VLOGA USADOV PRI GEOMORFOLOŠKEM PREOBLIKOVANJU VOGLAJNSKEGA GRIČEVJA THE ROLE OF LANDSLIDES IN THE PROCESSES OF LANDFORM TRANSFORMATION IN THE HILLS EAST OF CELJE, SLOVENIA, YUGOSLAVIA KAREL NATEK IZVLEČEK UDK 551.244.2(497.12) Vloga usadov pri gcninorfoiuikcm preoblikovanju Voglajnskcga gričevja Proučevanje 325 usadov na izbranem območju vzhodno od Celja je pokazalo, da se usadi pojavljajo lako v sistemu pobočnih (217 oz. 66.8%) kot fluvioerozijskih proccsov (108 oz. 33.2*). So izrazito navezani na določene kamnine, predvsem na miocenske peske in peščenjake (158) ter na andezitnl tuf (109), odvisnost od rabe tal pa je Šibka, saj se je 172 usadov (52.9%) sprožilo v gozdu, 79 (24.3%) na travnikih in 64 (19.7%) v sadovnjakih. To pomeni, da so usadi sestavni del naravnega procesa preoblikovanja povrSja, ki ga človekova dejavne»! v prostoru ni bistveno spremenila. ABSTRACT UDK 551.244.2(497.12) The role of landslides in the processes of laodform transformation in the hills east of Cclje, Slovenia, Yugoslavia The analysis of 325 landslides from the selected area of sub- Pannonian hills east of Cclje shows that landslides are a constituent pari of systems of slope processes (217 or 66.8 per cent out of 325) and fluvio-crosional processes (108 or 33.2 per cent). They occur on specific rocks, mostly on Miocene sand and sandstone (158) and andcsitic luff (109). The dependence on land use is rather weak. 172 landslides (52.9 per cent) occur in woodland, 79 (24.3 per cent) on meadows and 64 (19.7 per cent) in orchards. We consider that the landslides are a constituent part of natural processes of landform transformation in this area, not essentially influenced by human activities. Naslov - Address mag. Karel Natek ViSji raziskovalni sodelavec Geografski institut Antona Mclika Znaslvcnor&ziskovalni center SAZU Novi trg 5 61000 Ljubljana Jugoslavija KAZALO UVOD 41 PREGLED DOSEDANJEGA PROUČEVANJA 42 GEOLOŠKA ZGRADBA IN GOSTOTA USADOV 42 METODA DELA 46 MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI USADOV 47 PROSTORSKA RAZPOREDITEV USADOV 51 POLOŽAJ USADOV V GEOMORFNEM SKLOPU 58 1. Usadi v sistemu potočnih procesov 58 2. Usadi v sistemu fluvioerozijskih procesov 62 PODOLŽNI IN PREČNI PROFILI USADOV 70 ZAKLJUČEK 72 Literatura 73 The role of landslides in the processes of landform transformation in the hills cast of Celje, Slovenia, Yugoslavia (Summary) 74 UVOD V fluviodenudacijskem reliefu je prevladujoč geomorfni proces fluvialna erozija v smislu celotnega sistema procesov, povezanih z delovanjem tekoče vode, vključno s potočnimi procesi. V sredogorskem in gričevnatem svetu, zgrajenem iz kompaktnih kamnin, so nagli premiki prepereline pod neposrednim vplivom gravitacije razmeroma redki. V gričevju iz manj sprijetih, proti eroziji slato odpornih, pretežno mio-censkih sedimentov, pa je v določenih okoliščinah pomembno tudi proženje usadov. Namen razprave je dvojen: - prikaz geomorfoloSkih značilnosti usadov v tem gričevnatem svetu ter ugotavljanje razlogov za njihovo specifično razporeditev Sliki 1: Lega proučevanega otmoCja Fig. I: Thegcographical pusinon of the area under mvestigation - vkiga usadov v geomorfnem sklopu subpanonskcga gričevja - ugotoviti, ali so usadi predvsem naravni proces ali pa je na njihovo pojavljanje bistveno vplival človek. Za proučevanje sem izbral 35 km2 nizkega terciarnega gričevja na vzhodnem robu Celjske kotline v porečju Voglajne oziroma njenega desnega pritoka LoŽnice (slika 1), kjer sem ugotovil kar 325 usadov. Na severu sega proučevano območje do nekoliko višjega gričevja nad Vojnikom in Drami jami, na jugu pa do doline Voglajne med Šentjurjem in Teharji. Na severnem in južnem robu proučevanega ozemlja je živahno razgibano gričevje v nadmorskih višinah med 350-390 m oziroma 300-350 m in tu se pojavlja velika večina usadov. V osrednjem delu prevladujejo ilovnate terase v nadmorskih višinah od 270-300 m, med njimi pa 50-200 m široke in vlažne doline vzdolž pritokov Ložnice. PREGLED DOSEDANJEGA PROUČEVANJA To območje je bilo proučeno samo v okviru širše Mezetove razprave o geomorfo-loškem razvoju Voglajnske pokrajine in Zgornjega Sotelskega (M e z e, 1963) ter v okviru proučevanja kvartarnih sedimentov na vzhodnem obrobju Celjske kotline (R a d i n j a, 1961). Pač pa se je več raziskovalcev ukvarjalo z usadi v bližnjem subpanonskem gričevju v porečju Voglajne in Sotle (R a d i n j a, 1974, I983a; S o r e 1963 idr.). Prevladuje mnenje, da so usadi predvsem posledica človekovega poseganja v ta prostor. V tuji in jugoslovanski literaturi se veliko razprav ukvarja s klasifikacijo usadov in drugih graviklastičnih procesov, v kar se nisem posebej spuščal (Gams, 1989; B o g n a r, 1983 idr.). Pri obravnavanju usadov sem bolj poudaril vlogo usadov v sistemu geomorfnih procesov (usadi v pobočnem in fluvioerozijskem geomorfnem sistemu). Po Bognarjevi klasifikaciji bi večina proučenih usadov spadala v tip prepro-gastih ali plastnih usadov (B o g n a r, 1983, 117), po Gamsovem terminokiškem prispevku pa k plazovom ali usadom zemlje, ilovice (Gams, 1989,122-123), skratka med manjše, bolj ali manj plitve, enkratne usade. GEOLOŠKA ZGRADBA IN GOSTOTA USADOV Geološko zgradbo gričevja vzhodno od Celja sta predstavila N o s a n (1963) in B u s e r (1979). Proučevano območje ohsega zahodni del celjske sinklinale, ki je vzhodno nadaljevanje tektonske depresije Celjske kotline in se vleče v zahodno-vzho-dni smeri med pletovarsko antiklinalo na severu in teharsko antiklinalo na jugu ter del slednje (B u s e r, 1979, 44-45). Slaba polovica usadov (140) leži v severnem krilu celjske sinklinale, kjer prihajajo na površje oligocenski sedimenti (sivica in andezitni tuf), ob Soštanjskcm prelomu pa tudi srednjetriasni (ladinijski) vojniSki "kristalin", v katerem pa so usadi redki. Drugo območje usadov je na severnem krilu teharske antiklinale (176), največ v spodnjemioccnskih govžkih plasteh. Osrednji del sinklinale zavzemajo plio-pleistocenski, pretežno glinasti rečni nanosi, razčlenjeni v stopničasto razporejene terase, na katerih se usadi ne pojavljajo (Slika 2). Razporeditev usadov je tesno povezana z geoloiko zgradbo ozemlja, zlasti s kamninsko zgradbo (tabela 1). Legenda k sliki 2: 1 - glineno-pcSčene rečne naplavine (holocen) 2 - pretežno glinene rečne naplavine (pHoccn-plcuitKen) 3 . tipoma i Šentjurski apnenec (srednji miocen - tor t on) 4 - apnenčev peičenjak in konglomerat (srednji mioccn ■ tor ton) 5 ■ pesek in peSčenjak z vložki pcSčenega laporja (govške plasti - spodnji miocen) 6 - tipoma ta morska glina -sivka (srednji otigocen) 7 - andezitni tuf (srednji oligoccn) S - keratofir in keratotirski tuf (srednji trias - ladinij) 9 ■ vojniSki "kristalin'(srednji trias ■ ladinij) Legend: 1 • alluvium, mostly clayey-sandy 2 ■ fluvial sediments, mostly clayey (Pliocene-Pleistocene) 3 - marly Šentjur limestone (Tortonian) 4 - calcareous sandstone and conglomerate (Tortonian) 5 - sand and sandstone with intercalation of sandy marl (Govce beds) (Lower Miocene) 6 - marly marine ctay (Middle Oligocene) 7 - andesitk tuff (Middle Oligoccne) S - kcratophyre and kcratophyre tuff (Ladinian) 9 . 'Vojnik aistalline' - partly metamorphosed kcratophyre tuff and kcratophyre (Ladinian) Slika Z- LjtoJočka zgradba proučevanega utmtočja Fig. 2: LirJio/ogica/ map of the area Tabela I: Lito/cika rgradha pntučeianega oremlja in gostota usadov Table I: Litbological units and density of landslides PovrSina Število Gostota Litokižka enota (km2) usadov % usadov na km2 l.Glineno-peščene rečne 6.82 0 0 - naplavine (holocen) 2.pretežno glinene rečne 7.99 0 0 - naplavine (pltocen- (pleis točen) 3.lapornat šentjurski apnenec 0.79 20 62 25.3 (srednji miocen - torton) 4.Apnenčev peščenjak in 0.23 10 3.1 43.5 konglomerat (srednji miocen - torton) S.pesek in peščenjak z vložki 9.66 158 48.6 16.4 peščenega laporja (govške plasti - spodnji mioccn) 6.Lapornata morska glina-sivica 1.41 27 83 19.2 (srednji oligoccn) 7.Andezitni tuf (srednji 5.72 109 33.5 19.1 oligocen) 8.Keratofir in keratofirski tuf 0.31 1 03 3.2 (srednji trias • ladinij) 9.Vojniški "kristalin" 2.07 0 0 - (srednji trias - ladinij) Skupaj 35.00 325 100.0 9.3 Lapornat Šentjurski apnenec ohsega man£e območje na južnem krilu celjske sinklinalc meti vasmi Goričica, Zlateče in Repno. Odložen je bil v srednjem tortonu na litotamnijski apnenec in predstavlja stratigrafski ekvivalent laškega laporja (B u -ser, 1979,35). Večinoma je plastovit, debelina plasti je od 0.1 do 1 m. Kamnino pokriva razmeroma tanka peičena preperelina. Izrazita morfološka posebnost površja so Številni, do 4 m visoki omejki. Prevladujejo travniki in njive, na njih pa se pogosto pojavljajo manjši plitvi usadi. Povprečna gostoto je 43.5 usadov na 1 km2, kar je največ od vseh litoloških enot. V podlagi lapornatega šentjurskega apnenca leži apnenčev peščenjak in konglomerat, ki prihaja na površje v nekaj 100 m širokem pasu južno od Zlateč. Proti prepe-revanju je odpornejši od ostalih kamnin in tz njega je ozek, razčlenjen razvodni hrbet med Voglajno in Ložnico vzhodno od Ogorevca. Značilna so strma pobočja v povirju grap, ki se v hrbet zajedajo z obeh strani; v njihovih zatrepih so pogosti večji usadi, ki pa so se utrgali že v spodaj ležečih govikih plasteh. V okolici Ogorevca so v tem peščenjaku razviti tudi netipični kraški pojavi (plitve vrtače). V govikih plasteh iz spodnjega miocena je največ usadov (158). Prevladuje svet-losiv do rjav kremenovo- apnenčev pesek, ki se občasno menjava s tanjšimi plastmi apnenčevo-kremenovega peščenjaka, vmes pa ležijo od 10 cm do 2 m debele plasti temnosivega sljudnatega peščenega laporja (B u s e r, 1979,33). Govške plasti tvorijo severno krilo teharske antiklinale, zaradi česar so plasti za 20-30° nagnjene proti severu. Nagnjenost in vmesne plasti laporja predstavljajo idealno okolje za proženje usadov, ki ga stopnjuje še močna retrogradna erozija pritokov Ložnice. Verjetni razlog zanjo je recentno dviganje teharske antiklinale. Lapornata morska sivica iz srednjega oligocena se pojavlja v ožjem pasu v severnem delu proučevanega ozemlja med nekoliko bolj razčlenjenim gričevjem iz andezi-tnega tuf na severni strani in tudi malo živahne je razrezanim površjem iz govških plasti. Sivica je izrazito temnosive barve in neplastovita. Naglo prepereva in jo pokriva 1-2 m debela preperelina. V njej se najpogosteje pojavljajo usadi v spodnjih delih pobočja, kjer prihaja do kopičenja koluvija. Andezitni tuf iz srednjega oligocena se je odlagal v zvezi s smrekovških vulkani-zmom. Zaradi velike oddaljenosti od izhodišča je na proučevanem območju sestavljen izključno iz drobnih delcev (B u s e r, 1979, 32). Tvori 1-1 i km širok pas močno razčlenjenega gričevja na območju vasi Pristava, Razgor in Marija Dobje. V tufu so povirja številnih manjših potokov, ki se retrogradno zajedajo v gričevje nad Vojnikom in Dramljami. Skupaj z odpornejšim vojniškim "kristalinom" tvori neotektonsko premaknjen blok na južnem krilu šoštanjskega preloma. V tem je podobnost z območjem usadov v govških plasteh. Tufi vsebujejo precej glinencev, zlasti plagioklazov, ki dajejo glinasto preperelino, v kateri se pogosto prožijo usadi. Kljub močni vertikalni razčlenjenosti skorajda ne najdemo usadov v vojniškem "kristalinu", ki predstavlja delno metamorfozirane keratofirske tufe, skrilavce in drobo (B u s e r, 1979, 22-23) ter se z izrazito stopnjo dviga nad gričevjem iz tufov; ni jih zaradi tanke preperelinske odeje. Na skrajnem južnem robu proučevanega ozemlja prihaja na južni strani teharske antiklinale na površje ozek pas keratofirja in keratofirskega tufa. Kamnina je odpornejša proti preperevanju, zato so v njej zelo strma pobočja s tanko preperelino in skoraj brez usadov. METODA DELA V letih 1986-1987 sem opravil detajlno geomorfološko kartiranje v merilu 1:5 000. Pri ugotavljanju razporeditve in značilnosti usadov sem si lahko pomagal z letalskimi posnetki v merilu 1:17 500 samo na obdelovalnih površinah, medtem ko so bili za proučevanje usadov pod gozdom zaradi neprimernega časa snemanja (sredi poletja) povsem neuporabni; potrebno je bilo podrobno kartiranje na terenu. Statistično analizo usadov sem izvedel na IBM kompatibilnem računalniku Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Uporabil sem statistični program SPSS/PC+. Osnovna datoteka o usadih vsebuje 14 podatkov o poglavitnih značilnostih vsakega usada in sicer. 1. IME - ime usada (zaporedna številka od 1 do 325) 2. KARTA - ime lista temeljnega topografskega načrta v merilu 1:5 000 3. X - X koordinata na horizontalni osi 4. Y - Y koordinata na vertikalni osi 5. LEGA - lega usada glede na oblike površja 6. OBLIKA - izoblikovanost zgornje in spodnje meje usada 7. DOLŽINA - dolžina usada 8. ŠIRINA - širina usada 9. HMAX - nadmorska višina zgornjega roba 10. HMIN - nadmorska višina spodnjega roba 11. NAKLON - povprečna nagnjenost pobočja, na katerem sc je sprožil usad 12. EKSPOZ - ekspozicija pobočja, na katerem se je sprožil usad 13. KAMEN - kamninska podlaga 14. RABA - raba tal (zemljiška kategorija) Neposredno na terenu sem zabeležil natančno lokacijo usada na topografski karti ter podatke o legi, obliki, dolžini, Širini, naklonu pobočja, kamninski podlagi in rabi tal. Ostale podatke sem določil naknadno s pomočjo topografskih kart v merilu 1:5 000 ter terenskih zapiskov. MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI USADOV R a d i n j a (1974, 1983a; S o r e ,1963) in drugi proučevale i subpanonskega obrobja v Sloveniji so ugotovili, da se v tem območju pojavljajo številni, vendar po ohsegu majhni, plitvi in enofazni usadi. Tudi moja proučevanja potrjujejo te izsledke, razen usadov, ki se pojavljajo v povirnih delih dolin in se po morfokigiji in genezi razlikujejo od "običajnih" usadov sredi pobočij. Večina usadov ima izrazit zgornji rob in rob jezika na spodnji strani (tabela 2). Izoblikovanost robov sem ugotavljal samo pri usadih, daljših od 10 m, vendar tudi pri manjših prevladujejo izrazito omejeni robovi. Tabela 2UoNikovanost zgornjega in spodnjega mha usadov Table 2: The shape of the upper and lower edges of landslides Število % Izrazit rob in jezik 164 50.5 Izrazit rob in neizrazit jezik 20 62 Neizrazit rob in izrazit jezik 15 4.6 Neizrazit rob in jezik 11 3.4 Neugotovljeno - majhen usad 115 35.4 Skupaj 325 100.0 Izraziti zgornji in spodnji robovi usadov kažejo, da so nastali v eni sami fazi in niso starejSi od nekaj let do nekaj desetletij. Zlasti na obdelovalnih površinah se izraziti robovi naglo zabrišejo, predvsem zaradi močne denudacije na neprepustni podlagi, deloma pa jih tudi kmetovalci sami poskušajo odstraniti. Ker so usadi večinoma majhni, so potrebni le malenkostni posegi. Tudi večji usadi imajo praviloma zelo izrazite meje, ki jih lahko tolmačimo na podoben način. V nekaterih primerih pa so usadi še vedno aktivni in se počasi pomikajo po pobočju navzdol. V tabeli 3 je prikazana frekvenčna distribucija usadov po dolžini, v tabeli 4 po širini, v tabeli 5 pa po koeficientu podolgovatosti. Ta preprosti podatek sem izračunal po formuli KP = dolžina/širina, pove pa nam, kolikokrat je usad daljši kakor širok. Tabela .1: Doliina usadov Table J: Frequency of landslides by length Dolžina Število % Do 25 m 125 38.4 26 - 50m 69 212 51- 75 m 58 17.8 76-100 m 32 9.8 101-150 m 27 8 J 151 -200 m 11 3.4 201 -300 m 2 0.6 Nad 301 m 1 0.3 Skupaj 325 100.0 Tabela 4: Širina usadov Table 4: Frequency of landslides by width Širina Število % Do 10 m 121 37.2 11 - 20 m 81 24.9 21 -30 m 55 16.9 31 -40 m 45 13.8 41-50 m 12 3.7 Nad 51 m 11 3.4 Skupaj 325 100.0 Tabela S: Koeficient podolgovatimi usadov (KP) TaNc S: Frequency of landslides by length/width ratio (KP) KP število % Do 1.0 5 1.5 1.1 - U 20 62 1.6-2.0 45 13.8 2.1 - 2.5 32 9.8 2.6-3.0 40 12.3 3.1 - 3.5 19 5A 3.6-4.0 22 6.8 4.1 - 5.0 10 3.1 5.1 - 6.0 4 12 Nad 6.1 6 1.8 Nedoločeno 122 37.5 Skupaj 325 100.0 Iz tabel je razvidna prevlada majhnih usadov, čeprav je precejšen tudi delež večjih, predvsem v govških plasteh teharske antiklinale ter v andezitnem tufu. Dobljeni rezultati so nekoliko pndohni rezultatom Radinje za usade na Sotelskem, čeprav jih ni možno neposredno primerjati, ker nisem natančneje proučeval usadov krajših od 25 m in ožjih od 10 m, ki jih je približno ena tretjina (38.4 % krajših od 25 m oziroma 372 % ožjih od 10 m). Radinja je za okrog 600 proučevanih usadov ugotovil povprečno dolžino 27.9 m in povprečno širino 12.1 m (R a d i n j a, 1974, 83). V tukaj proučevanem območju znaša povprečna dolžina usadov 76.7 m (standardna deviacija 45.1 m, najmanjša dolžina 20 m in največja 350 m), povprečna širina pa 29.2 m (standardna deviacija 12.8 m, najmanjša širina 10 m in največja 80 m). Ker je tretjina usadov manjših od spodnjih mejnih vrednosti, je povprečje za vse usade precej manjše. Stika 3: Karta razprostranjenosti usadov Fig. 3: The /ocation of landstides PROSTORSKA RAZPOREDITEV USADOV Na sliki 3 je prikazana prostorska razporeditev vseh 325 usadov. Izstopajo pogostejši usadi v severnem in južnem pasu. Severni pas, kjer sem naStel 140 usadov, leži v andezitnih tufih vzhodno od doline Ložnice in zajema v glavnem povirnc dele potoka Dobje. Južni, do 2 km širok pas v smeri zahod-vzhod, s 176 usadi, je večinoma na severni strani teharske antiklinale, kjer so v govških skladih povirja kratkih potokov levega pritoka Ložnice iz Proseniškega. Takšna neenakomerna razporeditev kaže, da so usadi tesno navezani na specifične geološke in geomorfološke okoliščine, ki jih bom poskušal razčleniti v nadaljevanju. Pri proučevanju prostorske razporeditve usadov sem upošteval nagnjenost pobočja, na katerem se je utrgal usad. ekspozicijo pobočja, kamninsko zgradbo, rabo tal in lego usada glede na bližnje reliefne oblike. Tabela 6: Nagnjeni»! pobočij in Število usadov Table &■ Frequency of landslides by slope gradient Naklon pobočja Števik) % 0- 5" 0 0 6-10" 12 3.7 11 -15° 80 24.6 16-20" 104 32.0 21-25° 66 20J 26 - 32" 44 13.5 Nad 33" 19 5.9 Skupaj 325 100.0 Iz tabele je razvidno, da se je 129 usadov (39.7 %) utrgalo na pobočjih, ki so str-mejša od 21" in so večinoma pod gozdom. Precej jih je tudi na strmih pobočjih nad 33", ki so v tem območju razmeroma redka in omejena na zatrepne dele grap. Prav malo usadov je na položnih pobočjih do 10°, ki prevladujejo v osrednjem, terasastem in rahlo gričevnatem delu. Tabela 7: Ekspoacip pobočij in Število usadov Table 7: Frequency of landslides by aspect of s/opes Ekspozicija število % Severna (N) 51 15.7 Južna (S) 43 132 Vzhodna(E) 51 15.7 Zahodna (W) 54 16.6 Severovzhodna (NE) 37 11.4 Severozahodna (NW) 26 8.0 Jugovzhodna (SE) 24 7.4 Jugozahodna (SW) 39 12.0 Skupaj 325 100.0 Iz tabele je razvidno, da ekspozicija pobočij ne vpliva na razporeditev usadov. Nekoliko manjša deleža za severozahodna in jugovzhodna pobočja je možno razložiti z majhnim obsegom teh pobočij, kajti v dolinski mreži izrazito prevladuje smer sever -jug (to velja predvsem za glavne doline) in zahod - vzhod (večinoma stranske doline). Že prej je bila omenjena tesna zveza med kamninsko zgradbo in usadi (tabela 1). Na 15.38 km2 ozemlja (43.9%) iz govških skladov in andezitnega tufa sem zabeležil kar 267 oziroma 82.1 % vseh usadov. Tudi primerjava litološke karte (slika 2) in karte razprostranjenosti usadov (slika 3) nam jasno odraža tesno navezanost usadov na nekatere kamnine. Prav tako obstaja tesna povezava med rabo tal in razporeditvijo usadov (tabela 8> Tabela S. Raba ta/ in Število usadov Table S: Frequency of landslides by land use categories Zem. kategorija Število % Gozd 172 52.9 Travnik 79 24.3 Sadovnjak 64 19.7 Njiva 4 1.2 Vinograd 3 0.9 Travnik-vinograd 2 0.6 Travnik-njiva 1 0.3 Skupaj 325 100.0 Po topografski karti v merilu 125 000 pokriva gozd 14.61 km2 ozemlja (41.7%). To pomeni, da je na tej površini 52.9% vseh usadov oziroma v povprečju 1 lil usadov na 1 km2. To presega povprečno gostota za celotno ozemlje (9.3 usadi na 1 km2) in je v nasprotju z ugotovitvami R a d i n j e (1974, 90-91), ki je na Zgornjem Sotelskem ugotovil 87% vseh usadov na travnikih in v sadovnjakih ter samo 13% na njivah, v vinogradih, vrtovih in gozdu, oziroma da na gozdnih pobočjih usadov pravzaprav ni. Skoraj vsi ostali usadi so na travnikih in v sadovnjakih (143 oziroma 44%), kar se ujema z ugotovitvami Radinje, da je (izven gozdnih površin) največ usadov prav na teh dveh zemljiških kategorijah. Postavlja se vprašanje, od kod tolikšna razlika v ugotovitvah o gostoti usadov v gozdu. Glede na ostale pokazatelje razporeditve usadov na proučevanem območju, zlasti lego usadov glede na kamninsko zgradbo in druge geomorfološke oblike, menim, da je v tej razpravi ugotovljena razporeditev normalna in bi proučevanja po isti mete v dologiji v drugih delih subpanonske Slovenije dala slične rezultate. Kot je razvidno iz tabele 9, je velik del usadov navezan na povime dele dolinic in grap, na njihova pobočja ali na spodnje dele pobočij večjih dolin, kjer so po naravi najugodnejše hidrološke in geomorfološke razmere za proženje usadov. Dodatni argument za zgornjo trditev je tudi znano dejstvo, da je človek pri izbiri poselitvenega prostora in obdelovalnih površin zelo skrbno izbiral med možnostmi, ki mu jih je nudila narava. Na manj strmih, stabilnejših delih pobočij si je napravil njive, na vlažnejših in manj stabilnih pa pašnike, travnike in sadovnjake. Najbolj labilne dele pobočij, zlasti povirja grap ter razčlenjena in vlažna pobočja v osojah je človek večinoma puščal pod gozdom. R a d i n j a (1974,91) ima do teh trditev pomisleke zaradi lastne ugotovitve, da na Sotelskem v gozdu usadov skorajda ni. To odsotnost usadov v gozdu razlaga z veliko vlogo drevja pri stabilnosti pobočnega materiala in hidrološkem ravnotežju v gozdnih tleh. Ta vloga je pri manjših, zelo plitvih usadih gotovo pomembna, saj sem na proučevanem obmtrfju našel celo primer, ko se je plitvi usad premaknil le nekaj metrov navzdol po pobočju in obtičal ob prvem večjem drevesu. Pri večjih usadih, kjer so razkigi za njihovo proženje izven preperelinske odeje in kroženja vode v najbolj zgornji plasti, pa jih tudi drevesa ne morejo preprečiti. Tabela 9: Lega usadov glede na pohtža/1' reliefu TaNc 9: Frequency of landslides by position in regard to other land forms Lega Število % V zatrepu grape 26 8.0 V zatrepu dolinice 45 13.8 Na pobočju manjše grape 37 11.4 V sredini pobočja 161 49.5 V spodnjem delu pobočja 48 14.8 V usadu - sekundarni 5 1.5 Na omejku 3 0.9 Skupaj 325 100.0 Tabela kaže na možnost, da je 108 usadov (33.2%) tesno navezanih na nastajanje grap in drugih linearnih fluvialnih oblik, ki sicer prevladujejo v tem tipu reliefa. 209 usadov (64.3%) je neposredno povezano s procesi oblikovanja pobočij. Te povezave bom podrobneje obravnaval v drugem delu razprave. Kategorija "V sredini pobočja" je sicer precej ohlapna, saj sem vanjo vključil vse usade, katerih lega na pobočjih je takšna, da jih ni možno neposredno povezovati z drugimi oblikami. Vendar pa nisem našel usada, ki bi se utrgal v zgornjem, konveksnem delu pobočij, razen nekaterih primerov v zatrepih grap ali dolinic. Zgornji deli pobočij so dejansko najbolj stabilni in kljub Številnim njivam ter vinogradom na njih ni usadov. Drugačne so razmere v spodnjih delih pobočij, kjer sem zabeležil 48 usadov (14.8%). Tu se pogosteje pojavljajo usadi iz dveh razlogov: ponekod imajo spodnji deli pobočij konveksni prečni profil, v večini primerov pa je pobočje konkavno in se na njem kopiči koluvij, obenem pa v teh delih prihaja na površje talna voda. Za ugotavljanje odvisnosti usadov od dveh ali več dejavnikov hkrati oziroma za ugotavljanje razlik znotraj določene kategorije (nagnjenost pobočij, ekspozicija, kamninska zgradba, raha tal idr.) sem uporabil metodo kontingenčnih tabel, izračunanih s programom SPSS. Ta metoda je primerna za geografska proučevanja iz treh razlogov: - omogoča primerjanje različnih tipov spremenljivk (nominalnih, ordinalnih, intervalnih) - omogoča svobodno interpretacijo povezanosti na osnovi tabel - samo nakazuje povezanost in ne operira z absolutnimi pokazatelji, ki v mnogih primerih niso smiselni. Metodo je podrobneje obdelal in uporabil P e r k o (1987) pri proučevanju povezanosti med prirodnimi in družbenimi pokrajinskimi dejavniki. Pri proučevanju usadov sem uporabil metodo v manjšem obsegu, vendar sem vseeno dobil koristne rezultate. V analizo sem vključil devet spremenljivk za vsak usad. Prvih Sest (LEGA, OBLIKA, NAKLON, EKSPOZ, KAMEN, RABA) je enakih kot v predhodnih analizah, tri pa so nove, izračunane iz dolžine in širine usada: 1. DOLKLA - dolžina usada, razvrščena v razrede (glej tabelo 3). 2. SIRKLA - širina usada, razvrščena v razrede (glej tabelo 4). 3. KPUKLA - koeficient podolgovatosti usada, razvrščen v razrede (glej tabelo 5). S podprogramom CROSSTABS sem najprej za vse medsebojne povezave izračunal vrednost hi2, nato pa kontingenčne korelacijske koeficiente r za vseh devet spremenljivk (tabela 10). Tabela 10: Kontingenčni korelacijski koeficienti r Table 10: Contingency córrela tkw coefficients r for nine variables L O N E K I D S E B A K A Z O I G L K S M R L R A I L P E A K K K O O N B L L A N Z A A A LEGA OBLIKA 0225 NAKLON 0.174 0.190 EKSPOZ 0.162 0.137 0.199 KAMEN 0.217 0.196 0.217 0209 RABA 0.357 0.183 0.220 0.183 0.230 DOLKLA 0.150 0.199 0.216 0.145 0.193 0.181 SIRKLA 0.186 0.163 0.240 0.182 0.138 0.345 0.307 KPUKLA 0203 0.225 0218 0.248 0.209 0.223 0.409 0.230 Kontingenčni korelacijski koeficienti so majhni, saj znašajo samo od 0.1S do 0.3, kar pomeni, da je povezanost spremenljivk zelo nizka (do 02) oziroma nizka (do 0.4). Tako nizki kontingenčni korelacijski koeficienti potrjujejo, da povezave med spremenljivkami niso tako močne kot so ugotavljali nekateri dosedanji proučevalci, tudi ne med proženjem usadov in rabo tal. Usadi so sicer navezani na določene kamnine ali zemljiške kategorije, vendar pa na razporeditev znotraj ene kategorije vplivajo še ostale spremenljivke. Izračunani koeficienti govorijo samo o tem, koliko so-učinkovanje spremenljivk vpliva na razporeditev usadov. Nizke vrednosti koeficientov povedo, da na razporeditev usadov ne vpliva le ena ali dve spremenljivki, marveč tudi ostale. Katere spremenljivke pa to so, nam kontingenčni korelacijski koeficienti ne povedo. Da bi odstranili vplive ostalih spremenljivk, moramo za proučevanje izbrati samo množice usadov, ki se pojavljajo po posameznih kategorijah neodvisnih spremenljivk. Iz tabele 8 je razvidno, da se 52.9% usadov pojavlja na površinah pod gozdom. Toda to še ne pomeni, da je gozd tista spremenljivka, ki to edina pogojuje. Podrobnejši vpogled v vpliv gozda na pojavljanje usadov dobimo, če vse zemljiške kategorije združimo v gozdne in negozdne ter znotraj teh dveh ugotavljamo značilnosti usadov. Kot izhodišče si postavimo tri hipoteze, ki izhajajo iz dosedanjih proučevanj usadov v subpanonskem svetu Slovenije: - v gozdu se pojavljajo večji usadi kot na kmetijskih površinah • večina usadov, ki so vezani na erozijske procese, se pojavlja v gozdu - usadi so v gozdu na strmejših pobočjih kot na kmetijskih površinah V tabeli 11 je prikazana razporeditev usadov po velikosti (dolžini) na gozdnih in kmetijskih zemljiščih. Tabcla 11: Razporeditev usadov po doUtni na giudnih in kmetipkih povrfinah Table 11 Frequency of landslides by land use categories (mxxi, agricultural land) and length pod 20 m 2175 m 76100 m 100150 m 150200 m nad 200 m Gozdne površine 65 72 16 14 5 - Kmetijske površine 57 58 16 13 6 3 Skupaj % hi2 = 4.0634 r = 0.11112 122 373 130 40.0 32 9.8 27 8.3 11 3.4 3 0.9 Izračunani kontingenčni korelacijski koeficient r je zelo nizek in kaže na majhno odvisnost dolžine usadov od tega, ali se pojavljajo v gozdu ali ne. To pomeni, da prva hipoteza (v gozdu so večji usadi kot na kmetijskih površinah) ne drži. Naslednjo hipotezo poskušam ovreči tako, da razvrstim usade glede na to, ali so neposredno povezani s fluvioerozijskimi oblikami ali ne. Kot prve sem upošteval usade, ki se pojavljajo v zatrepu grap in dolinic in na pobočjih manjših grap ("fluvio-erozijski" usadi). Kot nepovezane z erozijskimi oblikami sem upoSteval usade sredi in v spodnjih delih pobočij ("pobočni" usadi), v kategorijo ostalih pa sem vključil sekundarne usade in usade na omejkih. Tabcla 12.• Razporeditev usadov iz sistemov fluviocmajskih in pobočnih procesov glede na rabo tal Table 12: The distribution of landslides conncctcd with fluvio-crosional and slope processes according to the land use (wood, agricultural land) Fluvioeroz. usadi Pobočni usadi Os ta ki Skupaj Gozdne površine 57 112 3 172(52.9%) Kmetijske površine 51 97 5 153(47.1%) Skupaj % hi2 = 0.80186 r = 0.0496 108 332 209 64.3 8 25 325 Kontingenčni korclacijski koeficient r je tudi v tem primeru zelo majhen, kar spet kaže na majhen pomen gozda pri pojavljanju usadov, ki so neposredno povezani z erozijskimi oblikami. To pomeni, da tudi ta hipoteza (več usadov, ki so vezani na fiuvioerozijske oblike, se pojavlja v gozdu) ne drži in da ni bistveno, ali so se taki usadi sprožili na gozdnih ali kmetijskih površinah. Tretja hipoteza se glasi, da se usadi na gozdnih površinah prožijo na bolj strmih pobočjih kot drugje. To bi lahko izrazili tudi tako, da je človek izkoristil manj strma, stabilnejša pobočja, strmejša pa je pustil pod gozdom. Tabcla 13.■ Razporcditcv usadov gkde na nagnjenost poboCja in raho la/ Tabic l.l Frcqucncy of landslides by land use categories (wood, agricultural land) and .dope gradient Do 20° Nad 21° Gozdne površine 80 92 Kmetijske površine 116 37 Skupaj 196 129 % 60.3 39.7 hi' = 27.84 r = 0.2927 Izračunani korelacijski koeficient r kaže na šibko odvisnost usadov od obeh spremenljivk. Iz tabele je sicer razvidno, da je na strmih pobočjih več usadov v gozdu kot na kmetijskih površinah, vendar zaradi tega Še ne moremo zanesljivo trditi, da postavljena hipoteza drži. Kot sem rekel že prej, je človek izbiral manj strma pobočja za obdelovalne površine in je verjetno izkrčen večji delež položnejših kot strmejših pobočij in to se tudi odraža na tej povezanosti. Torej lahko s precejšnjo gotovostjo ovržemo tudi to hipotezo. Kot zaključek tega poglavja lahko povzamem, da raha tal ne vpliva bistveno niti na pojavljanje niti na velikost usadov. To pomeni, da so usadi naravni pojav, ki se ni začel šele s krčenjem prvotnega gozda, marveč je obstajal že prej kot pomemben člen denudacijsko-erozijskcga sistema geomorfnih procesov in ga človekova dejavnost v tem prostoru ni bistveno spremenila. POLOŽAJ USADOV V GEOMORFNEM SKIjOPU Velika gostota usadov v nekaterih delih proučevanega območja in ugotovljena šibka povezanost med njimi in nekaterimi pokrajinskimi elementi (raba tal, kamninska podlaga, nagnjenost pobočij idr.) je pokazala, da usadi niso rezultat človekovega delovanja, marveč sestavni del bolj ali manj naravnega sistema geomorfnih procesov, ki to povrfje danes preoblikujejo. Kvantitativne analize deleža usadov pri prenašanju materiala Se ni možno izvesti zaradi omejenih možnosti, lahko pa na osnovi opravljene analize usadov vsaj približno ugotovimo njihovo mesto v tem sistemu. Proučevano območje pripada obsežnemu fluviodenudacijskemu povrSju, ki zajema večji del sredogorskega in gričevnatega nekraškega sveta v porečju Savinje. Na njem so prostorsko in količinsko najpomembnejši naslednji trije geomorfni sistemi: 1. sistem pobočnih procesov 2. sistem fluvioerozijskih procesov 3. sistem fluvioakumulacijskih procesov Usadi na proučevanem območju se pojavljajo v prvem (217 ali 66.8%) in drugem (108 ali 33.2%) sistemu, v tretjem pa v veliki meri prispevajo k množini akumuliranega materiala v dolinskem dnu ob bližnjih potokih. L Usadi v sistemu pobočnih procesov Ta sistem prostorsko prevladuje, vanj pa spadajo vsi geomorfni procesi, ki delujejo na pobočju, med njimi pa so najpomembnejši preperevanje, premikanje delcev pod vplivom gravitacije, denudacija in podpovriinsko izpiranje (Encyclopedia, 1968, 1007). S tem sistemom je na proučevanem območju povezanih 217 usadov (66.8 %), kar kaže na velik pomen usadov znotraj tega sistema. Shematični položaj usadov v tem sistemu je prikazan na sliki 4. Na pobočjih prevladujeta naslednja dva načina premikanja mas: - premikanje pod neposrednim vplivom gravitacije - ploskovno odnaSanje ali denudacija Premikanje pod neposrednim vplivom gravitacije poteka na dva načina: - polzcnje tal • plitvi usadi Polzenje tal je sploSno razširjen proces premikanja delcev v nesprijeti preperelini. Premikanje delcev znaša letno v povprečju nekaj milimetrov, odvisno pa je od nagnjenosti pobočja, velikosti delcev v preperelini in od vlage. Poglavitni vzroki za premikanje delcev so nihanja temperature (zlasti nabrekanje tal ob zmrzovanju) in vsebnosti vlage v preperelini (nabrekanje glinastih delcev). Ta proces večinoma ne ustvarja posebnih mikrooblik, kvečjemu drobno, nepravilno valovitost površja. Na osnovi Slika 4: Shematični položaj usadov v sistemu potočnih procesov Fig. 4: The schematic position of landslides in the system of slope processes Šibka denudacija plitvi usadi. akumulacija akumulacija PREVLADUJOČ dcnudacija polzcnje tal denudacija. koiuvija, plitvi koiuvija. rečni PROCES polzcnje tal usadi, dcnudacija transport in polzcnje tal akumulacija debela srednje tanka debela, 1-4 m Jcbela, več metrov DEBELINA debela koiuvija koiuvija in fluvk>- PREPEREL1NE akumulacijskega mat naselja. njive. gozd, njive, travniki. travniki RABA TAL okrog njih travniki. travniki. gozd njive sadovnjaki sadovnjaki ¡i 0 161 4« 0 ŠTEV. USADOV L I II III IV V ovrfjc zgornji del srednji del spodnji del dolinsko dno pobočja pobočja pobočja terenskih opažanj sodim, da je ta proces le v manjši meri povezan s proženjem usadov in sam po sebi ne ustvarja pred is pozicij za proženje usadov. Plitvi usadi ali preperelinski usadi so na proučevanem območju najbolj razširjena oblika premikanja delcev pod neposrednim vplivom gravitacije in, kot so ugotovili že drugi, eden najpomembnejših geomorfnih procesov v subpanonski Sloveniji. R a -d i n j a (1974, 83) jih ima za "drobna, lokalno porušena ravnotežja same prepere-linske odeje teh pobočij... že glede na razvojni prostor prej posledica pedogenetskih kot morfogenetskih procesov." Tudi na proučevanem območju na pobočjih prevladujejo manjši, le 0.5 - 1 m globoki usadi. Večinoma se pojavljajo v skupinah (t.im. usad na pobočja), so enkraten pojav in nasploh zelo podobni usadom, ki jih je na Zgornjem Sotelskcm proučeval R a d i n j a (1974, 1983a). So delo tudi ploskovnega odnašanja in z njim povezanega lokalnega kopičenja koluvialnega materiala. Ploskovno odnašanje ali denudacija je močan geomorfni proces na nesprijetih ali slabo sprijetih terciarnih sedimentih v celotnem subpanonskem delu Slovenije, še zlasti na slabo prepustnih lapornatih in glinastih sedimentih. Kvantitativni podatki o množini odneSenega materiala so za naše kraje še zelo redki. Sodeč po množini materiala, ki ga reke prenašajo, znaša povprečna množina sproščenega materiala v slovenskem delu porečja Drave in Mure 175 m3/km2/leto, Save 260 m3/km2/leto in Soče 856 m3/km2/leto. Za območje spodnje Save je ta množina okrog 200 m3/km2/leto, v porečju Ščavnice 264 m'/km2/leto, Dragonje 561 m3/km2/leto in Badaševice 332 m'/km2/leto (Vodnogospodarske osnove Slovenije, 1978). Sodeč po teh podatkih se na proučevanem območju letno sprosti od 200 - 300 m3 materiala z vsakega km2 površine. Večji del sc odloži v neposredni bližini, predvsem kot koluvij v spodnjih delih pobočij in v dnu dolin ob manjših pritokih in le manjši del potuje naprej. V teh podatkih niso upoštevane razlike glede na rabo tal, ki so zelo velike in se odražajo tudi v mikrooblikah (omejki na spodnji strani njiv in vinogradov, kopičenje koluvija v spodnjih delih pobočij). Čeprav erozija na proučevanem območju ne povzroča pretirane škode na obdelovalnih površinah (razen ob izjemno hudih nalivih, kakršni so prizadeli to območje npr. junija 1954 in junija 1959, M e I i k in sod., 1954; Šifrer-Žagar, 1960), kajti večina njiv leži na položnejših delih pobočij v ovršju, v spodnjem delu in na pobočnih policah, pa vendar ustvarja kopičenje materiala v treh primerih predis-pozicije za nastajanje plitvih usadov: • akumulacija koluvija v spodnjih delih pobočij, kjer znaša debelina nanosa od 1-4 m. Tu se je sprožilo 48 usadov (14.8% vseh ugotovljenih), ki pa so v povprečju nekoliko krajši in širši od usadov v srednjem delu pobočij (glej tabelo 14). - kopičenje prsti na spodnjih robovih njiv, kjer z leti nastanejo 03-4 m visoki omejki. Ker je na proučevanem območju le malo njiv na strmejših delih pobočij, sem na omejkih ugotovil le 3 usade (0.9%). Zanimivo je, da so v lapornatem šentjurskem apnencu omejki zelo pogosti in visoki, zlasti v okolici Zlateč, a se v njih ni sprožil noben usad. Po S o r e t u (1963) imajo na zgornjem Sotelskcm omejki pomembnej- So vlogo pri proženju usadov, vendar so tam njive in vinogradi tudi na precej strmejših pobočjih kot na proučevanem območju. - kopičenje prsti za drevjem v gozdu povzroča povečevanje višinske razlike med delom pobočja nad in pod drevesom. Za drevesnim deblom se odlaga koluvij in pri tem v pripobočnem delu počasi nastaja plitva kotanja, kjer se ob določenih pogojih lahko zbira padavinska voda in povzroči sproženje usada. Neposredno pod drevesom pa padavinska voda tanjša preperelinsko odejo in s tem prispeva k labilnosti delov pobočja tik nad tem mestom. Na osnovi terenskih opazovanj sodim, da se tako sproži precej usadov v gozdu sredi pobočij. Zastavlja se vprašanje, ali ohstajajo razlike v legi usadov v srednjih in spodnjih delih pobočij, kjer je zaradi akumulacije koluvija debelejša plast rvesprijetega materiala, vendar manjša nagnjenost. Do odgovora lahko pridemo s pomočjo kontingenčnih tabel. Upošteval sem samo dve kategoriji usadov glede na lega usade v srednjih delih pobočij in usade v spodnjih delih pobočij, kjer se nabira koluvij. Obe skupini sem primerjal glede na naslednje spremenljivke: raba tal, nagnjenost pobočja, ekspozicija, kamninska podlaga, dolžina, širina in koeficient podolgovatosti (tabela 14). Tahcla 14: KontingenCni ko/elaci/Jti koeficienti r za usade v srednjih in spodnjih delih pohoCij Tattle 14: Contingency correlation coefficients (r) for landslides ixxuring in the middle and in the lower parts of slopes Spremenljivka hi2 N r RABA 4.53756 209 0.14734 NAKLON 14.75090 209 0.26567 EKSPOZ 7.04986 209 0.18366 KAMEN 11.72753 209 0.23688 DOLKLA 18.40471 209 0.29675 SIRKLA 23.38497 209 033450 KPUKLA 5.49913 132 0.20411 Iz tabele je razvidno, da ni povezave med tem, ali se je usad sprožil v srednjem ali v spodnjem delu pobočja, rabo tal in ekspozicijo. Obstaja pa nizka stopnja povezanosti z nagnjenostjo pobočij (usadi v sredini pobočja so na strmejših pobočjih kot tisti v spodnjih delih, kar je razvidno tudi iz slike 4) in s kamninsko zgradbo, česar pa ni možno natančneje razložiti. Glede na kontingenčno tabelo sodim, da nekoliko višji r izvira iz dejstva, da je v lapornatem apnencu in v andezitnem tufu manj usadov v spodnjih delih pobočij, ker se tam nabira manj koluvija kot v bolj glinastih in peičenih sedimentih (govški skladi in oligocenska sivica). Pač pa so nekoliko višji, čeprav še vedno nizki, kontingenčni korelacijski koeficienti za dolžino, širino in podolgovatost usadov. Iz kontingenčnih tabel je razvidno, da so v spodnjih delih pobočij nekoliko krajši in širši usadi kot v sredini. Torej, predispozkije za usade v po bočnem geomorfnem sistemu ustvarjajo precej različni geomorfni procesi, vendar se to ne izraža posebej izrazito niti v odvisnosti usadov od zunanjih spremenljivk, niti v njihovih dimenzijah. To nadalje pomeni, da so na proučevanem območju usadi hkrati odvisni od več spremenljivk in da so dosedanji proučevalci pripisovali prevelik pomen posameznim spremenljivkam. 2. Usadi v sistemu fluviocruzi^kifa procesov Na proučevanem območju se pojavlja 108 usadov (332%) v povezavi z linearnimi fluvioerozijskimi oblikami (grapami, dolinicami in dolinami). Ta povezanost in izoblikovanost teh usadov kažeta, da so sestavni del fluvioerozijskega sistema, ki je poleg sistema pobočnih procesov drugi najpomembnejši. Že v prvem delu razprave je omenjena tesna povezanost usadov s tektonskimi in geomorfoloikimi značilnostmi širšega območja. V že omenjeni celjski sinklinali, ki zavzema osrednji del proučevanega območja, se je v smeri zahod- vzhod izoblikoval široko plitvo podolje z izrazito asimetrično rečno mrežo. Os podolja je namreč tesno pod južnim robom, južni pritoki so bistveno krajši od severnih. Takšna rečna mreža je posledica neotektonskih premikov v kvartarju. Tudi pojavljanje usadov v obeh vzporednih pasovih je vsaj deloma pogojeno s konvergentnim vpadom plasti terciarnih sedimentov v sinklinali in neotektonskim dviganjem obeh antiklinal, pa tudi z morfološkim razvojem tega vzhodnega nadaljevanja Celjske kotline. Pliocenski rečni sedimenti, ki so naloženi na spodnje- in srednjemiocenske morske sedimente, kažejo, da je bilo tu še v pliocenu območje fluvialne akumulacije. M e -z e (1963) meni, da je v pliocenu tod tekla proti vzhodu prednica današnje Savinje. Kasneje se je na teh sedimentih razvila nova rečna mreža, ki je obrnjena proti zahodu in izrazito asimetrična. Od osrednjega podolja, po katerem tečeta Ložnica v spodnjem toku in njen pritok iz Proseniškega, se proti severu in jugu vrezuje v nekoliko višje obrobje podolja vrsta manjših potokov, ki imajo v dnu podolja plitve doline (20-30 m) s širokim in vlažnim dnom, v območju obeh sinklinal pa se naglo razve ji jo v številne ozke in strme grape. V zatrepih se prožijo številni usadi, v njih pa z močno retrogradno rečno erozijo nastane gosta mreža grap in erozijskih jarkov. Ti usadi niso posledica nastajanja teh erozijskih oblik, kakor se marsikdaj misli (Zšruba-Mencl, 1969, 39), marveč ustvarjajo pogoje za intenzivno linearno rečno erozijo. Tudi proučevanja usadov v drugih delih subpanonske Slovenije bolj poudarjajo povezanost usadov s pobočnimi procesi, enako proučevanja posledic hudih neurij junija 1954 (M e I i k in sod., 1954) in junija 1959 na celjskem območju (Š i f • rer-Žagar, 1960). Slednja sicer poudarjajo, da so bila glavna torišča geomorf-nega dogajanja grape in zgornji deli dolin, vendar v tem kompleksu ne obravnavajo usadov, ki so z njimi neposredno povezani. Šibka proženje usadov, akumulacija usadnega dcnudacija povezano z reuo- materiala, linijska gradno erozijo, erozija.podpovrfinsko denudacija izpiranje linijska erozija, transport rečna akumulacija (vriaji PREVLADUJOČ usadnega materiala,kopičenje v zg.delih, poplavna akumu- PROCES koiuvija in usadov s sosednjih lacija v spodnjih), kopičenje pobočij koiuvija na robovih debela, tanka do odvisno od srednje kamnine debela nakopičen usadni material zelo različne debeline nakopičen usadni material, ki potuje po depresiji navzdol, pomeian s koluvijem debeli rečni nanosi, slabo sortirani in pomeSani s koluvijem DEBELINA PREPERELINE naselja, travniki, okrog njih gozd, njive sadovnjaki gozd, travniki. gozd, travniki. travniki RABA TAL L ovrije dolinski zgornji del zatrep grape ali dolinice srednji in spodnji del grape ali dolinice dolinsko dno V tej shematični podobi je poudarjena vloga usadov v okviru fluvioerozijskih procesov, ki je zelo pomembna na proučevanem območju in tudi v drugih delih sub-panonske Slovenije. Za razliko od "normalnih" razmer, kjer se prepletata denudacija (v ožjem pomenu besede) in rečna erozija (odnašanje, prenašanje in odlaganje materiala), sodelujejo še usadi kot poglavitni način prenašanja materiala pod neposrednim vplivom gravitacije. Ti usadi se začnejo v dolinskih zatrepih in polzijo po grapi ali dolinici, na tem usadnem materialu pa se koncentrirajo fluvioerozijski procesi. Na proučevanem ozemlju je možno videti celotno zaporedje tako nastalih oblik, od plitvih erozijskih jarkov, preko dolinic z neenakomernim podolžnim strmcem do grap z izrazitim prečnim profilom v obliki črke V. Večina usadov se sproži v povirnih delih in le izjemoma v srednjih ali spodnjih delih grap in dolinic. V nižjih delih sicer še vedno počasi polzijo, vendar prevladuje rečna erozija, ki v usadnem materialu v zgornjem in srednjem delu doline ustvarja erozijske jarke, pogosto na vnanjem robu usada. V spodnjem delu prehafijo v prave grape. Te so ponekod na proučevanem območju globoke preko 100 m, vendar imajo manjši strmec kot "običajne" grape. Ker po njih potujejo navzdol velike množine materiala (poleg usadov še koluvij z dolinskih pobočij), v večini primerov ne dosežejo živoskalne podlaga, marveč ostajajo v nesprijetem materialu. V spodnjem delu grap in dolinic sledi postopen prehod v fluvialno akumulacijo, ki ima sprva značaj prehodnega odlaganja v dolinskem dnu. Ob izteku v dolino višjega reda pa se material odlaga v obliki vršajev, ki so zaradi fine granulacije položni (3-8°), majhni in naglo preidejo v širše dolinsko dno. Od tu dalje usad nega materiala ne moremo več posebej zasledovati, ker je v cek>ti vključen v rečni transport. Dejstvo pa je, da velik del materiala v dnu dolin izvira iz usadov v zatrepu grap in dolinic. Poudariti velja še vlogo usadov pri retrogradnem pomikanju povirnih delov grap in dolinic proti razvodju. Na proučevanem območju imamo tri vrste zatrepov. Prevladujejo široki polkrož-ni zatrepi, ki so nastali z usadi. Poleg njih se pojavljajo še erozijski zatrepi (v zgornjem delu grape so številni konvergentno se stekajoči erozijski jarki) in denudacijski zatrepi (nerazčlenjeno polkrožno pobočje, pod katerim se zelo izrazito začenja grapa). Ko se v zatrepu grape ali dolinice sproži usad, se za določeno obdobje prekine neposredni stik med pobočjem v zatrepu in fluvioerozijskimi procesi v dnu grape ali dolinice. Ti delujejo v nakopičenem usadnem materialu, ki ga v sodelovanju s pod-površinskim izpiranjem in drugimi procesi počasi odnašajo navzdol po dolini. S tem se spet povečuje višinska razlika med dolinskim dnom in pobočjem v zatrepu, ki jo v obeh antiklinalnih hrbtih povečuje še neotektonsko dviganje ter ustvarja predispozici-je za proženje novega usada, kar še bolj zoži razvodni hrbet. Rezultat so ozka, vijugasta in neuravnjena razvodna slemena, v katera se z obeh strani zajedajo strmi dolinski zatrepi. Najlepši primer je med Ogorevcem in Sv.Rozalijo v jugovzhodnem delu proučevanega ozemlja. Na sliki 6 Je kot primer povezanosti fluvioerozijskih oblik in usadov prikazano povirje potoka nad Zlatečami, ki leži v skrajnem jugovzhodnem kotu proučevanega ozemlja. Potok teče pod Zlatečami po ozki dolini skozi pas lapornatega šentjurskega a p nenca, kjer so pobočja dolin razčlenjena le s plitvimi stranskimi dolinicami in številnimi, do 4 m visokimi omejki. Južno od vasi se je v govških plasteh razvilo polkrožno povirje potoka in v njem sem na površini 1 km2 ugotovil 15 usadov, od katerih je največji dolg kar 350 m (podolžni in prečni profil tega usada je na sliki 7). Tu prevla- Slika 6: Usadi in fluviocmzijskc oNikc v povirju potoka nad ZJatočami Fig. d- Landslidcs and fluvio crosional landforms in thc drainage hasin of a Itmok to the south of the village Zlatcčc Legenda k sliki (k 1 - večji usad 2 • manjši usad 3 - dolinica 4-grapa S - dolina z ra v ni m dnom 6- viiaj 7 - široko ura vnjeno sleme 8 - široko neura vnjeno sleme 9-ozko sleme 10 - cestni usek 11 - kolovozni jarek 12 - ježa terase, omejek Legend: 1 • larger landslide 2 - smaller landslide 3 • small valley 4 -ravine 5- valley with flat bottom 6-fan 7 • broad levelled ridge 8 - broad undulated ridge 9 - narrow ridge 10 - road-cut 11 • trench caused by cart-track 12 • edge of terrace LEGENDA LEGEND 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 C- 33333 Wt i i i i i h d u je jo usad na pobočja, fluvioerozijske oblike pa so zelo neizrazite zaradi usadov, ki se prožijo v zatrepih grap in na njihovih pobočjih. Podobne razmere srečamo tudi v drugih pritokih potoka iz PrasenLškega, ki se od severa vrezujejo v gričevje med podoljem v celjski sinklinali in dolino Voglajne ter severneje pod Boviami in Marijo Dubjem. Menim, da bi natančnejše kartiranje usadov v drugih delih subpanonske Slovenije razkrilo podobno povezanost usadov s flu-vioerozijskimi oblikami. Naslednje zanimivo vprašanje je, ali se usadi, ki so neposredno povezani s fluvio-erozijskimi oblikami, po velikosti in odvisnosti od proučevanih spremenljivk razlikujejo od teh v sistemu pobočnih procesov (tabela 15). Tabela IS: Povprečna MAna in Širina usadov ter nagnjenost pobočja za usade v pobočnem in flu- vioerozijskem gettmorfnem sistemu Table IS: Tbc average length, width and slope gradient of landslides in die systems of slope and fluvio- erosions/ landslides Srednja Standardna Minimalna Maksimalna vrednost_deviacija_vrednost_vrednost_N Dolžina (m) -pobočni 75.52 40.01 20 225 135 ■erozijski 78.97 54.02 35 380 68 Širina (m) -pobočni 28.97 13.14 10 80 136 -erozijski 29.57 12.27 15 75 69 Naklon O -pobočni 19.51 6.02 8 34 217 -erozijski 18.38 6.43 7 34 108 Izračun povprečnih vrednosti (dolžina. Širina in nagnjenost pobočja z usadom) za obe skupini ne pokaže posebnih razlik. Razlike v srednjih vrednostih pri vseh treh parametrih sem testiral s t-testom, da bi ugotovil, ali so izračunane razlike večje od tistih, ki bi jih glede na frekvenčno distribucijo lahko ugotovili znotraj populacije vseh proučenih usadov. Rezultat testiranja je bil negativen, kar pomeni, da izračunane razlike v povprečnih vrednostih niso statistično značilne. Za nadaljno analizo sem spet uporabil metodo kontingenčnih tabel, ki je dala zanimivejše rezultate. V analizo sem vključil 217 usadov iz sistema pobočnih procesov in 108 usadov iz sistema fluvioerozijskih procesov. Osnovni namen analize je bil, ugotoviti, ali se usadi iz obeh skupin statistično razlikujejo po navedenih spremenljivkah. Tabela 16: Kontingenčni korelaciflki koeficienti r za usade v sistemih pobočnih in fluvioerozijskih procesov Table 16.■ Contingency correlation coefficients (r) for landslides in the systems of slope and fluvio-cmsional landslides Spremenljivka hi2 N r RABA 6.10216 325 0.13576 NAKLON 9.66668 325 0.16995 EKSPOZ 16.95356 325 022840 KAMEN 20.43034 325 024320 DOLKLA 3.04488 325 0.09679 SIRKLA 523427 325 0.12691 KPUKLA 14.99118 203 027175 Iz tabele je razvidno, da ni posebno tesnih povezav med temi spremenljivkami in tem, kateri skupini pripada usad. O neka kini nizki povezanosti bi lahko govorili samo pri zadnji spremenljivki (koeficient podolgovatnsti usada), kjer se v sistemu fluvio-erozijskih procesov pojavljajo ožji, bolj podolgovati usadi. Izračunan korelacijski koeficient pri kamninski podlagi bi lahko pomenil, da se več pobočnih usadov pojavlja v govških plasteh in več drugih v andezitnem tufu. Povzamemo lahko torej, da med obema skupinama ni tako velikih razlik v teh spremenljivkah kot bi jih morda pričakovali na prvi pogled, čeprav to ne pomeni, da se obe skupini usadov med seboj ne razlikujeta. Če namreč pri podrobnejši analizi upoštevamo usade samo v območjih, kjer se pojavlja največ usadov in kjer lahko na osnovi terenskega dela ugotovimo, da prevladuje usajanje v povezavi s fluvioerozij-skim procesom, dobimo precej drugačne rezultate. Tabela 17: Kontingenčni korekcijski koeficienti za usade v sistemih potočnih in fluviocronjskih procesov v izbranih pokrajinskih enotah Ta Ne 17: Contingency corrélation coefficients (r) for landslides in the systems ofs/ope and fluvio-crosiona! processes in selected landscape units Spremenljivka 103 Pokrajinska enota 105 110 113 RABA 0.18980 0.14642 028308 028838 NAKLON 0.43686 0.32253 031979 0.45275 EKSPOZ 0.33547 0.39985 0.18385 0.49270 KAMEN 0.11977 025850 028496 - DOLKLA 0.32249 0.30429 0.28646 0.48104 SIRKLA 0.35793 037715 0.40739 031364 KPUKLA 0.50531 0.40392 0.39243 033486 Pokrajinske enote: 103 Gričevje med Razgor jem in BovSami 105 Gričevje okrog Marije Dobja 110 Gričevje vzhodno od Ogorevca 113 Gričevje okrog Zlatcč Prvi dve pokrajinski enoti ležita v severnem pasu usadov, ostali dve pa v južnem. Iz tabele vidimo, da v posameznih pokrajinskih enotah obstajajo kar precejšnje povezave pri nagnjenosti pobočja, kjer se usad sproži (usadi iz sistema pobočnih procesov se prožijo na strmejših pobočjih) in ekspozicije (v severnem pasu je večina usadov v fluvioerozijskem sistemu na pobočjih, obrnjenih proti jugu, v gričevju okrog Zlateč pa proti severu, medtem ko so usadi iz sistema pobočnih procesov bolj razpršeni). Kontingenčni korelacijski koeficienti kažejo, da obstajajo razlike tudi v dimenzijah usadov po pokrajinskih enotah. Usadi iz sistema fluvioerozijskih procesov so praviloma daljSi, širši (torej večji) in bolj podolgovati kot so usadi iz sistema pobočnih procesov. POOOIŽNI PROFl USADA POD KOŽUHOM V Kontingenčni korekcijski koeficienti ne dosežejo višjih vrednosti predvsem zato, ker na pojavljanje usadov vedno vpliva več spremenljivk hkrati. Potrebno bi bilo uporabiti Se bolj dodelane statistične metode in hkrati proučiti usade v bolj različnih pokrajinskih enotah. PODOI JlNl IN PRFČNI PROFILI USADOV Za podrobnejšo analizo drobne izoblikovanosti površja usadov in posredno za ugotavljanje njihovega mesta znotraj sistema fluvioerozijskih procesov sem podrobno premeril dva večja usada. Predstavljata skupino usadov, ki doslej nista bila dovolj proučena, t.j. usade, povezane z linearnimi fluvioerozijskimi oblikami. Izbral sem usad v Vôdolah v porečju potoka nad Zlatečami, ki je s 350 m najdaljši usad na proučevanem območju in 165 m dolg usad pod kmetijo Kožuh v Proseniškem. Pri obeh sem s pomočjo 2 m dolge letve izmeril naklon vsakega 2-metrskega segmenta profila v po-dolžni in prečni smeri (sliki 7 in 8). Oba usada sta se sprožila v govških plasteh in oba pripadata sistemu fluvioerozijskih procesov. Oba sta navezana na linearni depresiji, ki nimata značilnosti grape ali dolinice. Tudi po obliki sta si oba usada podobna. Premikajoča se plast je razmeroma enakomerno debela (pri prvem 3-5 m, pri drugem 2-3 m), le v spodnjem delu se oba nekoliko odebelita. Oha imata razmeroma majhen naklon; usad v Vôdolah enakomerno od 10-14° z rahlo tendenco zmanjševanja naklona navzdol, usad pod Kožuhom v zgornjem delu okrog 15°, v spodnjem delu 8-10". Na obeh podolžnih profilih izstopata dve vrsti mikrooblik. V spodnjem delu imamo zlasti na usadu pod Kožuhom izrazito grbino, ki je nastala z nakopičenjem usadnega materiala ob sproženju. Drugo vrsto mikrooblik je treba pripisali naknadnim preoblikovalnim procesom, zlasti podpovršinskemu izpiranju. Na usadu pod Kožuhom je v srednjem delu več 1-15 m globokih kotanj, ki jih Gams imenuje pogreznice (1952,210; 1989,123). Pod površjem so povezane z ozkimi, 02 • 0.5 m širokimi kanali, po katerih ob dežju odteka dobršen del vode, ki s sabo odnaSa predvsem finejše delce ter jih odlaga nižje na usadu, kjer ob nalivih dobesedno vre iz tal. Odnašanje ima večje učinke pri preoblikovanju usada kot površinsko izpiranje, ki je zlasti na travniških površinah zelo majhno. Po pripovedovanju domačina se takšni grezi pojavljajo skoraj vsako leto na novo in ko zasujejo enega, se pojavi nov na drugem mestu, kar priča o intenzivnosti procesa. Pri vôdolskem usadu, kjer pogreznice niso tako izrazite, se v srednjem delu pojavlja mokrotnejše mesto v neizraziti kotanji, ki jo podolžni profil ne prikazuje. Po pripovedovanju domačinov je bik) to vlažno mesto pred leti ok. 40 m višje in je potem počasi potovalo navzdol. Na sedanjem mestu vztraja že kakšnih pet let, kotanja se poglablja in postaja vse bolj mokrotna, da v zadnjih letih sploh ne morejo več kositi. Očitno prihaja tudi tu do podpovršinskega izpiranja. Približno 20 m nižje se na severnem robu usada ostro začenja 2 m globok erozijski jarek, ki nižje doli prečka usad in se po južni strani nadaljuje do potoka ob spodnjem robu usada. Tu prihaja na površje voda, ki v zgornjem delu usada teče pod površino in ga počasi preoblikuje. Na istih slikah so prikazani tudi prečni profili obeh usadov. Poglavitna podobnost med vsemi tremi profili je, da je usad najvišji v srednjem delu, medtem ko ga na obeh robeh spremljata bolj ali manj izraziti podolžni kotanji z neenakomernim strmcem. Nakopičen je v srednjem delu usada nastane zato, ker je usad omejen na ozko linearno kadunjo. Pri usadu pod Kožuhom je v zgornjem prečnem profilu celo vidno, kako je usad zaneslo skoraj 2 m višje na jugovzhodno pobočje. Podolžne kotanje na obeh straneh lahko razložimo tudi z zbiranjem padavinske vode s sosednjih pobočij, ki nato vzdolž usada odteka, in jih izdela z denudacijo (na travniSkih površinah je linijska erozija redkejši pojav). Oba usada sta nastala že pred več desetletji in ni možno trditi, da so te kotanje izključno singenetske, t.j. nastale hkrati z usadom. ZAKLJUČEK Kljub sorazmerni majhnosti proučevanega ozemlja (35 km2) je bilo možno z natančno analizo 325 ugotovljenih usadov priti do zanimivih spoznanj o njihovi izoblikovanosti, predvsem pa o povezanosti z drugimi pokrajinskimi prvinami. Večina usadov se je sprožila v spodnjemiocenskih govških skladih (158) in v sre-dnjeoligocenskem andezitnem tufu (109). Statistična analiza je pokazala, da je odvisnost usadov in njihovih dimenzij od drugih pokrajinskih elementov majhna. Nova je predvsem ugotovitev, da usadi niso posledica človekovega delovanja v prostoru (čeprav tega vpliva ni možno povsem zanikati), marveč so za subpanonsko gričevje na proučevanem območju značilen sestavni del sistema recentnih geomorfnih procesov. Jasno se je pokazalo, da so usadi posledica dveh zelo različnih geomorfnih sistemov in sicer pobočnih in fluvioerozijskih procesov. Dosedanja proučevanja usadov v subpanonski Sloveniji so se ukvarjala skoraj izključno z usadi iz prvega sistema, kjer je proženje plitvih, razmeroma majhnih usadov poglavitni proces premikanja delcev pod neposrednim vplivom gravitacije in pomemben dejavnik pri preoblikovanju pobočij. Večji in globji usadi, ki niso omejeni le na preperelinsko plast, se prožijo v zatrepih grap in dolinic in s tem neposredno sodelujejo pri nastajanju teh "fluvioerozijskih" oblik. Za razliko od običajnih grap ali dolinic se pri teh povirni zatrepi retrogradno umikajo zaradi usadov, vse ostalo fluvialno delovanje v srednjih in spodnjih delih pa je omejeno na odnašanje usadnega materiala. Tega tipa usadov pri nas doslej nismo proučevali, prav tako ne mikrooblik na usadih, s čimer bi gotovo prišli do novih pomembnih spoznanj o proženju in vlogi usadov v celotnem sistemu geomorfnih procesov. Podobna proučevanja usadov v celotni subpanonski Sloveniji, kjer vsako leto povzročijo veliko škode na zemljiščih in objektih, občasno pa prave katastrofe (Haloze julija 1989, Kozjansko avgusta 1989), pa bi s pomočjo Se bolj dodelanih statističnih postopkov razjasnilo povezanost usadov z drugimi pokrajinskimi elementi in s tem neposredno prispevalo k zmanjšanju posledic teh Škodljivih naravnih procesov. Literatura: B o g n a r, A., 1983: Tipovi klizišta u SR Hrvatskoj. Naravne nesreče v Jugoslaviji, str. 114-124. Ljubljana. B u s e r, S., 1979: Tolmač lista Celje Osnovne geoloSke karte 1:100 000. 72 str. Beograd. The Encyclopedia of Geomorphology. Ed. Rh. W. Fairbridge. 1295 str. New York 1968. Gams, I., 1952: Nekatere oblike spreminjanja površja zaradi erozije talne vode. Geografski vestnik, let. 24 (1952), str. 210-211. Ljubljana. Gams, I., 1989: Terminologija premikanja zemeljskih gmot. Ujma, št.3, str. 122-123. Ljubljana. M e I i k, A. in sod., 1954: Povodenj okrog Celja junija 1954. Geografski vestnik, let. 26, str. 3-58. Ljubljana. M e z e, D., 1963: H geomorfologiji Voglajnske pokrajine in Zgornjega Sotetskega. Geografski zbornik 8, str. 77-120. Ljubljana. N o s a n, T., 1963: Geologija Voglajnske pokrajine in zgornjega Sotelskega. Geografski zbornik 8, str.65-75. Ljubljana. P e r k o, D.. 1987: Pokrajina in raba tal v Pokokrju (primer računalniškega ugotavljanja povezanosti pokrajinskih prvin). Geografski zbornik 27, str. 119-202. Ljubljana. R a d i n j a, D., 1961: Kvartarni sedimenti v vzhodnem delu Celjske kotline ter njihova morfogeneza. Elaborat GIAM. 37 str. Ljubljana. R a d i n j a, D., 1974: Usadi na Sotelskem v pokrajinski luči. Voglajnsko-Sotelska Slovenija. 9.zborovanje slovenskih geografov, RogaSka Slatina 1973, str. 81-95. Ljubljana. R a d i n j a, D., 1983: Naravne nesreče v geografski luči. Naravne nesreče v Jugoslaviji, str. 17-29. Ljubljana. R a d i n j a. D., 1983a: Usadi v subpanonski Sloveniji. Naravne nesreče v Sloveniji, str. 67-74. Ljubljana. Sore, A., 1963: Zemel^ki plazovi na Zgornjem Sotelskem. Geografski zbornik 8, str. 121-155. Ljubljana. š i f r e r, M. - Žagar, M., I960: Geografski učinki neurja med Konjicami in Krškim. Geografski vestnik, let. 32, str. 233-246. Ljubljana. Vodnogospodarske osnove Slovenije. Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Ljubljana 1978. Z & r u b a, Q. - M e n c 1, V., 1969: Landslides and their control. 205 str. Praga. THE ROLE OF LANDSLIDES IN THE PROCESSES OF LANDFORM TRANSFORMATION IN THE HILLS EAST OF CFi JE, SLOVENIA, YUGOSLAVIA SUMMARY In the Sub-pannonian hills of Slovenia, built of unconsolidated, mostly Miocene sediments, landslides play an important role in the shaping of landforms. Some researchers think that human activity (mostly agriculture) is the most important factor in the occurence of landslides. Detailed geomorphological mapping of 35 sq. km of hilly area cast of Celje, where 325 landslides have been found, shows that landslides are an integral part of the natural process of denudation. The area under investigation is situated on the eastern margin of Celje Basin, ca. 5 to 10 km cast of Celje. The central part of the area is a broad valley with extensive loamy terraces from 270 to 300 m in altitude and 50 to 200 m broad moist valleys along small tributaries of Loinica among them. Technically, this ts a part of the Celje syncline whose axis is west-east in direction, filled with Miocene sands and Pliocene-Quaternary loamy fluvial sediments. To the north, the valley changes slowly into dissected hills, altitude from 350 to 390 m, built mostly of middle Oligocene andesitic tuff and marine clay, technically uplifted in the Pletovarje anticline. To the south of the valley is situated the neotectonically uplifted Teharje anticline built of middle Miocene sand, sandstone and marly limestone. Most of (158 out of 325) landslides occur in Miocene sand and sandstone in the south and in Oligocene andesitic tuff in the north (109) (Fig. 2 and 3). As a result of detailed geomorphological mapping to a scale 1:5 000 a file of 325 landslides, with 14 variables for each case, has been made: IME - serial number, from 1 to 325, KARTA - sheet of the map, X - x-coordinate on the map, Y - y-coordinate, LEGA - position of landslide in relation to other landforms, OBLIKA - outline of limits, DOLZINA -length, SIRINA - width, UMAX - altitude of upper edge, HMIN -altitude of lower edge, NAKLON - slope gradient, EKSPOZ - acpcct of slope, KAMEN - lithology and IZRABA - land use. Statistical analysis has been done on an IBM compatible personal computer with the SPSS+ programme package. Most of landslides are rather small, thin and single-phase. Table 3 presents the frequency of landslides by length, Table 4 by width and Table 5 by length/width ratio (KP). Fig. 3 shows the location of all 325 landslides. They are very clearly concentrated K. Nalck, Vloga usadov pri geomoifotoikem prcoblikovanju Voglajnskcga gnns of slopes etc. 332 per cent (108 landslides) are closely connected with fluvio-erosional processes and 64.3 per cent (209 landslides) with slope processes. In analysing the dependency of landslides from different variables the method of crosstabulation has been used. Besides six known variables three new ones have been introduced: DOLKLA - length by classes (Table 3), SIRKLA - width by classes (Table 4) and KPUKLA - length/width ratio by classes (Table 5). Table 10 shows the calculated contingency correlation coefficients r for all variables. Very weak relations between variables are obvious. The next question is the difference between landslides in woods and on agricultural land (mostly meadows and orchards). Three hypothesis have been introduced and disproved: - The landslides in woods are larger than on agricultural land (Table 11) - Most of landslides connected with fluvio-erosional processes occur in wtxxls (Table 12) - Landslides in woods occur on steeper slopes than on agricultural land (Table 13). According to these results we can confirm that the land use has no statistically significant influence either on the occurence of landslides nor on their size. In other words, the process of formation of landslides did not start with clearing the ground for cultivation but is a constituent part of a natural complex of denudational-erosional processes not substantially changed by human activities. The landslides in the area under investigation are connected with two systems of geomorphic processes: - System of slope processes (217 landslides or 66.8 per cent) - System of fluvio-erosional processes (108 landslides or 33.2 per cent). In the system of slope processes, landslides are the prevailing type of gravitational movement of weathered material. The results of sliding are rather small thin (0.5-1 m) landslides, usually following heavy rainstorms (as in June 1954 or June 1959). The landslides occuring in this system are divided into two groups according to the position on the slope: - Landslides in the middle part of slope (161) - Landslides in the lower port of slope (48) The crosstabulation of both groups of landslides by seven variables (Table 14) did not show any strong relation, although the slope processes on both parts of slopes differ considerably (denudation in the middle part, accumulation of colluvium in lower). A weak relation exists only in slope gradient (sk)pes are gentler in the lower part) and in length and width (landslides in the middle part of the slope are longer and wider). The landslides in the system of fluvio-erosional processes occur in a very different geomorphological setting. They are to be found in two areas of strong valley-head erosion in the hills to the north and to the south of the main valley, very probably accelerated by neotcctonical rising of both anticlines. Mo6t of landslides of that group occur at the upper end of ravines or small valleys, forming amphitheatral valley-heads. The material, once moved down, becomes the area of concentrated fluvial erosion which results in the formation of ravines. Down the valley the transportation of material by flowing water exceeds the gravitational movements but a considerable part of the transportation is done by subsurface water channels. In the longitudinal profile of a landslide of that group (Fig. 8) some fresh sinkholes, connected by underground channels, can be seen. The movement of slid material increases the relative height at the end of the ravine or small valley and a new landslide in the same place moves the valley-head backwards again. Fig. 6 shows a gtxxl example of a drainage basin, where the connection of landslides and fluvio-erosional forms is very obvious. In spite of impression that there are considerable differences between "slope" and "fluvkverasional" landslides the statistical analysis did not confirm this assumption. Table 15 shows the differences of mean and standard deviations for "slope" and "fluvio-erosional" landslides by the length, width and sk>pe gradient. The differences are small and, according to the t-test, statistically not significant. Also, the correlation of both groups of landslides to the seven variables (Table 16) is rather weak for the whole area, but quite considerable for four selected landscape units where "fluvio-erosional" landslides prevail (Table 17). Landscape units 103 and 105 are situated in the northern belt of landslides (hills in andesitic tuff and marine clay), landscape units 110 and 113 in the southern belt (hills in Miocene sand and sandstone). Figs. 7 and 8 show the longitudinal and transverse profiles of two "fluvioerosional" landslides from the southern belt. The landslide in Fig. 7 is the longest one in the whole area (350 m). Both of them are rather similar, with interesting differences in the shapes of profiles and microforms. The results of this investigation are of twofold importance: - A reasonable distinction exists between landslides connected mostly with slope processes occurring in the middle and lower portions of slopes and landslides connected with fluvio- erosional processes, mostly found at the upper ends of ravines and small valleys. - Landslides arc not strongly dependent on any landscape characteristic and, although they occur mostly on Miocene sand and sandstone and andesitic tuff, we still cannot make any general conclusion about the relationship of landslide^ to the lithology. We could say the same for the relationship between landslides and land use which was overemphasized by previous investigators. However, this area is still too small and too few data for landslides in other areas are available for a general presentation of the landslides in Sub-pannonian part of Slovenia where these phenomena are very common and, unfortunately, very destructive.