Iz šole za šolo. Yaja iz matematičnega zemljepisa. A. Ako smo zunaj, n. pr. na polji ali senožeti, tedaj moremo pregledati precejšnji kos zemeljne površine. — Kolikor bolj raven je kraj, kjer stojimo, toliko več površine moremo pregledati. Kako bodeiuo irnenovali daljavo, katero v enej naiueri pregledamo ? — (Dogled.) Na katerih krajih se nam dogled poveča? — (Na ravnih krajih.) Kakšen pa bi bil dogled, ako bi stopili na hrib, v zvonik i. t. d. ? — Dogled bil bi še veči. Ako bi pa prišli n. pr. na Krim, tedaj bi videli pri jasnem vremenu s zdraviini očmi še dokaj dalje. . . Kateri ljudje pa ne vidijo daleč? — (Kratkovidni.) — Zapomnite! ,,Dogled je daljava, katero morerao v onej nameri pregledati. Dogled jepatimvečji, kolikor bolj ravnaje okolica, kolikorvišje stojimo, kolikor čistejši je zrak in kolikor bolje je naše oko". B. Zdaj si pa mislite, ta stogelj, na katerega sem privezal konec sukanca in katerega tu sredi table zatrdiin (tabla se položi vodoravno na mizo ali klop), bi bili vi, in sukanec bi pa predstavljal dogled. — Konec sukanica privezal sem košček krede. Vaš dogled bode tedaj v tej aatneri segal do tukaj (meja dogleda zaznamova se z malim krogom). — Ako se obrnete na to stran, tedaj vidite to tukaj (se zopet naredi krog), in tako dalje, da je konečno popolni krog. — Kaj je zdaj okoli stogelja (opazovalca)? — (Krog.) Kako bodemo ta krog imenovali?— (Vidno obzorje ali horizont.) Kaj se nam zdi, da se stika s horizontom? — (Nebo.) Krožno plan, katera je v vidnem obzorji, morete pregledati od vseh stranf, a ne tega, kar je zunaj vašega obzorja. Ako bi pa stali zunaj vasi, n. pr. na cesti držeči proti J. na kakem visokem drevesu, tedaj bi znašal vaš dogled kakih 7 km. — Koliko znaša tedaj poraer obzorja? — Kateri kraji so v vašem obzorji? — Kateri kraji v okolici so vam še znani, pa so zunaj vašega obzorja? — Kdaj se obzor izpremeni? Zapomnite: Okrožje, katero pregledatimoremo,je obzor alihorizont. Kar je v obzorji, vidimo, kar je zutiaj njega, tega pa ne vidimo. Obzorje se pa izprerainja, kadar človek svoje stališče i zpremen i. (Prav za prav iuu vsak človek diugačno vidno obzorje.) C. Da se raorc namera in lega krajev in reči v vidnem obzorji določiti, ter da se sploh na zemljinem površji orentovati morerao, treba si je zapomniti na obzorji določeno črto ali kraj; to pa nam solnce naznanja. Kje vzhaja pri nas solnce dne 21. sušca? — (Učenci pokažejo.) — Kdaj še tudi solnce na tem kraji vzhaja? — Ta kraj na horizontu imenujemo jutro ali vzhod! — Zakaj? — Na načrtanem horizontu, kakor n. pr. tukaj na tabli, si zaznamovamo ta kraj, t. j. vzhod tukaj na desni strani. Zapomnite: Da se legakrajevnatančno določiti more, sijena horizontu (t. j. kraj, kjer se nebo dozdevno s borizontora stika) določeni kraj zapomniti. Jutro alivzhodje tam, kjer solnce dn _ 2 1. sušca in dnč 23. kimovca vzhaja. Vzhod je na načrtanem obzorji vselej na desnej strani! Na katerem kraji pa pri nas solnce zahaja tisti dan? — (Se pokaže.) — Kako pa imenujemo to stran neba? — Kje bodemo pa ta kraj na našem horizontu tu na tabli zaznamovali? — (Na levi, vzhodu nasproti.) — Naredite! Zapomnite: Zahod ali večer je tatn, kjer solnce dne 21. sušca ali 23. kimovca zahaja. Na narisanem obzorji je zahod vselej na levej strani. Proti kateri strani se vidi senca imenovana dneva pri solnčnera vzhodu? — Kje pri solnčnem zahodu? Na koliko delov ali krogov smo obzorje z vzhodom in zahodom razdelili ? — (Na dva polukroga.) — Proti kateremu polukrogu našega obzorja se solnce obrača (pomika) pri svojeiu obhodu? — (Se pokaže.) Ta polukrog bodemo imenovali solnčni polukrog našega obzorja. — Pokaži solnčni polukrog načrtanega horizonta! — Proti kateremu kraju sohičnega polukroga našega horizonta pada senca opoldne ob 12. uri, kadar je ono najvišje? — (Se pokaže.) — Kje je tukaj ta kraj? — (V sredi solnčnega polukroga našega horizonta.) Ta kraj imenujemo poldan ali jug! — Zaznamovajte ta kraj na našem načrtanem obzorji! Zapomnite: Poldan ali jug j e on i kraj neba, proti kateri strani padajo solčni žarki opoldne ob dvanajsti uri. Ta kraj je v sredi solnčnega polukroga našega horizonta. Na načrtanih obzorjih j e ta kraj vselej zdolaj. Kateri je pa zdaj ponočni polukrog obzorja? (Se pokaže.) — Kje je pa njegova sreda ali središče? Katerej strani neba je ta kraj nasproti? — Zovemo ga polnoč ali s e v e r ! Zapomnite: Polnoč ali sever je ona stran neba, katera je jugu ravno nasproti. Onajevsredi polunočnega polukroga našega obzorja. Na načrtanem obzorji je ta kraj zgoraj. Navedene stranf neba zovemo glavne strani neba. — Imenujte jih! — Imenujte kraje v našem obzorji, kateri so proti vzhodu, zahodu i. t. d. (Vse to se tudi na tablo v načrtani obzor narisa, ne preziraje prave oddaljenosti in narazja.) — A v našem obzorji imamo še razne druge kraje, kateri pa niso v nameri štirih glavnih stranf neba. Da raoremo lego tudi takih krajev določiti in jo narisati ter zaznamovati, privzamerao še stranske strani neba, katere se nahajajo mej prvimi štirimi glavnimi, katere tudi od sosednih dobivajo svoja imena.— Kako bodemo tedaj imenovali stransko nebuo stran, katerajetnej jugom in severom? i. t. d. — Kateri kraji v našem obzorji so v nameri teh stranskih strani neba? — Zaznainovajte jih! Zapoinnite: Štiri glavne strani neba so: vzhod, zahod, jug in sever. — Še drugih umesnih 12 strani se imenujejo stranske straai neba. Mornarji imajo mej temi 16 še zopet drugih 16 strani neba; vsega imajo tedaj 4 glavne in 28 stranskih strani neba. D. Narisajte v svoje zvezke (ploščice) vidni obzor, čigar premer naj znaša 6 cm! — Naredite iz središča 4 glavne in 12 stranskih vam znanih strani neba! — Na vnanjo stran kroga pa zapišite njih imena! — Naredili ste severnico ali vetrovnico (vetruljo). — Zakaj zoverao tako pripravo vetrovnico? Recite: Podoba s 4 glavnimi in postranskimi stranmi neba v krogu zove se severnica ali vetrovnica. E. Mornarji imajo tako vetrovnico znotraj v ladiji na tleh v okrogli omarici. Sredi vetrovnice je pritrjena igla, na katerej se prosto giblje magnetna igla. — Kako lastnost ima igla magnetnica? — Takej pripravi v omarici pravimo kompas. — Poglejte, to je kompas! — Imenujte dele kompasa! i. t. d. Ako mornarji vedo s pomočjo igle magnetnice, od katere strani piše sever, tedaj lehko vedo, kam jim je veslati in se obrniti, da pridejo v namenjeni kraj i. t. d. G.