VESTNIK -------------------- Poštni urad 9020 Ceiovee ? \ Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNfK XXXV!t) CELOVEC, PETEK, 7. OKTOBER 1983 ŠTEV. 40 (2143) Obletnica kočevskega zbora 40 let suverenosti slovenskega naroda - Hafner: Nadomestiti depozit okrnii je odprtost naših meja, zia- omejevali svojo svobodo in neod-sti pa je oteži) poiožaj siovenskih visnost, temveč zato, da bi si jo narodnih skupnosti v zamejstvu, trajno zagotovili", je rekel Hafner. Zato zdaj upravičeno pričakujemo Slavnosti v Ljubljani so se poleg od pristojnih organov federacije, da nekdanjih odposlancev slovenske- V Ljubijani so se s stavnostjo spomni)! 40-)etnice kočevskega zbora, prvega ijudskega pariamenta v zgodovini Siovenije. „Kot prvi svobodno izvotjeni od-Posianci, zbrani sredi najhujšega boja za narodni obstanek, izpovedujemo v imenu vsega borečega se ijudstva, da je siovenski narod danes končno veijavno stopi) v krog suverenih narodov!" Tako se je pred 40 ieti glasilo v progiasu Zbo-ra odposiancev siovenskega naroda v Kočevju, zbora, ki je pred-stavijai rojstvo Siovenije kot samostojne države. Minuii ponedeijek so se v Ljubijani z osrednjo sio-vesnostjo v Cankarjevem domu spomniti tega zgodovinskega do-9odka. Slovenija je 40-letnico proslavila s slavnostnim skupnim zasedanjem zborov Skupščine SR Slovenije. Predsedstva SR Slovenije in dele-Sacij družbenopolitičnih organizacij in organov v republiki. Veliko dvorano Cankarjevega doma je — tako kot pred 40 leti dvorano v Kočevju — krasilo Cankarjevo ges-!o „Narod si bo pisal sodbo sam". Na zgodovinskem zasedanju pred Štirimi desetletji, od 1. do 3. oktobra 1943, je v osvobojenem Kočevju "sodelovalo 650 demokratično izvoljenih odposlancev in dele-9atov iz vseh osvobojenih in še okupiranih območij Slovenije. Pomen zbora za graditev ljudske oblasti in slovenske državnosti je v svojem otvoritvenem govoru na slovesnosti poudaril tudi predsednik ^K SZDL Slovenije Franc Šetinc. V siavnostnem govoru je predsednik siovenske skupščine Vinko Hafner med drugim tudi načei vprašanje sodeiovanja s sosednimi dr-i kvarni in dejai, da je to sodetova-nje v zadnjem času v precejšnji meri okrnjeno z uvedbo denarnih Pologov ob prehodu meje. „Čeprav ic ta ukrep gotovo prinese) dotočne gospodarske koristi, pa je ob-s*iem povzroči) tudi števiine težave ** cetotnem sodeiovanju s sosedi, se depozit kot začasni ukrep nadomesti z ustreznejšimi obiikami preprečevanja pretiranega odiiva denarja v tujino", je poudari) Vinko Hafner. Podčrtal je tudi zgodovinsko odločitev kočevskega zbora o vključitvi svobodne Slovenije v novo Jugoslavijo ter v tej zvezi vnovič poudaril, da sta sedanjost in bodočnost siovenskega naroda vseskozi neločljivo povezani z usodo vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. „V jugoslovansko federacijo se nismo vključili zato, da bi si ga naroda na zboru v Kočevju in zborov skupščine udeležile tudi delegacije skupščine SFRJ ter republik in pokrajin, predsednica jugoslovanske vlade Milka Planinc, narodni heroji, člani sveta federacije in sveta republik, predstavniki slovenskih narodnostnih skupnosti v zamejstvu in številni drugi gostje. V kulturnem sporedu pa se je petje Partizanskega pevskega zbora prepletalo z branjem odlomkov govorov Josipa Vidmarja, Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja na kočevskem zboru pred 40 leti. PREDSEDNtK KtRCHSCHLAGER: Tudi mir na Koroškem ne sme škodovati stovenski manjšini V petek prejšnji teden je zvezni predsednik dr. Rudoif Kirchschlager na Dunaju sprejei skupna deiegacijo obeh osrednjih organizacij koroških Stovencev, ki ga je seznanita s trenutnim poioža-jem siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Posebej so mu predstavniki Slovencev obrazložili problematiko, ki je nastala v zvezi z imenovanjem novega nadzornika za dvojezično osnovno šolstvo, ko skušajo koroške šolske oblasti mimo pristojnih dejavnikov vsiliti na to pomembno mesto osebo, ki ne uživa zaupanja neposredno prizadete manjšine. Prav tako pa so mu tolmačili tudi nevzdržno stanje na področju predšolske vzgoje ter nerazumevanje lokalnih forumov ilustrirali na konkretnem primeru občine Bistrica v Rožu, kjer so povsem negirali utemeljene zahteve velikega števila staršev po uvedbi dvojezičnosti v občinskem otroškem vrtcu. Predsednik Kirchschlager je menil, da gre tukaj za važna načelna vprašanja, ki jih bo še naprej spremljal ter si na pristojnih me- stih prizadeval za kompromisne rešitve. Sicer pa je poudaril, da manjšina že po naravi svojega položaja potrebuje večje razumevanje, kajti večina lažje uveljavlja svoje potrebe in zahteve. In je še dodal, da tudi mir na Koroškem ne sme biti sam sebi namen, predvsem pa ne sme škodovati slovenski narodnostni skupnosti. Predstavniki koroških Slovencev so ob tej priložnosti obiskali tudi jugoslovanskega poslanika na Dunaju Milorada Pešiča ter ga prav tako seznanili s trenutno situacijo na Koroškem. Poslanik Pešič je pokazal veliko zanimanje in razumevanje za težnje slovenske manjšine ter zagotovil, da bo Jugoslavija tudi v bodoče podpirala njene upravičene zahteve po dosledni izpolnitvi določil člena 7 avstrijske državne podobe. Zaskrbljenost Avstrije ie za Južno Tiroisko — in manjšine doma? Avstrija je v Združenih narodih ponovno opozorila na južnotirolsko vprašanje. Zunanji minister Lane je v svojem govoru pred glavno skupščino OZN poudaril, da Avstrija „z določeno zaskrbljenostjo" opazuje, kako italijanska zvezna zakonodaja čedalje pogosteje zavrača deželne zakone in s tem izpodkopava avtonomne pristojnosti. Kritično je Lane ugotovil, da kljub načelnemu sporazumu še vedno niso bila rešena „posebno važna" vprašanja uporabe nemškega uradnega jezika in avtonomne sekcije upravnega sodišča za Južno Tirolsko. Avstrija pričakuje, je naglasil Lane, da bodo ta določila čimprej sprejeta, kakor je to obljubil ministrski predsednik Craxi — „s tem bi bil ustvarjen važen pogoj za skorajšnjo sporazumno uresničitev avtonomije na Južnem Tirolskem". Gotovo ima Avstrija pravico in dolžnost, da se zanima za položaj svoje manjšine v Italiji in da budno spremlja uresničevanje določil, ki so bila dogovorjena v zaščito te manjšine. Seveda pa bi bilo njeno zavzemanje za položaj in pravice južnotirolske manjšine še dosti bolj verodostojno in tudi moralno upravičeno, če bi Avstrija z enakimi merili obravnavala manjšinsko problematiko znotraj lastnih meja. Ravno v tem oziru pa moramo vedno spet opozarjati, da je Avstrija na-pram manjšinam doma slej ko prej v zaostanku pri izpolnjevanju obveznosti, ki jih je prevzela z državno pogodbo in drugimi mednarodnopravnimi dokumenti. To pa z drugimi besedami pomeni, da se poslužuje dvojnih meril, kar vendar ne more biti v korist njenemu ugledu v mednarodni javnosti. PREBER!TE Film „Vas ob meji" preje) mednarodno nagrado Mn 2 Naša jubilanta: dr. Franci Zvvitter in Franjo Ogris str. 3/4 Problematika zapostavljenih obrobnih območij str. 5 Lačen otrok — izziv vesti človeštva str. 7 Odprt dom slovenskih Planincev v Kanalski dolini Mn 8 Kdaj skrajšanje delovnega časa? 35-urni delovni teden v središču razprav na 10.sindikalnem kongresu Osrednja tema 10. kongresa Zveze avstrijskih sindikatov (OGB) je brez dvoma skrajšanje delovnega časa na 35 ur tedensko. To je mogoče trditi že zdaj, čeprav kongres svoje delo v trenutku, ko to pišemo, še ni končal. Kongresa, ki ga je v ponedeljek na Dunaju ob navzočnosti najvišjih predstavnikov vlade, strank in Cerkve otvoril zvezni predsednik dr. Rudoif Kirchschlager, se udeležuje 1400 udeležencev, od tega 446 delegatov z glasovno pravico. Končal se bo danes. 2e takoj prvi dan je razburi) duhove socialni minister Dallinger, hkrati podpredsednik sindikalne zveze. Dejal je, da bi kazalo razmisliti o tem, ali ne bi od dobička, ki rezultira iz racionalizacije in gre na račun delovnih mest, nekaj od-škrnili za socialno zavarovanje. Dvignit se je val protestov proti ..davku na delovna mesta", ..davku na stroj" ali „kazni za racionaliza- cijo", kakor so Dallingerjevo misel takoj poimenovali, in tudi zvezni kancler Sinovvatz je skušal stvari vzeti ostrino, ko je dejal, da gre le za ..miselno pobudo" socialnega ministra kot predsednika sindikata privatnih nameščencev. še isti dan se je pokazalo, da je osrednja tema skrajšanje delovnega časa na 35 ur tedensko. Socialni minister se je v svojem govoru vehementno zavzel za tak ukrep, ki naj bi bit eno od učinkovitih sredstev v boju proti brezposelnosti. Sicer Avstrije brezposelnost ne pesti tako kot druge dežele, saj je bilo sredi septembra brez dela „le" okoli 100.000 ljudi ati 3,3 odstotka, vendar pa že za zimo napovedujejo porast na 200.000, za prihodnje leto pa napovedujejo stopnjo brezposelnosti tudi nad 5 odstotkov. Med delovnimi ljudmi pa je ideja skrajšanja delovnega časa kljub zaviranju sindikalnega predsednika Benye padla na rodovitna tla. Na sindikalnem kongresu je sindikalna iniciativa ..Skrajšanje delovnega časa — zdaj!" predala predstavnikom sindikata 20.000 podpisov za takojšnjo uvedbo 35-urnega delovnega tedna ob popolni izravnavi v plači. Prav tako je predstavnik sindikalistov iz Zgornje Avstrije predal predsedstvu zadnjo od 75 tisoč dopisnic z zahtevo po skrajšanju delovnega časa — ob bučnem aplavzu delegatov. Pred kongresom je že cela vrsta obratnih svetov, med drugim personalno zastopstvo VOEST-Alpine, potlej sindikalna mladina, posamezni sindikati in mnogo drugih podprlo zahtevo, ki jo je v zadnjih dveh letih zastopal tudi socialni minister Dallinger. V razpravi na samem kongresu se je vedno spet oglasil aplavz delegatov ko je šlo za to zahtevo, edino predstavnik OVP Lichal je nasprotoval takemu ukrepu. Težavno bo še ob sprejemanju ustreznih sklepov kongresa. Kongresu so namreč predložili dva deloma si nasprotujoča predloga: sindikat privatnih nameščencev se zavzema za uvedbo 35-urnega delovnega tedna ob popolni izravnavi plač do leta 1987, zvezno predsedstvo sindikatov pa je — očitno pod vplivom samega predsednika Benye - predložilo zelo vodeno formulacijo, ki bi zadnjo odločitev prepustila zveznemu predsedstvu, ne pa vseavstrijskemu kongresu. Zvezno predsedstvo je mnenja, da bi morali obseg in trenutek skrajšanja delovnega časa prilagoditi mednarodnemu razvoju in se najprej posvetiti posebno problematičnim gospodarskim panogam. Sindikalni kongres, ki poteka pod geslom: ..Delo za vse - Obvladajmo težavne čase skupno", se je seveda bavil še z drugimi temami, kot so mirovna problematika, večji poudarek vprašanjem žensk, več soodločanja v podjetjih in s celo vrsto predvsem socialnih in gospodarskih vprašanj. Med drugim se je kongres priključil iniciativi nemških sindikatov in je v sredo pet minut prekinil svoje delo kot znak protesta proti oboroževanju. Spoštovanj e protifašističnega boja v Itaiiji - in ne pri nas ANPI - vsedržavno združenje antifašističnih borcev ttatije je vabilo 25. 9. 1983 vToimezzovltaliji, kjer je bila velika proslava ob 40. obletnici ustanovitve 1. brigade Julijsko-beneške pokrajine. S koroške strani so se proslave udeležili predstavniki Zveze koroških partizanov, Zveze avstrijskih protifašističnih borcev in žrtev fašizma (KZ-Ver-band) in OVP-jevskega združenja političnih pregnancev, le Zveza socialističnih borcev za svobodo, katere predsednik je Hans Pawlik, se vabilu ni odzvala. Vsi, ki smo se srečanja udeležili, smo bili presenečeni, ko smo videli, kako uradna Italija, do najvišjih političnih in vojaških predstavnikov, spoštuje protifašistični boj. Ugotoviti smo morali, da je pri nas v Avstriji ravno nasprotno: čeprav stalno trdijo, da je bila Avstrija prva žrtev nacizma in se ponašajo z demokratičnostjo in nevtralnostjo, je odnos do protifašističnega boja zelo negativen, posebno še pri nas na Koroškem. Kar je v Italiji samo po sebi razumljivo, je pri nas nemogoče, menda celo nedemokratično. Na proslavi je italijanski obrambni minister Spadolini odlikoval ju-tijsko-beneško brigado z najvišjim italijanskim ordenom. Ob tej priložnosti je v navzočnosti političnega in vojaškega vrha zapriseglo 6.000 mladih vojakov, da bodo po zgledu te partizanske brigade varovali mir in demokracijo ter se zoperstavili vsakemu oživljanju neo-fašizma. Ulrichsberg je spet klical Z% K-voJ v rr^J/czozz^/zze ,,Jozzzo-TznreJJ-ue oEo/: 70. je r::J: MzJcEJzfrg" :zz MjegovefHM NzcK je zzz/zzzJo zzeJe/jo oJzvzJo zzzczzJ^ 4000 (po :zrdč%z!:7? 'MrMOStnzj' Jo 3000 (po trJ:'t- orgzrnzMtorje^j K Jc/ežcncev. Pr:-reJztev je pofe^