Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/120 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA V OBDOBJU 2004-2008 A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P6-0038 Naslov programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju Vodja programa 15689 Helena Dobrovoljc Obseg raziskovalnih ur 102.850 Cenovni razred B Trajanje programa 01.2004 - 12.2008 Izvajalke programa (raziskovalne organizacije in/ali koncesionarji) 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega programa1 SPLOŠNI OPIS in POSEBNOSTI PROGRAMA Raziskovalni program Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju vključuje izdelavo temeljnih in specializiranih slovarskih del ter jezikoslovnih študij s področja: 1. SODOBNEGA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA, 2. SLOVENSKE STROKOVNE TERMINOLOGIJE, 3. SLOVENSKEGA NAREČJESLOVJA, 4. ZGODOVINE SLOVENSKEGA JEZIKA, 5. ETIMOLOGIJE in ONOMASTIKE ter 6. JEZIKOVNIH TEHNOLOGIJ. Ne glede na vsebinsko raznolikost pa je izvajanje raziskovalnega programa označeno s posebnimi dejavniki, med katerimi izpostavljamo izgradnjo leksikalnih podatkovnih zbirk, ki so temeljne osnove slovarskih del. Te zbirke skupina izgrajuje v sodelovanju s sodelavci infrastrukturne skupine »Naravna in kulturna dediščina« na osnovi korpusnih gradivskih zbirk, ki temeljnim slovarskim delom dvigajo stopnjo verodostojnosti in odpirajo nove opisne in interpretativne možnosti. Večina dejavnosti raziskovalnega programa zahteva večletno kolektivno redakcijo, pri čemer je treba opozoriti, da po merilih raziskovalne uspešnosti posamezna slovarska dela še vedno niso ustrezno ovrednotena, kar ima negativne posledice pri vrednotenju raziskovalnih dosežkov skupine. Raziskovalni program obsega: 1. izdelavo konceptualno pionirskih del slovenskega slovaropisja, kot so vezljivostni slovar slovenskih glagolov, etimološki slovar, slovar slovenskih sinonimov, frazeološki slovar, narečni slovarji (tudi narečni terminološki slovarji in slovarji narečnih mikrotoponimov), zgodovinski slovarji (slovar jezika Program P6-0038 Stran 1 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 slovenskih protestantskih piscev, slovar Janeza Svetokriškega) in terminološki slovarji posameznih strok (npr. slovar pravnega izrazja, slovar botanike, farmacevtski slovar idr.), 2. vsebinsko prenovo in leksikografsko aktualiziranje že izdanih temeljnih slovarskih del, kot sta Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis, 3. izdelavo atlasov slovenskih narečij (SLA: Slovenski lingvistični atlas) in sodelovanje pri izdelavi atlasov slovanskih jezikov (OLA) in evropskih jezikov (ALE); 4. oblikovanje osnov sodobnega slovaropisja. Predvideni cilji programa za obdobje 2004-2008 so bili uresničeni. Delo je bilo organizirano glede na tematska področja po posameznih sekcijah. 1. V sklopu raziskav SODOBNEGA KNJIŽNEGA JEZIKA je bil dokončan Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, ki je izšel v letu 2008. Izdan je bil Slovar stare knjižne prekmurščine, ki je izšel oktobra 2006. Pripravljene so bile izhodiščne teoretične smernice, slovaropisni koncepti in gradivska jedra za slovarje. Izsledki so tudi predstavljeni kot znanstvene objave in koncepti slovarjev, ki se izdelujejo: 1. Slovar novejšega besedja slovenskega knjižnega jezika (Izdelan in dokončno usklajen je bil geslovnik slovarja, dokončana je bila identifikacija gradiva, zbranega po letu 1991. Narejene so redakcije za črke (A–K, M–P, Š, Ž). Del geslovnika je bil objavljen pod naslovom »Novejše besedje slovenskega knjižnega jezika - seznam (A-O)« (2006). 2. Slovar sinonimov slovenskega jezika (Individualno so se pripravljali slovarski sestavki prepoznanih dominantnih iztočnic (evidentiranje tipološko relevantnih redakcijskih vprašanj, preverjanje vzpostavljenih pomenskih razmerij z novejšim gradivom). V obdobju 2004-2008 je bilo narejenih okoli 10.700 sestavkov s pomenskimi povezavami.) 3. Frazeološki slovar slovenskega jezika (Izdelanih je bilo 33.500 izhodiščnih slovarskih sestavkov in 10.000 podiztočnic.) 4. Mali pravopis (Izdelanih je bilo 2204 slovarskih sestavkov. Konceptualna zasnova slovarja z vzorčnimi gesli je bila predstavljena v obliki članka Sodobni slovaropisni priročnik (2008). Pripravljeno je bilo orodje za digitalni vnos redakcij (http://odmev.zrc-sazu.si/mp/). Sodelavci so objavili pet znanstvenih monografij. 2. V okviru SLOVENSKE STROKOVNE TERMINOLOGIJE so bili izdani Veterinarski terminološki slovar T-Ž (2006), Geološki terminološki slovar (2006), Gemološki terminološki slovar (2005), Geografski terminološki slovar (2005), Slovenski tehniški slovar A-B (2007), Gledališki terminološki slovar (2007), Čebelarski terminološki slovar (2008). Slovar elektronike, elektrotehnike in informatike (slovensko-italijanski in italijansko-slovenski) je pred izidom. Za natis se pripravlja tudi Priročnik za tehnike. Izdelani in sprejeti so bili slovarski koncepti, imenovani uredniški odbori oziroma terminološke komisije, v katerih sodelujejo strokovnjaki posameznih strok, in nosilci posameznih področij. Izdelane so bile vzorčne redakcije. Poteka redakcijsko delo pri naslednjih slovarjih: 1. Slovenski tehniški slovar, tj. enojezični razlagalni slovar. Izdelanih je pet tisoč slovarskih člankov. V Letu 2007 je izšel prvi zvezek slovarja. 2. Slovar kemijske tehnologije, tj. slovensko-angleško-nemški razlagalni slovar. Obdelani so slovarski članki črk A-D, predvideni rok izdaje je leto 2013. 3. Botanični terminološki slovar, tj. slovensko-angleško-nemško-latinski razlagalni slovar. 4. Pravnozgodovinski terminološki slovar, tj. slovenski razlagalni slovar. 5. Umetnostnozgodovinski terminološki slovar, tj. slovensko-angleško-nemško-francosko-špansko-italijanski razlagalni slovar. 6. Smučarski terminološki slovar, tj. slovensko-angleško-nemško-francoski razlagalni slovar. 7. Terminološki slovar urejanja prostora, tj. slovenski razlagalni slovar. 8. Veterinarski terminološki slovar, tj. slovenski razlagalni slovar, že izšel v sedmih zvezkih. Izdaja v eni knjigi je načrtovana za leto 2009. Program P6-0038 Stran 2 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 9. Slovar evropske zakonodaje, tj. slovensko-angleški nerazlagalni slovar. 10. Sodobni pravni slovar, tj. slovenski razlagalni slovar. 11. Vojaški razlagalni slovar, tj. slovenski razlagalni slovar. 12. Farmacevtski terminološki slovar, tj. slovensko-angleško-latinski razlagalni slovar. 3. Delo v sklopu SLOVENSKO NAREČJESLOVJE se je osredinjalo na tri osnovna področja: - Slovenski lingvistični atlas - SLA: Objavljene so bile naslednje karte s komentarji: V420 krompir, V626 bratranec, V627 sestrična, V617 teta, V618 ujna, V312 kositi, V309 osla, V303a suha trava - splošno, V303b prva košnja, V303 seno, V305 mrva, V128 podkovati, V126 žebelj, V127 podkev, V154 kladivo, V155 klešče, V205 kovač, V206 železo, V207 oglje, V208 meh, V243 poroka, V244 ženin, V245 nevesta, V611 tast, V612 tašča, V613 zet, V614 snaha, V619 svak, V625 svat, V108 brisača. Popisane so bile točke SLA: T378 Juršinci, T188 Sorica, T387 Cankova, T408 Ravnice v Gorskem kotarju na Hrvaškem, T309 Solčava, T082 Mirnik, T087 Števerjan, T407 Vrh Sv. Mihaela nad Sovodnjami v Italiji. Dokončana je bila tehnična podlaga za urejanje podatkovne baze, tj. zasnove korpusa slovenskih narečij, in kartografsko delo: povezava Geografskega informacijskega sistema (GIS) s programom SlovarRed ter vnašalni sistemi ZRCola (5820 znakov) in SIMBola (2800 simbolov). V podatkovno bazo SlovarRed je bilo vnesenih 162 novih iztočnic za SLA s skupaj okrog 58000 vnosi gradiva. - Slovanski lingvistični atlas - OLA: Slovenska komisija OLA je pripravila slovensko gradivo za zvezke atlasa: Fonetika, IX Refleksi *a, Morfologija: 1 Zaimki, 2 Samostalniki; Leksika in dopolnilno gradivo za zvezke v redakciji. Člani nacionalne komisije so se udeležili letnih zasedanj Komisije OLA pri MSK in na njih sodelovali pri zasnovi teoretičnih izhodišč ter končni redakciji in korekturah fonetičnih ter leksičnih zvezkov atlasa. Sodelovali so pri poenotenju računalniške obdelave podatkov ter za delovno skupino izdelali vnašalni sistem s pisavo ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si) in nabor znakov za kartografiranje SIMBola ter poskrbeli tudi za postavitev spletne strani (http://ola.zrc-sazu.si) in za skeniranje temeljnih publikacij OLA. - Evropski lingvistični atlas - ALE: Člani nacionalne komisije so se udeležili vseh letnih zasedanj uredniškega odbora ALE. V slovenski nacionalni komisiji je bilo obdelano gradivo za gesli 340 krompir/pomme de terre in 462 dvojčka/jumeaux - karti z obsežnim komentarjem sta v tisku. Pregledani so bili prispevki drugih nacionalnih komisij in dopolnjeni s slovenskim gradivom. Sodelavci so objavili dve znanstveni monografiji, dve pa sta v pripravi za tisk. 4. Na področju ETIMOLOGIJE in ONOMASTIKE so v preteklem programskem obdobju končali z izdelavo petzvezkovnega Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika (IV. knjiga, 2005 in V. knjiga - Kazala, 2007). Dokončan je bil Slovar jezika Janeza Svetokriškega, 2006. Za tisk je bila pripravljena transliterirana in digitalizirana izdaja Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja v dveh knjigah in na CD-ROM-u, 2006. V sodelovanju s Kosovsko akademijo znanosti in umetnosti je nastala monografija F. Miklošič, Gjurmime shqiptare / Albanische Forschungen, 2007. 5. Na področju ZGODOVINE SLOVENSKEGA JEZIKA se je nadaljevala priprava publikacije z delovnim naslovom Besedišče slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. V njej bo predstavljeno besedje, zbrano s popolnim izpisom del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Opremljeno bo z besednovrstnimi in drugimi slovničnimi podatki ter s podatki o delih, v katerih se pojavljajo. Končana je bila obdelava slovenskih biblijskih prevodov 16. stoletja. Popis je pod naslovom »Wortschatz der slowenischen Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderts« izšel v knjigi komentarjev v mednarodni zbirki Biblia Slavica, 2006. Nadaljevala so se pripravljalna dela za Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. Program P6-0038 Stran 3 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 stoletja. Delo vsebinsko dopolnjujejo tri izdane monografije: Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem ter Slovenska krščanska terminologija. 6. V povezavi z JEZIKOVNIMI TEHNOLOGIJAMI se je izgrajeval besedilni korpus Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s beseda.html), ki je bil v letih 2004-2008 povečan na 240 milijonov besed. Z revijami Mladina, Jana, Viva in Monitor, slovensko izdajo zemljepisne revije National Geographic, dobesednimi zapisi rednih in izrednih sej Državnega zbora Republike Slovenije in pravnimi besedili zakonov Republike Slovenije je bila izboljšana zvrstna pestrost korpusa, kar je bistvenega pomena za slovaropisno redakcijsko delo in normativistiko. Bistvenega pomena je vključitev podkorpusa govorjenih besedil. Kot nadgradnja rezultatov projekta »Spletni seznam besed slovenskega jezika« se bil v okviru raziskovalnega programa izpopolnjen spletni gradivski vir »Besede slovenskega jezika« (http://bos.zrc-sazu.si/besede.html), ki se povezuje tudi s spletnimi viri (Wikipedija, Islovar, Najdi.si). Nadaljevalo se je kontinuirano referenčno dopolnjevanje korpusa Nova beseda, predvsem dodatno oblikoslovno označevanje in obdelava besedil z dodanimi frekvenčnimi podatki pojavnic. Obe deli se nadaljujeta v naslednjo programsko obdobje. 3. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev2 Člani PS so v letih 2004-2008 (v revijah, ki jih indeksira A&HCI ali druga humanistična mednarodna baza podatkov s seznama ARRS) objavili: 101 izvirni znanstveni članek, 8 preglednih znanstvenih člankov, 3 kratke znanstvene prispevke, 33 znanstvenih prispevkov s konferenc, 53 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji, 13 znanstvenih monografij. Programska skupina je uspešno zaključila izdelavo in izdala četrti in peti del Bezlajevega ETIMOLOŠKEGA SLOVARJA SLOVENSKEGA JEZIKA (F. Bezlaj, M. Snoj, M. Furlan, S. Klemenčič), VEZLJIVOSTNI SLOVAR SLOVENSKIH GLAGOLOV (A. Žele) in dvozvezkovni SLOVAR JEZIKA JANEZA SVETOKRIŠKEGA (M. Snoj), redakcijo SLOVARJA STARE KNJIŽNE PREKMURŠČINE (V. Novak) ter pripravila in uredila transliterirano in elektronsko izdajo PLETERŠNIKOVEGA SLOVENSKO-NEMŠKEGA SLOVARJA. Med vidnejše dosežke uvrščamo tudi izdajo besednovrstno-slovničnega popisa besedja iz najstarejših slovenskih biblijskih prevodov, ki je izšel pod naslovom "Wortschatz der slowenischen Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderts" (Bibila Slavica, 2006) in petih terminoloških slovarjev, ki jih po kriterijih vrednotenja ne uvrščamo med znanstvena dela, med njimi VETERINARSKI TERMINOLOŠKI SLOVAR (T-Ž) (2006), GEOLOŠKI TERMINOLOŠKI SLOVAR (2006), GEMOLOŠKI TERMINOLOŠKI SLOVAR (2005), GEOGRAFSKI TERMINOLOŠKI SLOVAR (2005), SLOVENSKI TEHNIŠKI SLOVAR (A-B) (2007), GLEDALIŠKI TERMINOLOŠKI SLOVAR (2008) in ČEBELARSKI TERMINOLOŠKI SLOVAR (2008). Z rezultati raziskovalnega programa se nadaljuje sistematično in kontinuirano sinhrono in diahrono raziskovanje slovenščine, ki je neobhodna podlaga za pripravo in izdelavo večine najavljenih slovarskih del. 4. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa3 Program P6-0038 Stran 4 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Sprememb v RP ni bilo. Zamenjave v programski skupini so bile izpeljane tako, da so novi sodelavci nadomestili upokojene. 5. Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine4 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO BEZLAJ, France, SNOJ, Marko, FURLAN, Metka, KLEMENČIČ, Simona, Etimološki slovar slovenskega jezika. ANG BEZLAJ, France, SNOJ, Marko, FURLAN, Metka, KLEMENČIČ, Simona. Slovenian Etymological Dictionary Opis SLO Etimološki slovar slovenskega jezika na znanstvenokritičen način prikazuje slovenske besede v diahronem prerezu, jih razporeja v družine, ugotavlja njihovo sorodstvo v drugih slovanskih in indoevropskih jezikih, jim išče pomensko motivacijo ter tako prispeva k spoznavanju zgodovine in predzgodovine ne samo naših bližnjih in daljnjih prednikov, temveč tudi naše civilizacije. V skladu z aktualno etimološko metodo slovensko besedje analizira v njegovem zgodovinskem prerezu in primerjalno v okviru slovanskih, baltoslovanskih in indoevropskih jezikov. ANG The Slovenian Etymological Dictionary (ESSJ) provides a critical presentation of Slovenian words in a diachronic manner, classifies them into word families, defines their relatedness in other Slavic and Indo-European languages, seeks their semantic motivation, and thus contributes to the knowledge of the history and prehistory of not only our direct and distant ancestors, but also our civilization. In line with current etymological methodology, it analyzes the Slovenian lexicon in its historical cross-section and compares it to Slavic, Balto-Slavic, and Indo-European languages. Objavljeno v Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976-2007. 4. in 5 zv. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 4728325 2. Naslov SLO AHAČIČ, Kozma. Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem ANG AHAČIČ, Kozma. History of the View on Language and Literature in Slovenia: Protestantism Opis SLO Avtor v delu pokaže, kako so na oblikovanje misli o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja vplivali zgledi tedaj že razvitih knjižnih izročil (v večji meri nemškega in latinskega, manj tudi italijanskega). V tem okviru vseskozi opozarja tudi na močan odmev humanizma v delih slovenskih protestantskih piscev. Delo najprej z vidika zgodovinske sociolingvistike predstavi pregled nekaterih glavnih tem s področja jezika in književne produkcije na Slovenskem v 16. stoletju. Največji del monografije obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. ANG The author demonstrates how examples of literary tradition already developed at that time (predominantly German and Latin, and to some extent Italian) influenced the development of the view on language and literature held by Slovenian 16th-century Protestant writers. Within this framework it continually draws attention to the strong resonance of humanism in the works of Slovenian Protestant writers. The work begins with an overview of selected main topics in language and literary production in 16th-century Slovenia from the viewpoint of historical sociolinguistics. Objavljeno v Zbirka Linguistica et philologica, 18. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. 416 str. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 234826496 3. Naslov SLO GANTAR, Polona. Stalne besedne zveze v slovenščini : korpusni pristop ANG GANTAR, Polona. Slovenian Phrasemes: A Corpus Approach Opis SLO Osrednji predmet opazovanja v knjigi Stalne besedne zveze v slovenščini, korpusni pristop so leksikalne enote, ki so praviloma sestavljene iz več kot ene besede, poseben poudarek pa je namenjen njihovi umestitvi v sodobni slovenski leksikalni fond na podlagi empirične analize jezikovnih podatkov, pridobljenih iz slovenskih referenčnih elektronskih besedilnih korpusov. Program P6-0038 Stran 5 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 ANG Pristop k leksikalnemu opisu slovenskega jezika na tej podlagi ponuja v slovenističnem jezikoslovju novo opazovalno izhodišče tako glede kakovosti in količine jezikovnih podatkov kot tudi glede metodologije jezikoslovne analize. The main research subject in the book Stalne besedne zveze v slovenščini – korpusni pristop are lexical units generally composed of more than one word with a special emphasis on their position in the Slovenian lexical inventory based on an empirical analysis of linguistic data acquired from Slovenian electronic reference text corpuses. In Slovenian linguistics, this kind of approach to the lexical description of Slovenian provides a new observational point of departure, both in terms of quality and quantity of the linguistic data, and the methodology of the linguistic analysis. Objavljeno v Zbirka Lingua Slovenica, 3. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. 279 str. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 236644608 4. Naslov SLO ANG KENDA-JEŽ, Carmen. Fonološki opis govora Ovčje vasi/Deccrizione fonologica della parlata di Valbruna. KENDA-JEŽ, Carmen. Phonological Description of the Valbruna/Ovčja Vas Subdialect Opis SLO ANG Fonološki opis s predstavitvijo inventarja, distribucije in izvora fonemov tega krajevnega govora ter zanimivosti z drugih njegovih jezikovnih ravnin prinaša gradivo za podrobnejše proučevanje razlik med posameznimi govori ziljskega narečja v Kanalski dolini v Italiji. Na podlagi preverjanja dosedanjih ugotovitev, zlasti obravnave ukovškega govora, se kot posebnost govora Ovčje vasi kaže predvsem drugačen razvoj umično naglašenih. The phonological description presents the phoneme inventory, distribution, and origin of this local dialect, as well as interesting features from its other linguistic levels. It thus provides material for detailed study of differences between individual subdialects of the Gail Valley dialect in the Canale Valley in Italy. Based on the verification of findings to date, especially the study of the Ugovizza/Ukve subdialect, a special feature of the Valbruna/Ovčja vas subdialect appears to be the different development of vowels with retracted stress. Objavljeno v V: KOMAC, Nataša (ur.), SMOLE, Vera (ur.), DAPIT, Roberto. Ovčja vas in njena slovenska govorica : raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003 : stage di ricerca Val Canale 2003. Ukve: Slovensko kulturno središče Planika, Kanalska dolina: = Centro culturale sloveno Stella alpina, Val Canale; Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: = Istituto per la lingua slovena "Fran Ramovš" CRS ASSA: Založba ZRC: = Casa editrice CRS, 2005, str. 85-128, ilustr. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 25420333 5. Naslov SLO ANG ŽELE, Andreja. Novejša leksika z vidika aktualizacije pomenov in tvorbenih usmeritev ŽELE, Andreja. The Contemporary Lexicon from the Viewpoint of Semantic Actualization and Word-Formation Patterns Opis SLO ANG V delu je prikazana primerjava med stopnjo normiranega prevzemanja in aktualno rabo v okviru novejše slovenske leksike. Pri prikazu novih pomenov, novih potencialnih besednozveznih pomenov in tvorjenih novih pomenov z najpogostejšimi tipi tvorjenk je uporabljen besedilni pristop. Ob terminologizaciji in determinologizaciji aktualnega besedja so nakazane tudi smernice z normativno-stilnimi posledicami. Razprava je bistvenega pomena za pripravo nadgradnje koncepta Slovarja novejšega besedja kot delovne medfaze k novemu slovarju knjižnega jezika. This work compares the level of standardized borrowing and actual use within the contemporary Slovenian lexicon. A text approach is used in presenting new meanings, new potential word-combination meanings, and newly formed meanings with the most frequent types of coined words. In addition to the terminologization and determinologization of the contemporary lexicon, guidelines with their normative and stylistic consequences are presented. Program P6-0038 Stran 6 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Objavljeno v V: JESENŠEK, Marko (ur.). Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, (Zbirka Zora, 32). Maribor: Slavistično društvo, 2005, str. 240-248. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 23863085 6. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati programske skupine5 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Organizacija konference SloFon (http://slofon.zrc-sazu.si/). ANG Organization of the SloFon conference (http://slofon.zrc-sazu.si/). Opis SLO Slofon je prva slovenska mednarodna fonetična konferenca. Namenjena je bila pospeševanju raziskovanja fonetičnih vprašanj, posebej v zvezi s slovenščino, ter srečanju strokovnjakov fonetikov (jezikoslovcev, foniatrov, logopedov, računalnikarjev itd.) in sorodnih ved. Konferenca je z vidika slovenske fonetike pomemben korak k reševanju še odprtih vprašanj tega področja. Prispevki na konferenci so nanizani v različnih tematskih sklopih: fonetika slovenščine, fonetično-fonološke kontrastivne analize, novejše smeri in pristopi, fonetika in jezikovne tehnologije, interdisciplinarne raziskave. ANG Slofon was the first international phonetics conference held in Slovenia. Its goal was to facilitate research on phonetic issues, especially in relation to Slovenian, and to bring together phoneticians and experts from related disciplines. In terms of Slovenian phonetics, the conference was an important step toward solving open issues in this area. The papers presented at the conference addressed various topics: Slovenian phonetics, phonetic and phonological contrastive analyses, the latest directions and approaches, phonetics and language technologies. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v (http://slofon.zrc-sazu.si/) Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 493307 2. Naslov SLO Uredništvo monografskih zbirk Linguistica & philologica in Lingua Slovenica ANG Editorship of an international monographs Linguistica & philologica and Lingua Slovenica Opis SLO V. Cvetko Orešnik je ur. zbirke Linguistica et philologica, ki je namenjena znanstvenim objavam s področja jezikoslovnih in filoloških ved. Njeno težišče so slovenščina in njej izvirno sorodni jeziki, vidik pa je zgodovinski ali opisni, gradivski ali razlagalni, primerjalni ali protistavni. H. Dobrovoljc je ur. zbirke Lingua Slovenica, v kateri izhajajo priročna in praktična dela, ki aktualizirajo odprta vprašanja sodobnega slovenskega jezika z aplikativnih, teoretičnih in razvojno-preglednih vidikov. V letih 2004-2008 je v jezikoslovnih zbirkah izšlo 15 znanstvenih monografij. ANG V.Cvetko Orešnik is the editor of the series Linguistica et philologica, dedicated to issuing scholarly publications in linguistics and philology. This series focuses on Slovenian and genetically related languages from a historical or descriptive, material or explanatory, and comparative or contrastive perspective. H. Dobrovoljc is the editor of the series Lingua Slovenica, which publishes reference and practical works that analyze open issues in contemporary Slovenian from applicational and theoretical overview. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v V obliki 15 znanstvenih monografij izdajatelja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 236644608 3. Naslov SLO Članstvo v uredniškem odboru revij ANG Editorial board membership Enajst sodelavcev PS ima članstvo v sedmih uredniških odborih (C.06) revij, Program P6-0038 Stran 7 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Opis SLO ANG vključenih v MLA International Bibilography, in drugih: 1. ISSN 1408-2616: Slovenski jezik / Slovene linguistic studies (M. Furlan, M. Merše, P. Weiss), 2. ISSN 0354-0448: Jezikoslovni zapiski (K. Ahačič, M. Furlan), 3. ISSN 1408-6271: Studia mythologica Slavica (V. Nartnik), 4. Evropski lingvistični atlas (V. Nartnik, J. Škofic), 5. Slovanski lingvistični atlas (C. Kenda-Jež), 6. hrvaška revija Rijeć (F. Premk), 7. ISSN 0350-6894: Slavistična revija (A. Žele). 8. ISSN 0021-6933: Jezik in slovstvo (P. Gantar). Eleven PG members are members of seven editorial boards of journals included in the MLA International Bibliography (C.06), as well as other journals: 1. ISSN 1408-2616: Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies (Furlan,Merše, Weiss), 2. ISSN 0354-0448: Jezikoslovni zapiski (Ahačič, Furlan), 3. ISSN 1408-6271: Studia mythologica Slavica (Nartnik), 4. European Linguistic Atlas; Nartnik, Škofic, 5. Slavic Linguistic Atlas; Kenda Jež, 6. The Croatian journal Rijeć (Premk), 7. ISSN 0350-6894: Slavistična revija (Žele), 8. ISSN 0021-6933: Jezik in slovstvo (Gantar). Šifra C.06 Članstvo v uredniškem odboru Objavljeno v Člani so navedeni v kolofonih posameznih revij. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 27991296 4. Naslov SLO ANG Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Management/coordination of (international and domestic) projects Opis SLO ANG Člani programske skupine so v letih 2004–2008 vodili/koordinirali naslednje nacionalne raziskovalne projekte (zaradi omejitve obrazca navajamo le 5 od 13 projektov): 1. Slovenska udeležba v mednarodni zbirki Biblia Slavica, 2. Leksikografske in leksikološke raziskave slovenskega jezika z uporabo digitalnih jezikovnih virov,3. Slovenska pravna terminologija in izdelava razlagalnega in normativnega slovarja pravnega izrazja 4. Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) 5. Besedje iz pomenskega polja ''človek'' v slovenskih narečjih – geolingvistična predstavitev In 2004–2008, program group members headed or coordinated the following national research projects (some are still underway; just 5 out of 13 are mentioned): 1. Slovenian Participation in the Biblia Slavica International Series, 2.Research of Slovenian Language in Lexicography and Lexicology based on Digital Language Resources, 3. Slovenian Legal Terminology and the Writing of the Normative Explanatory Dictionary of Legal Terms, 4. Contemporary Slovene Lexicon (online language resources), 5. Vocabulary from the Semantic Field 'man' in Slovenian Dialects: A Geolinguistic Presentation Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v Vodenje programa in projektov je dokumentirano na spletni strani: http://sicris.izum.si/ Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav COBISS.SI-ID 351048 5. Naslov SLO ANG Uredništvo mednarodne revije Slovenski jezik / Slovene linguistic studies Editorship of an international journal Slovenski jezik / Slovene linguistic studies Opis SLO ANG Revija Slovenski jezik / Slovene linguistic studies, ki izhaja na dve leti od leta 1997, je znanstvena revija, namenjena jezikoslovju, in sicer pretežno slovenističnim prispevkom. Razpoznavni znak revije sta večjezičnost in mednarodni značaj. Revija želi prispevati k nastajanju kakovostnih slovenističnih jezikoslovnih raziskav, obogatenih z idejami in dognanji raziskovalcev različnih strokovnih usmeritev, izobrazbe in kulturnih pogledov. Revijo urejata član PS M. Snoj in M. L. Greenberg z Univerze v Kansasu. The journal Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies, which has been published biannually since 1997, is a scholarly linguistics journal focusing primarily on Slovene studies. The journal’s trademark is its multilingualism and international character. It seeks to contribute to the creation of quality linguistic studies in Slovene studies, enriched by the ideas and findings of researchers of various specializations, education, and cultural views. The journal is edited by the PG member Marko Snoj and Marc L. Greenberg of the University of Kansas. Program P6-0038 Stran 8 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v Objavljeno v kolofonu revije. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 66849280 7. Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine6 7.1. Pomen za razvoj znanosti2 SLO_____________________________________________________________________________________________________________ Raziskovalni program Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju vključuje izdelavo temeljnih in specializiranih slovarskih del ter jezikoslovnih študij s področja: SODOBNEGA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA, SLOVENSKE STROKOVNE TERMINOLOGIJE, SLOVENSKEGA NAREČJESLOVJA, ZGODOVINE SLOVENSKEGA JEZIKA, ETIMOLOGIJE in ONOMASTIKE ter JEZIKOVNIH TEHNOLOGIJ. Dela, ki jih izvaja programska skupina, so temeljna in ključna za razvoj vseh strok, ki kot predmet obravnavajo (tudi) slovenščino, torej zlasti za slovenistiko, slavistiko in primerjalno ter splošno jezikoslovje. Interes za naša leksikološka in leksikografska spoznanja ter njihove rezultate kažejo uporabniki vseh funkcijskih zvrsti jezika, z jezikoslovnega vidika pa te rezultate za primerjavo in nadgradnjo uporabljajo zlasti posamezniki in institucije s področja znanosti, kulture in šolstva, tako doma kakor v tujini. Slovarska dela pripomorejo k hitrejšemu razvoju novejših smeri znotraj jezikoslovja; nujno leksikološko in leksikografsko znanje bistveno pripomore k razvoju jezikoslovnih tehnologij. Slovaropisje daje veliko splošnega jezikoslovnega znanja in omogoča ustrezno metodološko izpopolnjevanje. Področje normativistike prispeva k boljši dostopnosti konkretnih pravopisnih rešitev in k hitrejšemu razvoju jezikovnih orodij, ki bodo v pomoč slovenskim uporabnikom pri vsakdanjem delu, npr. črkovalniki, prevajalniki. Terminološki slovarji skrbijo za slovenskost posameznih strok in za njihov razvoj v domačem jeziku. Ker so praviloma večjezični, omogočajo mednarodno znanstveno in strokovno sodelovanje, pa tudi posredovanje slovenskih raziskovalnih dosežkov v tujejezična okolja in obratno. Slovenska narečja so zaradi specifične lege etničnega prostora v okviru slovanskega jezikoslovja izredno povedna in mnogokrat vir za osvetlitev zgodovine marsikaterega jezikovnega pojava. Prav tako so izjemno bogat vir za etimološke, primerjalne in kontrastivne raziskave slovanskih jezikov in celotne indoevropske družine. Posebno pozornost v okviru akcentologije zahteva ohranitev tonematike v delu slovenskih narečij, kar predstavlja pomemben vir za zelo aktualno rekonstrukcijo slovanske, baltoslovanske in praindoevropske paradigmatske akcentologije. Jezikoslovna znanja raziskav bodo uporabna pri nadaljnjem etimološkem in onomastičnem raziskovanju slovenskega jezika, pa tudi drugih slovanskih in indoevropskih jezikov. Raziskovalni dosežki so vir informacij za evropska nacionalna primerjalna jezikoslovja in za indoevropeistiko nasploh, ne glede na to, v katerem centru po svetu se izvajajo raziskave. So tudi vir informacij drugim specializiranim jezikoslovnim področjem, kot so dialektologija, terminologija, slovnica, pravopis, in nejezikoslovnim vedam, npr. arheologiji, zgodovini, pravu, etnologiji. Slovar jezika protestantskih piscev 16. stoletja bo z obvestilno razsežnostjo, ki jo omogočajo popolni izpisi, in z izvirnimi prikazovalnimi načini kot metodološki zgled služil tudi drugim narodom. Osnovni pomen rezultatov raziskave v širšem merilu je priprava pomembnega dela bazične infrastrukture, nujno potrebne pri razvoju nadgradnih znanstvenih disciplin, kakršne so strojno prevajanje, strojno razumevanje naravnega jezika, sinteza in prepoznavanje govora. Drugi pomen raziskave je obogatitev svetovnih, v zadnjem času predvsem spletno dostopnih jezikovnih virov z zanimivim in primerljivo uporabnim primerom fleksijsko bogatega jezika. ANG The research program Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (The Slovenian Language in Synchronic and Diachronic Development) covers the production of basic and specialized lexicographic works and linguistics studies in the following areas: contemporary standard slovenian, slovenian technical terminology, slovenian dialectology, history of slovenian,etymology and onomastics, and language technologies. The work performed by the program group is basic and of key importance to the development of all disciplines (also) dealing with Slovenian - that is, Slovenian and Slavic studies, and comparative and general linguistics. The users of all functionally motivated varieties of language express an interest in our Program P6-0038 Stran 9 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 lexicological and lexicographic findings; however, from the viewpoint of linguistics, primarily the individuals and institutions in science, culture, and education in Slovenia and abroad use these results for comparative and constructive purposes. Lexicographic works contribute to the faster development of new linguistic disciplines; the necessary lexicological and lexicographic knowledge contributes significantly to the development of linguistic technologies. Lexicography provides a great deal of general linguistic knowledge and enables suitable methodological training. Normative studies contribute to better accessibility of concrete normative solutions and a faster development of language tools, which will help Slovenian users in their everyday work (e.g., spellcheckers and translation programs). Terminological dictionaries preserve the Slovenian character of individual disciplines and ensure that their terminology develops in Slovenian. Because these disciplines are generally multilingual, they enable international scholarly and professional cooperation, as well as convey Slovenian research achievements to foreign-language environments and vice versa. Due to the specific location of its ethnic territory, Slovenian dialects are extremely informative within Slavic linguistics and are often a source for explaining the history of many linguistic phenomena. In addition, they are a rich source for etymological, comparative, and contrastive studies of Slavic languages and the entire Indo-European family. In accentology, the preservation of tone in some Slovenian dialects demands special attention; this is an important source for the extremely topical reconstruction of Slavic, Balto-Slavic, and Proto-Indo-European paradigmatic accentology. ¸ The linguistic knowledge provided by etymology and onomastics studies will be applicable in further etymological and onomastic research on Slovenian, as well as other Slavic and Indo-European languages. These research achievements are a source of information for European national comparative linguistics and Indo-European studies in general, regardless of which research center around the world the studies are performed at. In addition, they are a source of information for other specialized linguistic disciplines, such as dialectology, terminology, grammar, and orthography, as well as for non-linguistic disciplines, such as archeology, history, law, and ethnology. With its informative dimension, provided by full excerpts, and its original presentation methods, the Slovar jezika protestantskih piscev 16. stoletja will serve as a methodological example to other nations. Within a broader scale, the basic significance of the research results is the preparation of an important part of the basic infrastructure that is urgently required in developing improved scholarly disciplines, such as machine translation, machine comprehension of natural language, and language synthesis and recognition. 7.2. Pomen za razvoj Slovenije5 SLO______________________________________________________________________________________________________________ Široka uporabnost rezultatov slovenističnega slovaropisja ob dejstvu, da slovenska nacionalna identiteta v prvi vrsti stoji na jeziku, ne dopušča, da bi slovenistično slovaropisje vrednostno enačili z vsemi drugimi jezikoslovji in vedami, temveč mu je treba priznati pomen temeljne nacionalne vrednosti, torej vrednote. Programska skupina večinoma izvaja dolgoročnejše slovaropisne projekte, ki bi jih Slovenci že morali imeti, kot jih imajo Angleži, Nemci, Francozi, Rusi, Poljaki, pa jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in posledično ustreznih kadrov še vedno nimamo. Slovarska dela predstavljajo osnovni pripomoček za ustrezno zvrstno (socialnofunkcijsko) rabo slovenskega jezika na vseh ravneh sporazumevanja: pri vsakodnevnem pisanju in govoru, v javnih občilih, v gospodarstvu, v javni upravi, v šolstvu, znanosti in kulturi. Slovarji na sodoben način prikazujejo našo najdragocenejšo kulturno dediščino, jezik, v taki obliki, da so rezultati pregledno uporabni tako v vsakdanjem življenju kakor tudi v znanstvene namene. Omogočajo višjo raven vsakozvrstnega komuniciranja, hkrati pa so mednarodni pokazatelj jezikovne in sploh izobrazbeno-kulturne ozaveščenosti na nacionalni ravni. S tega vidika pripomorejo tudi k enakovrednemu obravnavanju slovenskega jezika v mednarodnih krogih. Razvitost posameznega jezika se meri tudi s številom različnih slovarskih del. Slovenščina se v tem pogledu nahaja med srednje razvitimi. Z izdelavo načrtovanih slovarjev se bo na tej lestvici povzpela, s čimer se bo povečala njena razpoznavnost v svetu. Slovarji bodo kot učni pripomočki uporabni na vseh ravneh našega šolskega izobraževanja, sodelovanje mladih raziskovalcev pri njihovi izdelavi pa je prvovrstna izkušnja ne samo za prihodnje slovaropisce, temveč tudi za prihodnje jezikoslovce drugih usmeritev. Urejeno strokovno izrazje je temelj vsake stroke v vseh treh njenih pojavnih oblikah, v gospodarstvu, v vzgoji kadrov in v znanosti. Najpreglednejši prikaz stanja izrazja posamezne stroke je terminološki slovar, ki dokumentira obstoječe stanje in vzdržuje normativnost slovenskega knjižnega strokovnega jezika. Z evidentiranjem slovenskih strokovnih poimenovanj slovarji prispevajo k ohranjanju bogastva naravne in kulturne dediščine, s tem pa tudi k utrjevanju slovenske nacionalne identitete. Program P6-0038 Stran 10 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Razvoj zavesti o zvrstni raznolikosti slovenskega jezika, raziskave njegove najbolj intimne zvrsti, narečja, in njegova sopostavitev s slovanskim in evropskim prostorom nujno vplivajo na kulturni razvoj posameznika in družbe. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU skozi desetletja pridobiva in hrani edinstvene narečne gradivske zbirke s celotnega slovenskega etničnega ozemlja, ki so prava zakladnica kulturne dediščine. Znanstveno analizirane in strokovno predstavljene domači in tuji javnosti utrjujejo in krepijo nacionalno identiteto. Poznavanje izvora in razvoja lastnega jezika in lastnega besedja je nedvomno bistveni dejavnik pri utrjevanju nacionalne identitete, saj je poznavanje lastnih korenin pogoj za zdravo samozavest naroda in njegovo uspešno in enakopravno sobivanje v evropskem in širšem prostoru. Raziskave so tudi eden od virov za poljudnoznanstvene prikaze, kar je uporabno predvsem v šolah in različnih medijih. Družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije bo veliko perspektivnejši, če bo mogoče tudi nadalje učinkovito uporabljati materinščino. Načrtovane raziskave bodo zmanjšale napor, potreben za pripravo neoporečnih besedil v slovenščini. Spremljanje stanja pri besedju slovenščine kot maternega jezika, predvsem stopnje prevzetosti besedja in specifike tvorjenosti novega besedja, sprotno ugotavljanje in beleženje raznolikosti, pestrosti in živosti le-tega je eden pomembnih elementov pri utrjevanju nacionalne identitete. K temu nedvomno prispeva tudi odkrivanje in prepoznavanje zanimivih besednih pojavov, ki omogočajo primerjavo s pojavi v svetovnih jezikih in krepijo zavest o enakovrednosti našega jezika z njimi. ANG_____________________________________________________________________________________________________________ In addition to the fact that Slovenian national identity is based primarily on its language, the wide applicability of the results of Slovenian lexicography does not allow Slovenian lexicography to be equated with all other linguistics and disciplines in terms of its value; on the contrary, its basic national importance - that is, its national value - must be recognized. The program group generally carries out long-term lexicographic projects that the Slovenians should already have (like the English, German, French, Russians, and Poles), but still do not because of a lack of funding and, consequently, a lack of appropriate staff. The lexicographic works represent the basic tools for appropriate use of genres (social functions) in Slovenian at all communication levels: in everyday writing and speech, the public media, the economy, public administration, education, science, and culture. The dictionaries present our most valuable cultural heritage - that is, language - in a modern manner and in a form that enable transparent applicability of the results in both everyday life and for scholarly purposes. They enable a higher level of multi-genre communication, and at the same time serve as international indicators of linguistic awareness as well as overall education and cultural awareness at the national level. From this point of view, they also contribute to equal treatment of Slovenian in international circles. The development level of individual languages is also measured with the number of various lexicographic works. In this regard, Slovenian is somewhere in the middle. By producing the planned dictionaries, it will move up the scale, which will also raise its international profile. As teaching aids, the planned dictionaries will be applicable at all levels of formal education; the cooperation of junior researchers in their production is a unique experience not only for future lexicographers, but also future linguists of other specializations. Organized professional terminology is the basis for any discipline in all three forms of manifestation - that is, in the economy, the training of personnel, and science. The terminological dictionary represents the most transparent presentation of the state of the terminology of individual disciplines; it documents the existing state and preserves the normativity of the standard Slovenian technical language. The development of the awareness of linguistic diversity in Slovenian, research on its most intimate variation (i.e., dialect), and its juxtaposition with the Slavic and European environment has a strong impact on the cultural development of individuals and society. Over decades, the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language ZRC SAZU has collected and kept unique material collections from across all of Slovenian ethnic territory. These are a true treasury of cultural heritage. With scholarly analysis, and professionally presented in Slovenia and internationally, these collections consolidate and strengthen national identity. Knowing the origins and development of one’s own language and lexicon is undoubtedly an essential factor in strengthening national identity because knowing one’s own roots is a condition for a nation's healthy self-confidence and its successful and equal coexistence in Europe and beyond. Research is also one of the sources of popular presentations, which are applicable especially in schools and various media. Slovenia’s socioeconomic and cultural development will be much more promising if its native language continues to be effectively used in the future. The planned studies will reduce the efforts required for producing errorless texts in Slovenian. Monitoring the lexicon of Slovenian as a native language, especially the degree of borrowing in the lexicon and the word-formational specifics of new lexical material, and regular identification and recording of its diversity, variegation, and vitality are important elements in strengthening national identity. Program P6-0038 Stran 11 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 8. Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov9 Vrsta izobraževanja Število mentorstev Od tega mladih raziskovalcev - magisteriji 3 2 - doktorati 7 6 - specializacije Skupaj: 10 8 9. Zaposlitev vzgojenih kadrov po usposabljanju Organizacija zaposlitve Število doktorjev Število magistrov Število specializantov - univerze in javni raziskovalni zavodi 7 1 - gospodarstvo - javna uprava 1 - drugo 1 Skupaj: 7 3 0 10. Opravljeno uredniško delo, delo na informacijskih bazah, zbirkah in korpusih v obdobju10 Ime oz. naslov publikacije, podatkovne informacijske baze, korpusa, zbirke z virom (ID, spletna stran) Število * 1. KORPUSI: Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html) in Terminološka beseda (http://bos.zrc-sazu.si/st_beseda.html) 241,2 mil. besed / 4 / 141,2 2. SPLETNE PODATKOVNE ZBIRKE: Besede slovenskega jezika (http://bos.zrc-sazu.si/besede.html), (*) Slovar slovenskega knjižnega jezika (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html) 356.912 gesel / 2 / 356.912 (*) Dopolnitev vseh iztočnic z zvočnimi zapisi (93.154), ki niso javno dostopni. 3. JEZIKOVNI ATLASI: Slovenski lingvistični atlas (SLA), Slovanski lingvistični atlas (OLA), Evropski lingvistični atlas (ALE) 90 kart / 9 / 30 16 kart / 3 / 2 9 točk / 2 / 2 4. REVIJE: Jezikoslovni zapiski (http://www.zrc-sazu.si/isjfr/jezikosl.htm) [COBISS.SI-ID 27991296] Slovenski jezik / Slovene linguistic studies. (http://www2.ku.edu/~slavic/sj-sls/) 84 + 27 prispevkov na 2067 str. / 9 / uredniško delo 5. MONOGRAFIJE: Ovčja vas in njena slovenska govorica, Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, Südslavische Bibeln, Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov, Pridiga kot žanr, Slovenska teorija jezikovne naravnosti s slovenskim (obliko)skladenjskim gradivom, Besedjeslovne razprave, Pragmatična frazeologija, Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, Narečni diskurz, 6874 str. / 3 / uredniško delo Program P6-0038 Stran 12 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Nemške izposojenke pri Trubarju, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem, Glossarium vindicum: osnutek slovenskega slovarja iz druge polovice 18. stoletja, Stilnost in zvrstnost, Pravopisje na Slovenskem, Jezik med umetnostjo in znanostjo, Stalne besedne zveze v slovenščini, Slovar stare knjižne prekmurščine, Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, Dvojina v slovenskih narečjih, Slovenska krščanska terminologija 6. ZBORNIKI: Za odprto znanost, Historični seminar 5, Merkujev zbornik, Slovenska narečja med sistemom in rabo 944 str. /4 / uredniško delo 7. TERMINOLOŠKE SLOVARSKE ZBIRKE: Slovenski tehniški slovar A-B [COBISS.SI-ID: 234462976], Slovar kemijske tehnologije, Gledališki terminološki slovar [COBISS.SI-ID: 236389376], Biološki terminološki slovar -botanika, Pravnozgodovinski terminološki slovar, Umetnostnozgodovinski terminološki slovar, Čebelarski terminološki slovar [COBISS.SI-ID 240117248], Smučarski terminološki slovar, Terminološki slovar urejanja prostora, Veterinarski terminološki slovar [COBISS.SI-ID: 79711488], Geološki slovar [COBISS.SI-ID: 230796800], Slovar evropske zakonodaje, Sodobni pravni slovar, Slovar elektronike, elektrotehnike in informatike (slov.-it. in it.-slov.), Farmacevtski terminološki slovar, Vojaški terminološki slovar 142.060 slov. sest. /11 / 111.971 8. HISTORIČNE PODATKOVNE ZBIRKE: Besedišče slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Slovar jezika Janeza Svetokriškega [COBISS.SI-ID 227080704] 443.260 slov. sest. / 7 / 164.105 9. ETIMOLOŠKE PODATKOVNE ZBIRKE: Etimološki slovar slovenskega jezika IV [COBISS.SI-ID 4728325], Etimološki slovar slovenskega jezika V (Kazala) [COBISS.SI-ID: 4728325] 197.001 slov. sest. / 2 / 194.198 10. PODATKOVNE ZBIRKE SLOVARJEV SODOBNEGA JEZIKA: Slovar novejšega besedja, Slovar sinonimov slovenskega jezika, Frazeološki slovar slovenskega jezika, Mali pravopis, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov [COBISS.SI-ID 239637248] 92.736 slov. sest. / 12 / 57304 *Število urejenih prispevkov (člankov) /število sodelavcev na zbirki oz. bazi /povečanje obsega oz. število vnosov v zbirko oz. bazo v obdobju 11. Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca Sodelovanje v programski skupini Število - raziskovalci-razvijalci iz podjetij - uveljavljeni raziskovalci iz tujine - podoktorandi iz tujine 2 - študenti, doktorandi iz tujine Skupaj: 2 12. Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obravnavanem obdobju11_________________________________________________________________________________ 1. Sodelovanje pri izdelavi Slovanskega lingvističnega atlasa (Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas, The Slavic Linguistic Atlas). Član programske skupine P. Weiss je razvil uradni vnašalni sistem ZRCola in je urednik za črkovni nabor pri računalniškem kartografiranju. Pisavi ZRCola in SIMBola uporabljajo nacionalne komisije OLA iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Bolgarije, Slovaške, Češke, Poljske in Nemčije (Lužiški Srbi). Program P6-0038 Stran 13 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 2. Sodelovanje pri izdelavi "Evropskega lingvističnega atlasa" (ALE) http://www.lingv.ro/proiecte/prezentare.pdf. Projekt poteka od leta 1970 pod pokroviteljstvom Unesca. Gre za prvi in doslej edini vseevropski raziskovalni projekt na področju sodobnega jezikoslovja, hkrati pa za prvi jezikovni atlas kake celine. Projekt poteka v okviru povezovalnih mrež akademij znanosti. Pri tem atlasu je nabor ZRCola, izdelan v okviru te programske skupine, priporočena pisava za vse sodelujoče. 3. Sodelovanje pri izdelavi monografije "Nachdruck der ältesten Ausgaben slavischer und baltischer Bibelübersetzungen" v sodelovanju s projektno skupino Slovenska udeležba v mednarodni zbirki Biblia Slavica. 4. Raziskovalna skupina, v kateri delujejo člani programske skupine, je partner pri projektu "Elektronska podatkovna zbirka bavarskih narečij v Avstriji" (Datenbank der bairischen Mundarten in Österreich (DBÖ) electronically mapped), ki poteka na Inštitutu za avstrijske narečne slovarje in slovarje imen (Institut für Österreichische Dialekt- und Namenlexika, DINAMLEX) pri Avstrijski akademiji znanosti (Österreichische Akademie der Wissenschaften) na Dunaju. V obdobju 2004-2008 je bila izdelana pisava dinamlex (P. Weiss), ki temelji na pisavi iz vnašalnega sistema ZRCola (http://www.wboe.at/de/font.aspx). Sodelovanje na vsebinskem področju temelji na medakademijski izmenjavi in po pogodbi med Avstrijsko akademijo znanosti in ZRC SAZU, podpisani l. 2007. Nabor dinamlex uporabljajo pri projektih Altdeutsches Namenbuch (ANB), Datenbank der bairischen Mundarten in Österreich (DBÖ), Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich (WBÖ) in Digitaler Wenker-Atlas (DiWA). 5. Vnašalni sistem ZRCola, izdelan v okviru programske skupine, uporabljajo na inštitutu za slavistiko univerze v Gradcu (Institut für Slawistik, Karl-Franzensk-Universität Graz) pri izdelavi Tezavra slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten); od 6. zvezka naprej je s pisavo 00 ZRCola tudi natisnjen. 6. Sodelovanje s Komisijo za leksikologijo in leksikografijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju pri obravnavi vprašanj, povezanih s pripravo mednarodne kolektivne monografije "Teorija i istorija slavjanskoj leksikografii". 7. Sodelovanje z makedonsko skupino z Inštituta za makedonski jezik Krste Misirkov v okviru bilateralnega projekta "Primerjalno proučevanje zemljepisnih apelativov v makedonski in slovenski toponimiji". 8. Sodelovanje z Inštitutom za hrvatski jezik i jezikoslovlje iz Zagreba v bilateralnem slovensko-hrvaškem projektu Dialektološke in onomastične raziskave ob slovensko-hrvaški meji (BI-HR/07-08-026). 9. Aprila 2006 so sodelavci programske skupine organizirali mednarodno fonetično konferenco Slofon1. 10. V letu 2008 so sodelavci PS organizirali mednarodni simpozij Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju. Prispevki so izšli v posebni dvojni številiki Slavistične revije. 11. Na SAZU je bil organiziran strokovni posvet o novem slovarju slovenskega knjižnega jezika z mednarodno udeležbo. 13. Vključenost v projekte za uporabnike, ki potekajo izven financiranja ARRS12 Industrijski projekti: Pogodbeno sodelovanje z gospodarskimi družbami je potekalo interdisciplinarno na področju informacijskih in jezikovnih tehnologij v okviru sekcije Laboratorij za korpus slovenskega jezika. 1. Izdelava "Seznama lem in besednih oblik za vgradnjo v iskalno tehnologijo Interseek API" in "Seznama lem in besednih oblik" za podjetji Novi Forum in Interseek, ki predstavlja osnovo sistema za okrepitev iskalnih možnosti v spletnem brskalniku Najdi.si. (P. Jakopin) 2. Izdelava "Besednovrstno označene zbirke Nova beseda" za Založbo Rokus, ki predstavlja osnovo geslovnika novih dvojezičnih slovarjev PONS, in svetovanje pri izdelavi geslovnika. (P. Jakopin, H. Dobrovoljc) Projekti za državno upravo: 1. "Jezikovno svetovanje pri pripravi strategije prostorskega razvoja Slovenije" za Ministrstvo za okolje in prostor. (A. Žele) 2. Izdelava štirijezičnega elektronskega slovarja z naslovom "Oblačilno izrazje v Kanalski dolini". (C. Kenda-Jež) 3. Priprava scenarija za državno proslavo ob dnevu reformacije za Ministrstvo za kulturo. (K. Ahačič) 4. Izdelava jezikoslovnih ekspertiz za Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen, ki je stalno delovno telo Vlade Republike Slovenije. (M. Furlan) Projekti za druge naročnike: 1. "Seznam lem slovenskih besed s pripadajočimi oznakami" za Center za heterogeno procesiranje pri FERI Maribor, za kategorizacijo besedil. (P. Jakopin) 2. Izdelava "Slovarja jezika Janeza Svetokriškega", tj. prvega slovarja, ki obravnava besedje Program P6-0038 Stran 14 od Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 kakega slovenskega pisca iz predgajičnega obdobja. Odlikuje se po sodobnem, vendar ne pretirano zapletenem prikazu gradiva, po izčrpnosti navedkov v vseh zapisanih različicah in po tem, da prinaša enciklopedične imenske podatke, kar vse v mnogih pogledih olajša ali sploh omogoči razumevanje besedila Sacrum promptuarium. Naročnika sta SAZU in Fundacija dr. Bruno Breschi. (M. Snoj) 5. Izdelava poljudnoznanstvenega etimološkega slovarja "Slovenski etimološki slovar" za Založbo Modrijan. (M. Snoj) 6. Razlaga lastnih imen za Mestno občino Ljubljana (M. Furlan). 14. Dolgoročna sodelovanja z uporabniki, sodelovanje v povezavah gospodarskih in drugih organizacij (grozdi, mreže, platforme), sodelovanje članov programske skupine v pomembnih gospodarskih in državnih telesih (upravni odbori, svetovalna telesa, fundacije, itd.) Skupina sodelavcev (H. Dobrovoljc, N. Jakop, S. Klemenčič, T. Jakop, A. Bizjak Končar) sodeluje v konzorciju z gospodarsko družbo Amebis, d. o. o., in javnim raziskovalnim zavodom Institut Jožef Stefan z namenom sodelovanja pri projektu "Pomenski stavčni analizator (za slovenski jezik)". Konzorcij je sestavljen v sklopu pobud za spodbujanje raziskovalno- razvojnih projektov, v okviru katerih bodo razvite nove e-vsebine in e-storitve. Konzorcij je projekt prijavil na javni razpis v februarju 2008. Sodelavka A. Gantar od 1. 6. 2008 sodeluje pri projektu Sporazumevanje v slovenskem jeziku. Projekt bo trajal od junij 2008 do decembra 2013, vrednost projekta je 3,2 milijona EUR, projektni konzorcij poleg ZRC SAZU sestavljajo Amebis, d. o. o., Kamnik, Institut "Jožef Stefan", Univerza v Ljubljani in Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja 2007-2013. 15. Skrb za povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06)13 Naslov Besede besede besede, tedenska kolumna v časniku DELO Opis Sodelavci predstavljajo aktualna jezikovna vprašanja in zanimivosti. DOBROVOLJC, H. Sloglish ali tek za vozom, Med jezikovno cenzuro in resnico; ŽELE, A. Glagolska vezljivost; SNOJ, M. Sorodniki in prijatelji; JAKOPIN, P. Lipogrami; BIZJAK KONČAR, A. Slovenski jezik v avstralski družbi; DOBROVOLJC, H.. Jezik v času. Med tsunamiji in tycooni; DOBROVOLJC, H. Schengenske meje in bordojsko vino; JAKOPIN, P. Brez in bréz; ŽELE, A. Glagoli vedno manj potrebujejo predloge; JAKOPIN, P. Kateri tuji jeziki so v Delu najpogostejši?; DOBROVOLJC, H. "Rizling polka"; JAKOP, N. Anti-age krema; Objavljeno v Časnik Delo 2007/2008 COBISS.SI-ID 0000000000 16. Skrb za popularizacijo znanstvenega področja (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12)14 Naslov SNOJ, Marko: Etimološke osvetlitve besed Opis Etimološke osvetlitve besed zamorec (TV SLO), čaj, kreda, kredit, integral, predpone para- (Ra SLO), imen Rom (Radio Center), Adlešiči, Krtina, Šembije, Krakovo, Jeruzalem, Kandija, Gradež (TV SLO), frazema kaditi kot Turek (TV SLO) so prispevale k višji kakovosti oddaj, v katerih so bile na različne načine obravnavane s temi besedami povezane problematike. O etimologiji in vlogi slovenščine v krogu slovanskih, evropskih in širše Program P6-0038 Stran 15 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 indoevropskih jezikov je M. Snoj kot gost govoril tudi v nočnem programu Ra SLO (29. 11. 2004) in intervjuju na Radiu Ognjišče. Objavljeno v Radio Slovenija, 2. program, 19. 10. 2006, 7. 9. 2006, Radio Center 1. 12. 2006 COBISS.SI-ID 000000000 17. Vpetost vsebine programa v dodiplomske in podiplomske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih organizacijah v letih 2004 – 2008 1. Naslov predmeta 1., 2. Zgodovinska slovnica in dialektologija I, II (Glasoslovje in naglas, Dialektologija) (V. Smole) 3. Izbirni diplomski seminar iz dialektologije in lingvistične geografije (V. Smole) 4. Stara indijščina I, II (V. Cvetko Orešnik) 5. Historična fonetika indoevropskih jezikov (V. Cvetko Orešnik) 6. Historična morfologija indoevropskih jezikov I, II (V. Cvetko Orešnik) 7. Hetitščina (M. Furlan) 8. Laringalna teorija (M. Furlan) 9., 10. Računalništvo za filologe, Besedilo in računalnik (P. Jakopin) 11., 12. Pregled indoevropskih jezikov, Indoevropske starožitnosti (S. Klemenčič) 13. Esperanto (30-urni tečaj) (S. Klemenčič) 14., 15. Uvod v etimološko metodo in študij virov, Indoevropska primerjalna slovnica: akcent in prevoj (M. Snoj) 16. Primerjalna slovnica slovanskih jezikov III: naglasoslovje (vaje) (M. Šekli) 17., 18. Primerjalno slovansko jezikoslovje, Oblikovanje besedil (A. Žele) 19. Zgodovina slovenskega jezika (K. Ahačič) Vrsta študijskega programa dodiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta 2. Naslov predmeta 20. Zgodovina slovenskega jezika (P. Weiss, K. Ahačič) 21. Slovenski knjižni jezik 1 (F. Novak, K. Ahačič, P. Jurgec, D. Zuljan Kumar) 22. Slovenski knjižni jezik 2 (P. Weiss) 23. Slovenski knjižni jezik 4 (A. Gantar, N. Jakop) 24. Sociolingvistika (C. Kenda-Jež) 25. Slovenska dialektologija (J. Škofic, M. Šekli, D. Zuljan Kumar) 26. Slovenski knjižni jezik 4 (A. Bizjak Končar) 27. Normativistika (H. Dobrovoljc) Vrsta študijskega programa dodiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Novi Gorici / Fakulteta za humanistiko 3. Naslov predmeta 28. Zgodovina slovenskega jezika -- Interpretacija starejših slovenskih jezikovnih spomenikov (M. Merše) 29. Uvod v slovansko jezikoslovje s staro cerkveno slovanščino (V. Nartnik) 30. Slovenski knjižni jezik 1 (F. Novak) Vrsta študijskega programa dodiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Mariboru / Filozofska fakulteta Naslov 31. Uvod v jezikoslovje (J. Škofic) Program P6-0038 Stran 16 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 4. predmeta 32. Slovenski jezik v družbi (J. Škofic) Vrsta študijskega programa dodiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza na Primorskem / Fakulteta za humanistične študije 5. Naslov predmeta 33. Poslovno in uradovalno komuniciranje (F. Novak) Vrsta študijskega programa dodiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani / Fakulteta za upravo 6. Naslov predmeta 34. Jezikovna identiteta slovenskih pokrajin (narečje kot izvorni temelj slovenskega jezika) (V. Smole, J. Škofic) 35. Pravopisno normiranje in vprašanja sodobne normativistike (H. Dobrovoljc) Vrsta študijskega programa podiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Novi Gorici / Primerjalni študiji idej in kultur - Slovenske študije 7. Naslov predmeta 36. Uporaba XML, TEI (P. Jakopin) 37. Jezikovne podatkovne zbirke (P. Jakopin) Vrsta študijskega programa podiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta 18. Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja: Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja r r a r G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja r r (S r G.01.03. Drugo: r r r r G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu <• r r r G.02.02. Širitev obstoječih trgov r <• r r G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje <• r r r G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije <• r r r G.02.05. Razširitev področja dejavnosti (S r r r G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost r r (S r G.02.07. Večji delež izvoza (S r C r G.02.08. Povečanje dobička r r (S r Program P6-0038 Stran 17 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 G.02.09. Nova delovna mesta a r r r G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih (S r r r G.02.11. Nov investicijski zagon a r r r G.02.12. Drugo: r r r r G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti a r r r G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti a r r r G.03.03. Uvajanje novih tehnologij (S r r r G.03.04. Drugo: r r r r G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja r r r a G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja r r r (S G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave r r r (S G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti r r r (S G.04.05. Razvoj civilne družbe r r r (S G.04.06. Drugo: r r r r G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete (S r r r G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj r (S C r G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura r r (S r G.07.02. Prometna infrastruktura (S r r r G.07.03. Energetska infrastruktura a r r r G.07.04. Drugo: r r r r G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva a r r r G.09. Drugo: r r r r Komentar^ RAZVOJ VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA IN DVIG RAVNI NACIONALNEGA/DRŽAVNEGA JEZIKA V okviru predstavljenega raziskovalnega programa se izvaja kot dolgoročni projekt dopolnjevanje in nadgrajevanje gradivskih in podatkovnih virov, ki so osnova za teoretična znanstvena dognanja in spremljanje sprememb v slovenski normativistiki, hkrati pa je njihovo opremljanje z metajezikovnimi podatki, ki morajo biti glede na posamezne vire tudi ustrezno organizirani, pomembno zaradi praktične uporabe jezika. Slovarski metapodatki so kot rezultati raziskovalnega dela pomembni tudi pri poučevanju slovenskega jezika in jezikoslovja bodisi na dodiplomskem bodisi na podiplomskem študijskem nivoju. Enojezični slovarji slovenskega jezika, ki se izdelujejo v okviru raziskovalnega programa, prikazujejo razmerja med jezikovnim Program P6-0038 Stran 18 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 gradivom in njihovim opisom. Temeljna dela slovenskega jezikoslovja, ki se izdelujejo v okviru PS, prispevajo k dvigu ravni nacionalnega/državnega jezika in sodijo v okvir varstva nematerialne kulturne dediščine. GOSPODARSKI in TEHNOLOŠKI RAZVOJ Sodelovanje programske skupine z gospodarskimi družbami se je izkazalo kot učinkovito zlasti na področju jezikovnih tehnologij: z izmenjavo slovarja polnopomenskih besednih oblik in indeksov spletnih iskalnikov (NAJDI.SI) je mogoče dopolniti svoje iskalne možnosti in lahko konkuriramo velikim tujim iskalnikom. Posebno uporabno vrednost za gospodarski razvoj imajo področno omejeni terminološki slovarji, ki urejajo strokovno izrazje. Večjezičnost teh slovarjev je predpogoj za mednarodno znanstveno in strokovno sodelovanje. OHRANJANJA IN RAZVOJ NACIONALNE KULTURNE DEDIŠČINE TER IDENTITETE Slovenski knjižni jezik, različne vrste pogovornega jezika in narečij so prvine nesnovne kulturne dediščine, ki so nacionalnega pomena, saj sodijo med znanja, spretnosti in navade ter vrednote, kot jih zaznavajo in uresničujejo ljudje, uporabniki slovenskega jezika. Kot take so viri in dokazi slovenske in tudi širše človeške zgodovine in kulture. S spremljanjem, zapisovanjem in razčlenjevanjem vseh jezikovnih zvrsti slovenščine in neposrednim vključevanjem v slovenski prostor in aktivno življenje v njem, predvsem na področju vzgoje, posredovanja znanj in izkušenj preteklih obdobij, rezultati dela programske skupine neposredno vplivajo na krepitev narodove samobitnosti in kulturne istovetnosti. Dostopnost novih orodij omogoča drugačne metodologije, ki povečujejo tudi širšo uporabnost rezultatov dela. Uporabnost povečuje zlasti s pospešeno digitalizacijo obstoječih klasičnih zbirk ter z integracijo že digitaliziranih zbirk, še bolj pa z objavo na svetovnem spletu. Digitalizacija ne prispeva le k bolj učinkovitemu ohranjanju zbranega gradiva, temveč tudi k lažjemu predstavljanju in promociji le-te. Objava gradivskih virov, slovarjev in korpusa na svetovnem spletu omogoča neposredno sodelovanje z vsemi slovenskimi univerzami, poleg tega pa olajšuje raziskave slovenskega jezika, ki potekajo zunaj okvirov raziskovalne skupine. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 5., 6. in 7. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki Podpisi: vodja raziskovalnega programa zastopniki oz. pooblaščene osebe raziskovalnih organizacij in/ali koncesionarjev Helena Dobrovoljc in/ali Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kraj in datum: Program P6-0038 Stran 19 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Ljubljana 14.4.2009 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/120 1 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega programa. Največ 21.000 znakov vključno s presledki (približno tri in pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 2 Največ 3000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov programske skupine, ki so nastali v času trajanja programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali… (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov programske skupine, ki so nastali v času trajanja programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 6 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si Nazaj 7 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 8 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 9 Za raziskovalce, ki niso habilitirani, so pa bili mentorji mladim raziskovalcem, se vpiše ustrezen podatek samo v stolpec MR Nazaj 10 Vpisuje se uredništvo revije, monografije ali zbornika v skladu s Pravilnikom o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 39/2006,106/2006 in 39/2007), kar sodi tako kot mentorstvo pod sekundarno avtorstvo, in delo (na zlasti nacionalno pomembnim korpusu ali zbirki) v skladu z 3. in 9. členom istega pravilnika. Največ 1000 znakov (ime) oziroma 150 znakov (število) vključno s presledki. Nazaj 11 Navedite oziroma naštejte konkretne projekte. Največ 12.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 12 Navedite konkretne projekte, kot na primer: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine ipd. in ne sodijo v okvir financiranja pogodb ARRS. Največ 9.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 13 Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) članov programske skupine strokovnega prispevka v slovenskem jeziku, ki se nanaša na povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06). Napišite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), kratek opis (največ 600 znakov vključno s presledki), navedite, kje je objavljen/a (največ 500 znakov vključno s presledki) ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Nazaj 14 Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) članov programske skupine, povezano s popularizacijo znanosti (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12). Napišite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), kratek opis (največ 600 znakov vključno s presledki), navedite, kje je objavljen/a (največ 500 znakov vključno s presledki), ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Nazaj Program P6-0038 Stran 20 od 21 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Komentar se nanaša na 18. točko in ni obvezen. Največ 3.000 znakov vključno s presledki. Nazaj Obrazec: ARRS-ZV-RPROG-ZP/2008 v1.00a Program P6-0038 Stran 21 od 21