozil svoje bore, ki jih je posekal. Prepeljal jih je nekaj sto kubičnih metrov in pot tako razoral, da je še najbolj podobna drči. Omenil sem mu mimogrede, da bi bilo prav, če bi poskrbel tudi za demaskiranje, pa mi je enostavno pokazal figo. Drugače pa je mož dobrega srca. Medtem ko njegovi sosedje krvoločno uničujejo razne škodljivce na sadnem drevju, jih ta že leta pušča lepo na miru živeti. Nekateri sicer trdijo, da to le okleva, pa le ne vem, če je res tako. Za konec še nekaj sporočil: odgovorni za ugankarski kotiček v naši Barčici me je pooblastil, da sporočim tistim uslužbencem piranske občine, ki rešujejo križanke, da lahko pošiljajo rešitve v navadnih kuvertah in da uradna štampiljka ni ravno nujno potrebna. Vse tiste dopisnike, ki me stalno vabijo, naj pridem tudi v njihove kraje kaj pogledat, pa prosim, da mi olajšajo potovanje in mi sami sporočijo, kaj je tako zanimivega, da bi si moral ogledati. Vsem■ skupaj lep pozdrav! Vaš Vane KOPER — 21., 22. in 23, februarja ameriški barvni film MOZ IZ KOLORADA; 24. in 25. februarja jugoslovanski film TUJA ZEMLJA; 26. in 27. februarja ameriški barvni film DVOBOJ V DŽUNGLI. IZOLA — 21.. 22. in 23. februarja jugoslovanski film NE ČAKAJ NA MAJ; 24. in 25. februarja sovjetski film VELIKI POZIV; 26. in 27, februarja ameriški barvni film MOZ IZ KOLORADA. PORTOROŽ — 22, in 23. februarja ameriški film DAMA S KAMELI-JAMI; 25. in 26. februarja jugoslovanski film MALE STVARI; 27. februarja sovjetski barvni film NESMRTNI GARNIZON. PIRAN — 22. in 23. februarja ameriški barvni film KOCKAR Z MIS-SISSIPPIJA; 24. in 25. februarja ameriški film DAMA S KAMELI-JAMI; 26, in 27. februarja jugoslovanski film MALE STVARI, SEČOVLJE — 22. februarja sovjetski film VELIKI POZIV; 23. februarja ameriški barvni film DVOBOJ V DŽUNGLI; 27, februarja jugoslovanski film TUJA ZEMLJA. ŠMARJE — 22. februarja ameriški barvni film DVOBOJ V DŽUNGLI; 23. februarja sovjetski film VELIKI POZIV; 26. februarja jugoslovanski film TUJA ZEMLJA. ŠKOFIJE — 22. febr, češki barvni film NEKOČ JE ŽIVEL KRALJ; 23. februarja kitajski barvni film SEN MALE MI; 26. februarja ameriški barvni film GOG. DEKANI — 22. februarja kitajski barvni film SEN MALE MI; 23. februarja češki barvni film NEKOČ JE 2IVEL KRALJ. POSTOJNA — 21., 22. in 23.'februarja ameriški barvni film DOLINA NASILJA: 25. in 26, februarja ameriški film NE KOT TUJEC. SEŽANA — 22. in 23. februarja ameriški film CAJ ZA DVA; 25. in 26. ruski film DELO RUMJAN-CEVA; 27. in 28. februarja francoski film KDAJ LJUBEZEN PRIDE, Upraviteljstvo osnovne šole v Kopru razpisuje 3 mesta honorarnih snažilk. Prošnje je treba vložiti na upraviteljstvo šole do 28. februarja. PARCELO za gradnjo hiše v Giu-stemi ali Semedeli kupim. Ponudbe z navedbo lege in cene pod oznako »DVOJČKA 1959«. TRISOBNO MODERNO STANOVANJE v Izoli zamenjam za enako v Kopru. Ponudbe pošljite na upravo Slovenskega Jadrana pod »Zamenjava«. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Picta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. ja«» _ _ -Joíatf k ■ \y fop A. !' •: ';■"; .'.y,- -: . ■ :• ■•■■• .1 : ' «v > k ^..is'-'••''' -..........■■ , ■ . • m-vm^m- / . J ,s. . - - ■ " 1 Motorna dirka po snegu. V Moskvi so priredili zanimivo tekmovanje motornih koles. Udeležile so se ga lahko samo ženske. Te so se pomerile med seboj na 20 kilometrov dolgi progi, ki jo je pokrival nekaj 10 centimetrov debel sneg Vzdolž proge se je zbralo več tisoč gledalcev, ki so bodrili tekmovalke PETKRAT HITREJŠI OD ZVOKA Američani so začeli graditi letalo, ki bo po mnenju konstruktorja doseglo hitrost 5.500 km na uro. Letalo bo imelo za pogon več raketnih motorjev in bo doseglo višino •100 kilometrov, kjer bo lahko prosto letelo kot nekakšen umetni satelit. V njem bo cela vrsta aparatov in naprav, ki naj bi obvarovale pilota neprijetnih vplivov stratosfere. MINULO LETO JE POTONILO 90 LADIJ V minulem letu je bilo vsega skupaj 7.333 nezgod na morju. V to število so všteta vsa trčenja ladij, primeri, ko so nasedle, izgubljene ladje zaradi viharjev itd. Med temi nezgodami jc bilo 90 hujših. Toliko ladij je namreč potonilo. Skupno število nezgod je za okrog 10 °A> manjše kot leta 195G, ko je bilo izgubljenih nad 100 ladij. yilîj Uil»& r. -H*: ' ■' ' ■,.*•* ! ' J i "j - - v >••,. —'-r- " 4 ' v ' ' ; 1 k'&i /V^AJ-'í'M ¿-." i IKM n ----- m:r, IVI ,|koda" da ,se »e morem smučati,« je rekla Calheri-ne. »Prav neprijetno je, če se človek ne zna smučati.« »Vzela bova sani in se spustila navzdol po cesti. Prav mc huje ne bo, kot ce bi se peljala z avtomobilom.« »Ne bo prehitro?« »Bova poskusila.« »Upam, da ne bo prehitro.« »Potem pa bova napravila majhen sprehod po snegu.« hf,i;r?rCt\k,°sil0m'K ie rekIa Catherine, »tako bova imela ooijsj apeut.« »Jaz sem vselej lačen.« »Tudi jaz.«