LmJ Glasilo delavcev
p—I industrije pohištva Stol Kamnik	Leto XXXIV Januar 1986
Dober posnetek matične tovarne je težko narediti. Na gornjem pa nam je to vendarle nekako uspelo, lak je pogled na matični Stol s strehe dupliškcga nebotičnika.
Po novoletnem praznovanju je naša prva naloga, da takoj popriinemo za delo in si že v začetku leta napravimo osnovo za dobro poslovanje delovne organizacije tudi v prihodnje.
Prijetneje bo hoditi na delo, če bomo delavci vedeli, da so v našem delovnem okolju zadeve urejene in jih želimo v prihodnje še dograditi.
Pogovor z Dušanom Kregarjem, predsednikom Stolovega sinikata
Pred
spomladanskimi
volitvami
Trinajstega marca bodo v Stolu volitve v samoupravne organe tozdov in na nivoju delovne organizacije, prav tako v delegacije občine in interesne skupnosti. V te organe bodo prišli novi delegati, na vsa tista mesta, kjer njihovi predhodniki končujejo drugi mandat. Priprave novih delegatov, ki bodo imeli zaupanje svojih delovnih sredin in jim bo zares šlo, da bi delovno organizacijo tudi po teh ravneh uspešno vodili in zastopali, je zahtevno delo.
Pri pripravi pravih delavcev za nove delegate ima glavno nalogo sindikat. Vodstvo sindikatajja ravni DO je odgovorno, da so zadeve tfiko urejene, kot zares morajo biti. Od dobitgsiliyodstvjtje močno odvisen uspeh ak-
cit» %>$i
.
V	Stolu je bil ob zaključku lanskega leta izvoljen za novega predsednika sindikata Dušan Kregar, mojster v oddelku kovinskih ogrodij. Želimo ga predstaviti kot Stolovca, še posebej pa kot predsednika izvršilnega odbora sindikalne konference.
Dušan, prosim, na kratko se predstavi!
Star sem trideset let. V Stolu sem že dobil priznanje za 10 let dela v tej delovni organizaciji. Maja bo dve leti, odkar sem mojster v oddelku kovinskih ogrodij. Bil sem remontni ključavničar v oddelku vzdrževanje. Pravkar tudi končujem strojno srednjo tehnično šolo.
Pred prevzemom dela mojstra sem tudi risal konstrukcije za oddelek, v katerem delam, opravljal delo kontrolorja in nadomeščal mojstra.
Si bil že pred izvolitvijo za predsednika Stolovega sindikata aktiven sindikalist v tozdu?
Da. Bil sem predsednik sindikalne organizacije v tozdu 3. To delo me zanima, je pa zelo zahtevno in ob vsaki odločitvi terja trezen premislek.
V	tozdu 3 imamo težave zaradi razmaknjenih delovnih enot. Tapetniška je za tozdom 2 ob Korenovi poti, neserijska in oddelek kovinskih ogrodij sta v matični tovarni, vendar zopet vsak oddelek zase. Dve delavnici imamo v Motniku. Klub neprikladnosti za razne sestanke smo se vedno dobili skupaj in se za
posamezne zadeve tako domenili, daje bilo delavcem v korist. Na sejah je bilo veliko interesov. Večjih nesporazumov pa ni bilo.
Na letni konferenci sindikata nisi bil!
Nisem se je mogel udeležiti, ker sem bil prav takrat na vojaških vajah. Na konferenci bi moral podati smernice našega prihodnjega dela. To smo kasneje delno že opravili. Najbolj pa bomo skušali pokazati z delom, ki za 1500-članski kolektiv ne bo majhno.
Kaj ste obravnavali na sejah izvršilnega odbora SK DO?
Predvsem je bil prevzem novih dolžnosti. Zelo pomembno je, da vsi novi člani vedo, kaj je njihovo delo in so pripravljeni aktivno delati.
Pregledali smo tudi finančno stanje naše organizacije.
Lani marca so bile formirane predkandida-cijske komisije. V teh komsijah so najaktivnejši samoupravni delavci. Pripravili so predloge tistih ljudi iz tozda, ki so zares prizadevni in delovni, ki jim delovna sredina zaupa. Pripravljene predloge nato obravnava izvršilni odbor SK, potrjeni pa so na zboru delavcev tozda. Seveda mora vsak pripravljen kandidat kandidaturo sprejeti. Kot običajno bodo usklajevanja do volitev.
Današnje samoupravno in družbenopolitično delo zahteva poleg rednega dela polno angažiranost!
Prav v tem trenutku je biti dober delegat težko, obenem pa je to delo izredno potrebno.
Iz vsebine:
Posebne nagrade ob koncu leta Mladinci so zopet pripravljeni za delo Delo sindikata v tozdu 1 Se nekaj slik z beograjskega sejma Letni zbor naših gasilcev Prispevek iz ljubljanskega Interiera Problem krivljenja v naši krivilnici Pogovor o Work factor postopku Zimske igre Uniles
Dobri delavci, ki so bili ob novem letu nagrajeni, so to zaslužili!
Vsi vemo, da so. Preko nevoščljivosti pa nekateri vendar ne morejo. Gledajo se osebni interesi, čeprav vsakdo nekje v sebi ve, daje tako. Dobri delavci so bili vedno gonilo napredka. Velikokrat en dober delavec naredi napredek za vso okolico ali celo za celo delovno organizacijo. V kamniški občini je dovolj teh primerov.
Kaj bi rekel za našo družbo nasploh?
Hiter razvoj je marsikaj spremenil na bolje. So pa tudi zadeve, ki niso take, kot bi morale biti. Zavestni delegati znotraj in zunaj delovne organizacije so hoteli možen napredek, pa so bili od svojih pozitivnih namenov večkrat
Stol CIRKEL je na letošnjem Beograjskem sejmu prejeI največje priznanje ZLATI KLJUČ
oblikovalec BRANKO URŠIČ arh.
Fotelj TOP
- priznanje za Dober design
Nova sezona
Pred nami je nova smučarska sezona in ljubitelji bele opojnosti se sprašujemo, koliko bo zapadlo snega in koliko časa bo ostal.
Žičničarji so se že potrudili in navili cene. Upam, da bodo tudi storitve boljše.
Člani smučarske sekcije se tudi že pripravljamo na sezono. Na skupnem sestanku, ki smo ga imeli v decembru, smo pregledali program in finančni plan za novo sezono. Pregledali smo tudi pretekle rezultate in ugotovili, da se čuti povsod napredovanje, tako v množičnosti kot v rezultatih, ki smo jih dosegli na tekmovanjih.
Na Zimskih igrah Unilesa smo zabeležili uspešen nastop. Zelo dobro gre predvsem tekačem, katerih je iz leta v leto več. Tako nam je uspelo lansko sezono prvič osvojiti na republiški Lesariadi medaljo. Pritekel jo je naš
oblikovalec VOUK DARINKA arh.
delavec Dušan Orehek. Tako smo po enajstih letih sodelovanja na tem tekmovanju imeli prvič tekmovalca na stopničkah.
Pred nami je nova sezona, od katere ljubitelji smučanja pričakujemo veliko. Program naše sekcije je zelo obširen in če bodo dani pogoji, ga bomo poizkušali tudi realizirati. Posebno bi poudaril, da bomo to sezono organizirali smučarske tečaje in sicer za tek in alpsko smučanje. Vsi interesenti naj se prijavijo socialni delavki. Na podlagi prijav bomo organizirali tečaje v okolici ali pa se dogovorili za kakšno smučišče. V programu so tudi tokrat tekmovanja v veleslalomu in tekih na nivoju DO, kjer bomo izbirali po rezultatih tiste, ki nas bodo zastopali na sindikalnih igrah, Unilesu in Lesariadi. Vseh naštetih tekmovanj se bomo udeležili v polnem številu kot do sedaj.
Tekači že pripravljajo progo za tek za Bistrico s startom pri Mini baru.
Žičnico, ki smo jo kupili pred leti, bomo
uporabljali v tečaju smučanja za začetnike. Kot ste seznanjeni, smo prejšnjo sezono kupili mali teptalni stroj, ki nam bo tudi letos urejal tekaške proge.
Novost v tej sezoni bo predvsem nova tekaška proga pri Mini baru, ki bo za razliko od sedanjih, ki so potekale bolj po ravnini, imela tudi vzpone.
Lavrač Janez nam zagotavlja, da bo tudi to sezono tako dobro vzdrževal proge in stroj, kot je to storil preteklo sezono.
Če pa hočemo, da bomo sezono na belih poljanah res dobro prestali, pa se moramo tudi sami dobro pripraviti nanjo. Kdor tega ni storil, je že nekaj zamudil. Če želimo dobro smučati in imeti malo sitnosti na smučeh, moramo začetek sezone biti telesno pripravljeni. To pa pomeni, da smo morali biti aktivni tudi pred smučarsko sezono.
Kdor ni bil aktiven, naj poizkuša z redno vadbo in gimnastiko zamujeno nadoknaditi. Paziti pa morate, da ne boste pretiravali, ker potem ste sezono zapravili. Prvi koraki naj bodo za tiste, ki niso dovolj telesno pripravljeni, bolj tipanje. Ne poizkušajte narediti vsega prvi dan, kar vam je uspevalo skozi vso preteklo sezono. Počasi stopnjujte z obremenitvami. Svetujem vam, da najprej doma na bližnjem hribu preizkusite svoje telesne sposobnosti, preden se odpravite na kakšno smučišče.
Ne smemo pozabiti tudi na opremo, ki je pri smučanju zelo pomembna. Preglejte smuči in vezi, če ni potrebno kakšen vijak pritrditi. Na začetku vezi nastavite tako, da se bodo zagotovo pri padcu odprle.
Oprema in dobra telesna pripravljenost pa bosta pripomogli, da bomo na belih poljanah res lahko uživali in se boste zadovoljni vračali domov.
Jože Zupin
Zaljubljena deklica
Je delala v sektorju deklica, ki rada je telefonirala, se v mladega šefa zagledala, z njim na kavo zahajala.
Veliko telefon pri njem zvoni, a čim se kdo drugi oglasi, deklici mladi pogum splahni, pa slušalko hitro odloži.
Je dolgo tako delala, ljudi okrog sebe nervirala, a sama sploh opazila ni, da že vse okrog nje se smeji.
Bila do ušes je zaljubljena, da komaj se je prestopala, vse misli bile so pri njem, ki rada bi se mu vrgla v objem.
Pa naenkrat minilo je to, saj strašno sporočilo je prišlo: izbranec srca je izgubljen, saj že vrsto let je srečno poročen.
mm
»Ta sodelavka je nora. Drugo je ne zanima, kot delo.
Kakšni pa bomo, če bomo samo delali?«
»Čez nič se ne bi pritoževal v življenju, če ne bi bilo treba delati.«
Izdaja v 2200 Izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Uredniški odbor: Ciril SIVEC (glavni urednik), Franc PESTOTNIK (odgovorni urednik), Franc STELE, Mitja RED J A, Nande LAH in Sonja ZORN. Izdajateljski svet: Tine BREZNIK, Diana RUTAR, Boris PLEVEL, Bine KLADNIK, Vinko JAGODIC, Franci ŠTEBE, Danica KOČAR, Sonja ZORN, Franc PESTOTNIK in Ciril SIVEC. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec In ga prejemajo Stolovi delavci, delavci na služenju vojaškega roka in upokojenci brezplačno. Tisk: SŠTP Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
tudi odvrnjeni, ker dovolj močne strukture gledajo osebne koristi in lagodnost.
Na novih delegatih je veliko prihodnjih upov za izboljšanje sedanjih razmer!
Kot smo v povojnem razvoju ogromno naredili, so te možnosti dane nam in prihodnjim delavcem. Problem naše družbe je zavestno, neprisiljeno delo. Ko bo vsakdo naredil tisto, kar lahko naredi, bo vsem lažje.
Volitve v marcu so za nas zelo pomembne!
Zelo pomembno je, koliko bodo predstavnikom najvišjih samoupravnih organov in tudi drugim izvoljenim v interesu delo, o kakršnem se pogovarjamo in ga lahko uresničimo.
Pomembno je, da bo novi predsednik delavskega sveta delovne organizacije delavec, ki bo videl proizvodni razvoj in naše možnosti. Pomembno je, da bodo taki tudi drugi.
Današnje stanje v naši družbi ni enostavno. Izboljševati pa ga moramo od znotraj navzven, v vsaki delovni organizaciji, ne pa le kazati napake, sami pa pri tem premalo narediti.
Praksa je pokazala, da so tisti samoupravni organi, ki so znali pogledati v prihodnost, obenem pa so videli naše sedanje slabosti, pa tudi dobre strani, že doslej veliko naredili. Ne pomaga dolgo govoričenje in ugibanje na levo in desno, pač pa, kot vedno, tehtna odločitev, ki naj temelji na dobrem gospodarjenju, na zdravem delu in izkoriščenosti vsega tistega, kar zares zmoremo.
Dober začetek se vedno dopolnjuje! Danes bomo naredili tisto, kar je v naši moči, jutri nam bo že lažje. Stolov kolektiv ima za prihodnje življenje, delo in dosežke vse možnosti.
Delo novih samoupravnih delavcev se mora dopolnjevati z dosedanjimi izkušnjami, odločnostjo in oporo na delovne možnosti, ki jih moramo v prihodnje na večih področjih močneje izkazati.
C. S.
Nagrade za posebne delovne dosežke
Na predlog izvršilnega odbora je delavski svet DO pred novim letom sprejel predlog, da se za posebno delovno prizadevnost nagradi naše delavce Slavka Benda, Petra Bertonclja, Jožeta Čaterja, Franca Gašperlina, Ervina Horvata, Nandeta Laha, Pavla Ojsterška, Braneta Uršiča in delavce vzorčne delavnice Franca Mestka, Toneta Mak-šeta, Miha Marna, Janeza Zormana, Petra Volkarja in Staneta Kvedra.
Slovesnost, ki so seje udeležili naši vodilni delavci in predstavniki samoupravnih organov, je bila pred novim letom v sejni sobi v drugem nadstropju upravne stavbe. Srečanje je imelo posebno slovesnost in prijetnost. Kaj je lepšega in prijetnejšega, kot stisniti roko zares dobremu delavcu in se z njim pogovoriti o prihodnjih načrtih.
V skupnem delu pogovoru sta sodelovala glavni direktor Boris Zakrajšek in predsednik CDS Slavko Bergant. Nagrajencem sta
se v imenu vseh članov delovnega kolektiva, samoupravnih organov in vodstvenih delavcev zahvalila za uspešen trud in delo, ki je, kot je bilo rečeno na slovesnosti, pri teh delavcih večji, kot je delovni kolektiv od njih zahteval. Ti, v sedanjem času žal ne zelo pogosti delovni prispevki, so vredni vse pohvale in tudi denarnega priznanja. Na delu, ki je zgled tudi drugim delavcem, je na-
Za izjemno prizadevnost, kvaliteto in učinkovitost pri delu v letu 1985 in izreden prispevek k napredku in razvoju posameznih delovnih področij v DO je podelil DS DO nagrade naslednjim delavcem:
Slavku Bendu, tozd 5, za dosežene rezultate pri organizaciji izdelave delovnih priprav in strojnih delov ter nadomeščanju uvoženih delov z doma izdelanimi;
Petru Bertonclju, tozd 3, za dosežene delovne rezultate v PE-3 in izkazano prizadevnost in sodelovanje na širokem delovnem področju v DO;
pravljen pozitivni korak napredka v vsaki taki delovni sredini in dano zagotovilo, da se bo Stol s takimi ljudmi tudi v prihodnje dobro strokovno in gospodarsko razvijal.
Slovesnost te vrste je bila v Stolu v zadnjih letih prva, zato je morda pri kom vzbudila začudenje in vprašanje, če so ti delavci zares napravili več od drugih. Ne gre prezreti dobrega dela sposobnih delavcev, vendar so nekateri pri tem zares izstopali. Šlo jim je, kot da je delovna organizacija njihov dom in skušali so napraviti še več. Delovni dosežki so se kmalu pokazali in zanje dobro vedo tudi drugi delavci.
Na teh primerih je potrebno graditi tudi vnaprej. Delovne možnosti so neomejene, zanje se pogovarjamo in naša družba jih po-
Jožetu Čaterju, tozd 9, za dosežene delovne rezultate in vzorno obdelavo tržnega območja;
Francu Gašperlinu, tozd 1 PE-6, za izkazano prizadevnost, vestnost, samoiniciativnost in uspešnost pri povečanju izkoristka tvoriv;
Ervinu Horvatu, tozd 5, za dosežene rezul- . tate pri izdelavi delovnih priprav in strojnih delov ter nadomeščanju uvoženih delov z doma izdelanimi;
Nandetu Lahu, tozd 2, za dosežene rezultate ter izkazano temeljitost, natančnost in strokovno širino pri razvoju planiranja in reševanju tehnoloških problemov v tozdu 2;
trebuje. Nikjer ne gre brez dobrih delavcev in gospodarjev. Tudi pri nas ne. Delovne pogoje so si za nas pridobili naši prednainci in zanje delamo sami. potrebno jih je obdržati ter jih danes in jutri izboljšati,'kolikor je le mogoče.
Zbrani so se po uradnem delu slovesnosti pogovorili o zadevah v delovni organizaciji, ki jim moramo v prihodnje nameniti večjo pozornost. Med zelo pomembnimi je pridobivanje mladih ljudi za mizarski, tapetniški in tudi kovinarski poklic, saj je naša proizvodnja združena z vsemi temi dejavnostmi
»V ponedeljek je res težko pričeti z delom. Je pa zato v petek toliko prijetneje, ko je teden pri kraju in pred nami prosta sobota in nedelja.«
in še marsičem zraven. V praksi nam manjka kvalitetnih ljudi, ki bodo po strokovnosti in tudi delovni vnemi naše zadeve nenehno izboljševali in odpravljali probleme, za katere smo sami krivi.
Udeleženci srečanja so izrazili pripombe, da bi morali že pri odločanju za proizvodne poklice dati večjo pozornost in razlago in potem, ko so se mladi ljudje odločili za to delo, tudi zanje tako poskrbeti, da ne bodo praktično skoraj neuki prišli v proizvodnjo. Nekdaj so bile lesne vajenske šole češča praksa, mladi bodoči industrijski delavec se je tudi praktično primerno izobrazil in po nastopu rednega dela primerno prijel za delo. Danes je poudarek na teoriji in ta tudi potem ostaja v človeku.
Prodajna konkurenca bo posebno v Sloveniji v prihodnjih letih zelo močna, ker je
Pavlu Ojstršku, skupne službe, SRTI, za dosežene rezultate ter izkazano vestnost in prizadevnost pri razvoju in urejanju tehnoloških postopkov toplotne obdelave lesa?
lesnih tovarn zares veliko. Uspevale bodo tiste, ki bodo prednjačile z dobrim, zelo kvalitetnim, praktičnim, a vendar ne predragim pohištvom.
Za uresničitev teh načrtov so potrebne dobre priprave. Sam stroj ne bo vsega naredil, so rekli mizarji na srečanju, ki ga opisujemo. Poleg dobre tehnologije bodo še vedno potrebne spretne in marljive mizarjeve roke in druge sposobnosti.
Našim nagrajenim delavcem veljajo iskrene čestitke. Več kot zase in svoj zaslužek so naredili za delovno organizacijo. Dokaz so novi vzorci iz vzorčne delavnice in sveženj drugega opravljenega dela, s katerim bomo lažje in uspešnejše startali v leto 1986.
C. S.
Branetu Uršiču, skupne službe, za dosežene izjemne rezultate pri oblikovanju in razvoju izdelkov ter ustvarjanju imagea delovne organizacije.
Delavcem vzorčne delavnice PE-5 - Francu Mestku, Tonetu Makšetu, Mihu Marnu, Janezu Zormanu, Petru Železniku, Jerneju Piršu, Marku Majdiču, Petru Volkarju in Stanetu Kvedru za izkazano prizadevnost, strokovnost in iniciativnost pri izdelavi vzorcev v letu 1985.
Ob našem kulturnem prazniku
Vsako leto se ob obletnici Prešernove smrti spomnimo tudi na vse tiste vrednote, ki nas bi morale bolj spremljati v vsakdanjem življenju, vendar zanje nekako ne najdemo ne časa in ne denarja, čeprav smo ob tem najbolj prikrajšani sami kot ljudje, ki nam ne zadostuje samo materialna osnova. Od nekdaj je človek ob svojem delu, ob svojem osnovnem preživljanju tudi kaj snoval, hotel sporočiti drugemu, hotel najti smisel in lepoto bivanja tudi v nematerialnih dobrinah. Ničkolikokrat smo že rekli, da je prav to tisto, kar dviguje človeka nad druga bitja.
Ob kulturnem prazniku se vedno znova osvestimo, kako divjamo po nesmiselni poti pretiranega materializma, hkrati pa počakamo in se ob kulturnih prireditvah vsaj za nekaj dni zavemo, kako nam takšnih kulturnih dobrin manjka, ob vsem tem pa delamo tudi krajše in daljše osebne in narodnostne obračune. Letos posvečamo nekaj več pozornosti 400-obletnici Trubarjeve smrti, torej delu in življenju našega prvega človeka slovenske umetno pisane besede. Ob mejnikih, kot so Primož Trubar, France Prešeren, Ivan Cankar in vsi drugi, ki so reševali obstoj slovenske besede, slovenske kulture in obstoj naroda nasploh, nam tudi zavest zraste do tiste višine, s katero bi mora! živeti vsak Slovenec, ki mu ni vseeno, kako se razvijamo po kulturni plati.
Matej Razdevšek, novi predsednik Stolove mladine v mladinski organizaciji
Mladinci so zopet
pripravljeni za delo
O Stolov! mladini v Glasilu že dolgo časa nismo pisali. Prav bi bilo, da bi vsaj nekaj kratkega napisali vsak mesec. Tako je tudi rekel Matej Razdevšek, pred koncem lanskega leta izvoljeni predsednik ZSMS v Stolu.
S še ne štiriindvajsetletnim Matejem sva se pogovorila o Stolovih mladincih, njihovem delu, problemih in še o čem; nekoliko za nazaj, predvsem pa o načrtih. Pogovor je zelo preprost in neposreden, tak, kot bi moral biti za Glasilo vsak. Zadevo je potrebno vedno naravnost pogledati in jo tudi tako vzeti v obdelavo. Potem je vse drugo kot na dlani in tisto, kar želimo narediti, razumljivo. ,
Matej je najprej v nekaj stavkih povedal, kaj je pravzaprav vloga mladinske organizacije, še prav posebno v delovni organizaciji.
Mladinska organizacija združuje mladino, ki vidi našo družbo, delati in živeti v njej. Gre jim za napredek, izboljšanje stanja in ureditev zadev, ki jih prav mlad človek vidi z neobremenjenimi očmi. Mlad delavec je vendar poln elana, volje in pripravljenosti.
Ni pa le edina naloga mladinske organizacije njeno osnovno idejno delo, pač pa tudi vrsta spremnih zadev, ob katerih se mlad človek, ki združi prijetno s koristnim, seznani s sovrstniki iz drugih, posebej še sorodnih de-
lovnih organizacij in se pogovori z njimi o njihovem življenju in problemih. Prav prijetna so tudi športna in druga rekreativna srečanja. Brez tega pri mladih ljudeh ne gre in prav je tako. Vsak človek, posebno pa še mlad, bo raje delal, če bo vzporedno z delom poskrbljeno za sprostitev in nabiranje novih moči.
Vemo, da je bil pretežni del lanskega leta Stol brez mladinske organizacije. Čudno se sliši, vendar, tako je bilo! Prejšnje mladinsko vodstvo je imelo tudi lani namen organizirati javno radijsko oddajo Glas mladih, kot je to delalo že dve desetletji. Zanimanje za prireditev je bilo vsako leto veliko. Na dupliškem odru so se zbrali mladi talenti: glasbeniki, pevci, recitatorji in šaljivci in po svojih začetnih amaterskih močeh gledalcem v dvorani in poslušalcem radia pokazali, kaj znajo.
Prav pred lansko oddajo je prišlo do kratkega stika. Kot vsakič doslej, so jo hoteli organizirati mladinci in bi bil njihov znak tudi na odru izpisan, pa so se ljudje mimo njih zmenili z radiom in na svoje pripravili oddajo. Razumljivo, da to mladim ni bilo všeč. Razjezili so se in njihovo vodstvo je odstopilo. Zahtevalo je, da se račune poravna in z delom začne tam, kjer se je nehalo. Ko pa je skupni jezik prekinjen, je težko takoj na novo začeti. Tudi tukaj je bilo tako. Bil je sicer nek poizkus, da bi že po nekaj mesecih pozabili na staro in se lotili prihodnjega, vendar ni šlo. V prejšnjem mladinskem vodstvu in v skoraj vseh mladincih je bila za doživet prezir zamera in potreben je bil čas, da se je ohladila.
Ko se sedaj spomnimo na dogodke, ki so se zgodili in ocenjujemo njihovo pomembnost, se bo morda kdo ob tem nasmehnil. V času dogajanja pa je bilo vendar drugače. Mladinci so rekli, če smo neko stvar že skoraj dvajsetkrat napravili, jo bomo pa še enkrat in še ka-terikrat. Soglašati moramo z njimi in jim za čast in vztrajnost dati priznanje.
Čas pa je le tekel naprej. Spraševali smo se, do kdaj bomo brez mladinske organizacije, saj je prav tako potrebna, kot druge, če ne še bolj. Kaj pa bomo brez osveščenega mladega človeka, če mu za dobre skupne težnje ne bo šlo toliko, kot bi mu moralo.
Pred približno dvema mesečima so se mladinci zopet konstituirali. Sklicatelj je bila mladinska konferenca ZSMS v Kamniku, njen sekretar Brane Hafner se je je udeležil in vzpodbudil mlade, zavestne mladince, da jih
SW6
5
čaka vedno več dela. Aktivnosti pa so tekle tudi po tozdih. Mladinci so se domenili, koliko svojih članov bodo poslali na skupno konferenco; takih, ki so se pripravljeni resno in odločno pogovarjati. Videlo se je, da so mladi zopet pripravljeni za delo, da se želijo sestajati in pogovarjati o skupnih problemih in jih s svojimi močmi in pomoči starejših reševati.
Predsednik Stolove mladine Matej Razdevšek je povedal, da žele v prihodnje aktivno delati. Aktiven mora biti vsak aktiv, ki naj zadeve, ki se nanašajo nanj, sam primerno rešuje, drugo pa bi reševali in načrtovali na ravni DO, kjer bodo že drugi člani mladinske organizacije povedali svoje mnenje in se s svojimi izkušnjami vključili v skupno delo.
Mladinci žele čimprej dobiti dober vpogled v poslovanje delovne organizacije in pri sedanjih in prihodnjih odločitvah tudi sami reči kako besedo.
Pred durmi je 12. kongres ZSM Slovenije, ki bo v Krškem. Na njem žele v okviru kamniške občine aktivno sodelovati in skupno s slovenskimi mladinci zavzeti smernice in prihodnje naloge.
Ne bo odveč, če napišemo, kdo so nanovo izvoljeni predstavniki Stolove mladine. Že omenjeni predsednik je Matej Razdevšek; Sekretar je Matjaž Oražem in blagajnik Marjan Paulič. V tozdu 1 je predsednik aktiva Janez Ocvirk, v tozdu 2 Miro Klemen, v tozdu 3 Marko Jazbinšek, v tozdu 4 Ivan Kastelac, v tozdu 5 Roman Bavdek, v tozdu 8 Dušan Gostič, v tozdu 9 Marko Berlec in v skupnih službah Tilka Martinc.
Kot so v vsakem delu in napredku potrebne akcije, načrti in plodno medsebojno povezovanje, je tako tudi pri mladincih. Po pogovoru z Matejem Razdevškom je čutiti, da bodo Stolove mladinske dejavnosti zopet zaživele. V našem, velikem kolektivu je veliko mladincev. Eni imajo bolj voljo za to, drugi za drugačno delo, vsi skupaj pa so sposobni narediti vse potrebno.
Tudi v uredniškem odboru našega Glasila bi bil potreben predstavnik mladine. Spoznal bi, kako teče to delo in lažje bi se dogovorili za redne mladinske prispevke. Tudi ostale člane delovne organizacije zanima, kako uspešno bo novo vodstvo, česa se bodo mladinci najprej lotili in kakšni bodo nasploh njihovi skupni uspehi.
Prijeten je že občutek, da so mladinci zopet aktivni in da žele, da zanje vemo vsi člani kolektiva.
V Glasilu bi radi poročali o novih mladinskih akcijah, prireditvah in tudi uspehih posameznikov v tozdih.
Če bo uspešen naš mlad človek, če bo uspešna naša mladina, smo lahko veseli prihodnosti.
C. S.
Sindikat tozda 1 v preteklem obdobju
Poteklo je dvoletno delo sindikata in s tem tudi mandatna doba, ki je trajala štiri leta oziroma dvakrat po dve leti. V teh letih seje 10 OOS TOZD - 1 srečal z marsikaterimi problemi, ki smo jih z aktivnim delom uspešno reševali. V programu dela smo si zastavili precej nalog, ki smo s sprotnim delom uresničevali naše naloge.
Paketne škarje za obrezjurnirja so že desetletja znan in uporabljan stroj, vendar še vedno omogoča dovolj veliko storilnost in optimalno izkoriščanje materiala.
Seveda pa je pri delu potreben marljiv in vesten delavec, ki mu ob vsakem odrezu Jurnirja gre, kaj bi se dalo iz razpoložljivega materiala napraviti.
V	letu 1984 smo sprejemali pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev. S tem pravilnikom naj bi dosegli večjo disciplino in večjo produktivnost. Malico med delom se nosi po PE, za osvežilne pijače pa imamo avtomate, ravno tako po PE. Tako se nam ni treba posamezno sprehajati do menze. Tako so rezultati dela tudi boljši, to nam je pokazal tudi zaključni račun za preteklo leto, ki smo ga sprejemali v februarju letos.
Na zborih delavcev smo sprejeli zadovoljive rezultate, produktivnost dela je narastla, fizični obseg proizvodnje seje povečal. Imeli pa smo težave z materiali, predvsem glede slabe dobave hlodovine in tudi slabe kvalitete. Zaloge zračno suhega lesa so bile manjše kot vsa leta do sedaj. Zato je bila tudi kvaliteta naših izdelkov. Vendar moramo tudi te ovire premagati, da z večjo kvaliteto v prihodnje odpravimo tudi reklamacije, katere smo imeli do sedaj.
Investicije, začete v letu 1984, smo letos končali, vendar se še vedno pojavljajo napake in zastoji, katere je potrebno v prihodnje tudi te odpraviti.
V	marcu smo imeli kandidacijske seje, na katerih je sindikat pripravljal evidentiranje možnih kandidatov za člane delegacije skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, za delegate zbora združenega dela, delegate organov upravljanja tozdov, DO in sozda. Spisek predlaganih kandidatov je bil sprejet in pripravljen za volitve v letu 1986. Sindikat je tudi pripravljal in vodil razprave za referendum, na katerem smo sprejemali:
-	pravilnik o spodbujanju in vrednotenju inovacijske dejavnosti
-	dopolnitev Statuta tozdov;
-	dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO;
-	spremembe Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in odgovornosti med delavci tozdov, DO Stol.
Z izidom referenduma smo bili zadovoljni v našem tozdu, manj uspešni so bili nekateri drugi tozdi.
Sindikat je v aprilu vodil zbore delavnih skupin o tromesečnem gospodarjenju. Poslovanje je bilo zadovoljivo za naš tozd in celo DO, saj smo bili na 13 mestu med lesnimi DO, kar je pohvalno kljub našim težavam, ki nas spremljajo. Veliko bolniških izostankov, povečale so se zaloge v skladišču 90, občasno
pomanjkanje dela, tako da smo delavce premeščali v druge PE. Težava z nabavo hlodovine, preveč vlažen les, prehitro sušenje je povzročalo pokanje lesa in tudi slaba kvaliteta. Z vsemi težavami smo bili sproti seznanjeni, glavni direktor in direktor tozda nas je sproti obveščal o težavah in tudi o dobrih rezultatih dela. Kljub vsem težavam smo lahko povečali osebne dohodke, da lahko spremljamo skokovito naraščanje življenjskih stroškov.
Pripravili smo tudi predloge za preventivno zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Vsi predlagani se bodo do konca leta razvrstili, tako da bo spisek izčrpan za naš tozd. Podelili smo tudi denarne pomoči našim sodelavcem, katerim je bil OD manjši zaradi daljše bolezni. Podelili smo tudi pomoč delavcem za smrt v družini, s katerim smo jim vsaj delno olajšali težave.
Aktivno smo se pripravljali na evidentiranje v 10 OOS našega tozda, da bi evidentirali dobre člane in aktivne na vseh področjih dela, da bodo nadaljevali naše delo, ki smo ga dosedaj dobro opravljali, da bodo uresničevali planske naloge gospodarske stabilizacije utrjevali rezultate dela, večjo produktivnost in s tem boljši položaj delavca.
Skupaj z DPO smo se vključili na razširjene seje in zbore delavnih ljudi skupin in razpravljali o polletnem in devetmesečnem poslovanju tozda in DO. Razprave so bile zadovoljive, saj nam je rezultat dela prinesel ponovno povečanje OD in s tem tudi večje zadovoljstvo delavcev. Zato moramo še naprej delati povezano in kvalitetno in napake sproti odpravljati. Na izvoznem področju se moramo zavzemati za boljšo kvaliteto. Le tako lahko dosežemo dobre finančne rezultate.
V našem tozdu smo uvedli tudi nadurno delo vse sobote do konca leta, da bi pravočasno ugodili potrebam in rokom za izvoz.
Še naprej se moramo disciplinirano obnašati in dosledno izvajati programske usmeritve, vsi člani kolektiva ne samo neposredni delavci. Le tako bomo,uspešno poslovali in se plasirali na izvozu in doma.
Za zaključek bi se zahvalila članom 10 OOS TOZD - 1 ter vodstvu TOZD - 1, glavnemu direktorju in ostalim delavcem za dobro sodelovanje v mojem mandatu, ki smo skupaj reševali probleme in naloge, ki smo si jih zastavili.
Olga Štros
Beograjski sejem pohištva je naš naj večji prikaz notranje opreme. Razstavljajo vsi domači proizvajalci in tudi nekaj zunanjih, evropskih. To je predstavitev pohištva, okovja in dodatne stanovanjske opreme.
Zanimanje za sejem je veliko; tako posameznih potrošnikov, kot investitorjev in projektantov družbenih objektov. Še posebno pa je čutiti interes prodaje, saj je danes zaradi splošnih težkih pogojev pohištvo vse težje prodajati. Da se na tem področju uspeva, so potrebni novi programi, tako za individualno potrošnjo kot za hotele in papirniške zgradbe.
Tudi na Beograjskem sejmu je čutiti spremembo v osnovnem izgledu pohištva. Zadeva ni povsem nova. Tisti, ki so si ogledovali zunanje razstave, so novost pred letom ali dvemi že videli. Gre za zaobljene masivne robove pri furniranem pohištvu, in za pokrivni lak pri pohištvu, ki nima za podlago naravnega furnirja, temveč temeljno folijo. Pri slednjem je torej poudarek na oblikah in barvah.
Potrošnikom so bili letos še posebej na voljo sestavljivi programi v različnih oblikah in barvah, poudarek je na praktičnosti in možnosti dokupovanja.
Zelo zanimive so barve sodobnega pohištva. Ni več v nežnejših naravnih barvah, pač pa v sivi in črni barvi, dodani pa so celo deli v rdeči barvi.
Stol je letos zopet pokazal novosti. Na sejmu je ta delovna organizacija dobro zapažena in cenjena, tako po oblikah kot po kvaliteti in uporabnosti.
Letošnja Stolova novost je v pisarniškem pohištvu z novim pisarniškim kabinetom, računalniškimi mizami in sistemom pisarniških vrtiljakov. S stanovanjskega programa so bile kot novost prikazane nove klubske garniture, ter jedilna garnitura s stoli Cirkel. Konstrukcija stola je kombinacija masivnega in lameliranega lesa z ročnim naslonom v obliki krožnice. Sedežna in hrbtna ploskev je oblazinjena školjka s polkrožnim zaključkom. S temi oblikami dobi stol mehke oblike. Za oblikovanje je beograjska žirija podelila najvišje priznanje - zlati ključ. Avtor je Stolov vodja oblikovalskega oddelka, arch. Branko Uršič.
Poleg tega visokega priznanja je Stol prejel še diplomo beograjskega Desing centra za fotelj iz klubske garniture z imenom Top. Avtorica je arch. Darinka Vouk.
Fotelj je zanimiv po enostavnosti. Osnovna konstanta je posebna in izpeljana iz zasnove trikotnika, ki se v središču ponavlja. Posebnost je tudi v oblikovanju osnovne prevleke, ki jo je možno preprosto odstraniti. Možne bodo še dodatne kombinacije v dvosed in trosed.
V Jugoslaviji je izredno veliko proizvajalcev pohištva, zato je te izdelke težko plasirati na domače in tuje tržišče. Prav tako tudi ni enostavno oblikovati nove izdelke, ki bodo po izvirnosti, enostavnosti, obenem pa po uporabnosti in nenazadnje primerni ceni pritegnili nove kupce. S spremljanjem notranjega razvoja in doseganja na svetovnem pohištvenem področju pa je mogoče z vestnim in načrtnim delom vendar marsikaj doseči.
Stol si vedno prizadeva, da ob vsakoletni manifestaciji prikaže svoje zamisli in novosti. Posebno še sedaj, ker se našim skoraj vsakoletnim nagrajencem pridružujejo nova imena.
Posebno je treba pohvaliti tudi odlične Stolove mizarje in tapetnike, ki z visoko izdelano kvaliteto pri pritegnejo zanimanje sejemskih obiskovalcev.
S takim Stolovim skupnim trudom si bo kolektiv tudi v prihodnje zagotavljal redno delo in uspehe tudi na drugih področjih.
Ciril Sivec
ŠE NEKAJ SLIK Z BEOGRAJSKEGA SEJMA POHIŠTVA
sistem DELTA-2 -pisalna miza s priključno mizo, oblikovalec ANTON BENDA, arch.
sistem DELTA-2 - računalniška miza, oblikovalec ANTON BENDA, arch.
Kabinet KONZUL - lužen na sivo - pisalna miza s priključno mizo
Glasbeni regali in računalniška miza oblikovalec ALENKA PLANIŠČEK, arch.
INTERIER Ljubljana
Obseg prodaje raste
Leto 1985 lahko štejemo za rekordno po obsegu prodaje, saj smo v ljubljanskem Inte-rieru prodali za 457 milijonov novih dinarjev našega pohištva, od tega znaša maloprodaja 28 milijonov din. To so zares velike številke, ki pa zgubijo na svoji teži, če se spomnimo, da smo morali zaradi inflacije in visokih cen lesa večkrat povečati tudi cene naših izdelkov.
Čeprav so cene visoke, pa po naših ocenah bistvenega zmanjšanja prodaje ne more biti. Vendar pod pogojem, da bo tudi v prihodnje kvaliteta odlika naših proizvodov. Opažamo, da mnogim našim kupcem za kvalitetne naše izdelke ni škoda denarja.
Novoletna razprodaja v decembru in januarju je vsekakor nov način prodajnih akcij, ki omogoča cenejše nakupe. S takimi in podobnimi prijemi je potrebno nadaljevati, ker samo ena akcija še ne more dati večjih rezultatov.
V letu 1986 pričakujemo dobro prodajo. Trenutno so naše naj večje stranke SCT Ljubljana za Milico Smodinovec, Energoinvest Črnuče, Petrol Ljubljana, Mercator Ljubljana itd. Za doseganje plana za leto 1986 pa bo potrebno vložiti še veliko naporov.
Sonja Zorn
Kadrovske
spremembe
Delovno razmerje so sklenili:
V' tozdu Sedežno pohištvo:
-	Zupan Marko, NK delavec, odpr. skladišče
-	Makovec Irena, NK delavka, PE 8
-	Flerin Ivan, NK delavec, PE 4
-	Šabotič Mehdija, KV mizar, PE 8, iz JLA
-	Slapnik Albina, NK delavka, PE 4
V	tozdu Sloga Moste:
-	Resnik Daniel, NK delavec
-	Marinko Milan, KV prodajalec
V	tozdu Tehnične storitve:
-	Šurk Ivan, KV zidar
Delovno razmerje so prekinili:
V zadnjih letih smo se za Glasilo pogovarjali z mnogimi našimi delavci, med njimi z predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Pogovor z Dušanom Kregarjem je v smeri novega elana in pripravljenosti k pozitivnim spremembami v delovnem kolektivu.
V	tozdu Sedežno pohištvo:
-	Civič Arsen, NK delavec, odpr. skl.
-	Benda Julka, NK delavka, PE 7
-	Burja Jože, NK delavec, PE 4, umrl
-	Vidergar Janko, NK delavec, PE 4, v JLA
-	Gorčan Vinko, adrnin. tehnik, PE 7, v JLA
-	Savinšek Milan, KV mizar, PE 7, v JLA
V	tozdu Ploskovno pohištvo:
-	Bejtič Ismet, KV stroj, mizar, v JLA
-	Hribar Anton, NK delavec, v JLA
-	Kouter Bojan, NK delavec, v JLA
V	tozdu Kovinsko in oblazinjeno pohištvo:
-	Muhič Matjaž, NK delavec, PE 5, v JLA
V	tozdu Sloga Moste:
-	Janežič Miroslav, lesar, v JLA
Oddelek za delovna razmerja
Zima bela
Zima med nas se je vrnila, poiskali zimska smo si oblačila. Zima, huda, mrzla, bela.
Peč stanovanje nam bo grela.
Sneg poljane, smučišča je pobelil. Mladino, smučarje je razveselil. Mladina rada smuča, sanka, idej za veselje ji ne zmanjka.
Sneg prinese nevšečnosti, skrbi. Kako hitreje spraviti ga s poti.
Po snegu za vozila slabi so pogoji, pa tudi pešcem po ulici pri hoji. Lahko, da komu ravnotežje popusti, pri padcu lahko polomiš si kosti.
Franc Ravnikar, grobi rez
Ko pade prvi sneg, se začno neprijetnosti pri zunanjem zlaganju lesa.
Ljudje v toplih delavnicah in pisarnah niti ne vedo, da je to delo poleg izrednih fizičnih naporov velikokrat oteženo še s hudim mrazom, zaledenelostjo in prepihom.
Najprej je rekla:
»V pisarni jim je lahko, ko nič ne delajo.«
Potem, ko je šla sama opravljat tako delo, pa je rekla:
»Nisem mislila, da je tako. Sem mislila, da ni tam nobene odgovornosti. Prej sem bila popoldne prosta, sedaj pa te probleme vedno s seboj nosim.«
»Nič se ne bom pritoževal, da je hudo. Če bo tako naprej, bo kar šlo.
Pri delu bi se pa lahko malo bolj pobrigali.«
»Zakaj bi morali pa ravno mi narediti vse dobro. Poglej, koliko reči, kijih kupiš, ni takih, kot bi morale biti. Torej tudi drugi niso nič boljši od nas.«
Na letnem zboru gasilskega društva
Primanjkuje nam mladih gasilcev
Med izredno pomembne dejavnosti v Stolu moramo šteti tudi gasilstvo. Tako poklicno kot prostovoljno. Težko bi rekli, katero je bolj pomembno. Poklicni gasilci, ki so strokovno bolj usposobljeni, so vedno na preži pred ognjem. Na vsakem mestu ob vsakem času vendar ne morejo biti. Tu pride do posebnega izraza prostovoljno gasilstvo.
Gotovo je, daje na področju gasilstva veliko narejenega, da imamo precej strokovno usposobljenih in izprašanih gasilcev, ki bi znali vsak trenutek pravilno poseči v boj z raznovrstnimi požari. Gotovo pa je tudi, da zadeva še zdaleč ni dodelana in še tudi v kratkem času ne bo. Obramba proti rdečemu petelinu ne more biti le skrb ljudi, ki se s tem poklicno ukvarjajo, temveč širših usposobljenih skupin v vsakem tozdu in v končni meri prav vsakega Stolovca.
Pred nekaj tedni so bili v Stolu opravljeni kratki tečaji za obnovitev osnovnega gasilskega znanja. Razlaga je bila ilustrirana s praktičnimi požari gašenja. Kot so izpovedali gasilci na letnem zboru gasilcev, je bilo zanimanje za novo usposabljanje zadovoljivo. Vendar je to gotovo premalo.
Če bi vprašali naključno zbrane ljudi v delavnicah in tudi delavce skupnih služb, kje so v prostorih naše delovne organizacije obešeni ali postavljeni gasilni aparati, prav s katerimi se lahko gasi različne začetne požare in še, kako se s posameznimi aparati dela, bi videli, koliko so gasilsko usposobljeni.
Letni zbor gasilcev je vedno izredno zanimivo srečanje. Podan je pregled opravljenega dela; potegnjena črta pod vse, kar se je lani zgodilo in napravljen načrt za prihodnje.
Srečo Matijaš, ki je vodil zbor gasilcev, je povedal, da smo imeli lani nekaj začetnih požarov, podobno pa je bilo tudi v bližnji preteklosti. Torej večjega požara na srečo ni bilo. Na prvi pogled je to zelo ugoden pokazatelj. Statistični gasilski podatki pa vendar kažejo drugače. Narobe bi bilo, da bi mislili, da je ob takem stanju vse v redu.
Predsednik gasilskega društva Stol Franc Juvan je v svojem poročilu navedel vrsto problemov, mimo katerih posebno v zadnjem času ne moremo. Ni problem tehnična opremljenost gasilcev. Opremo delovna organizacija dokaj redno in kvalitetno nabavlja. Problem je množičnost. Pred leti ni bil problem sestaviti tri desetine, ki so se udeležile raznih tekmovanj, danes je problem sestaviti eno dobro desetino.
Problem so redne gasilske vaje, ki so bile doslej po rednem delu, vendar so bile plačane. Kaže pa, daje bil večji problem potreben čas, kot pa njegovo plačilo. Gasilci tudi trdijo, da ne morejo na vaje, ker se na delo vozijo z avtobusi. Nekaj tega je res, nekaj se pa še pridene zraven in problem je tu.
Največji problem so novi mladi gasilci. Že na zboru je bilo videti, da je glavnina udeležencev stara nad 40 in 50 let. To pa so ljudje, ki so več kot pol dela že dali skozi, nekateri imajo samo še nekaj let do upokojitve. Nekateri tudi fle bodo ostali do upokojitve v delovni organizaciji. - Torej, nujno potrebni so mladi gasilci. Tisti, ki bodo po vajah hitreje kot starejši vrstniki, opravili protipožarne posege, tisti, ki bodo čez nekaj let zopet vodili svoje mlajše tovariše.
Predsednik društva tov. Juvan je rekel, da so gasilci napravili skoraj vse mogoče, da bi se jim mladi pridruževali, vendar je v glavnem ves trud brez uspeha. Mladim delavcem je bolj do svojih interesov, interesi gasilstva jih ne zanimajo. Predsednik CD sveta Slavko Bergant je pripomnil, da bi morali že pri sprejemanju novih mladih delavcev iz bližnje okolice misliti, da se bodo vključili v gasilske vrste. Pogovor o zadevi je potreben ob sprejemu v delovno razmerje.
V	letošnjem letu je potrebno dopolniti znanje nekaterih naših poklicnih gasilcev, da bodo znali brezhibnejše ravnati z gasilnimi pripomočki in tudi drugim, prostovoljnim gasilcem povedati, kar tem ni povsem razumljivo.
V	tej številki Glasila v posebnem sestavku Marjan Burja opisuje nekatere tehnične pridobitve naših gasilcev. Za letos je tudi v načrtu nabava nove avtocisterne, s katero bo mogoče hitro priti na kraj požara in z velikim pritiskom v obliki vodne prhe zelo uspešno gasili požare.
Na zboru je bil tudi predsednik občinske gasilske zveze Kamnik, tov. Brleč, ki je tako kot lansko leto, vneto vzpodbujal k pravočas-
ni osveščenosti. Rekel je, daje lesna industrija izredno ognjenevarna panoga. Dela z lahko vnetljivimi tekočinami in drugimi materiali. Po teh nevarnostih je takoj za smodniš-nico. Protipožarna pripravljenost mora biti brezhibna. Ko morajo zapeti velike brizgalne, je običajno ogenj že napravil veliko škode.
Kot vsako leto bodo tudi letos v Kamniku gasilski tečaji, na katerih bo posredovano potrebno znanje za gasilska rokovanja. Kdor ga ne obvlada, napravi več škode kot koristi. Z razvojem tehnike je potrebno tudi večje znanje.
V pogovorih za boljšo gasilsko pripravljenost je bil vključen tudi glavni direktor Boris Zakrajšek, izrazil je potrebe delovne organizacije, da proizvodnja z raznimi zastoji ne bi bila preveč motena, vendar si je, če ne gre drugače, pred zaključkom dela vzeti potreben čas za gasilske vaje. Potrebno je dvigati kvaliteto dela čuvajev, gasilcev in varnostnikov in njihove dejavnosti, ki so si zelo blizu, v bodoče še bolj povezovati. Prostovoljnemu gasilstvu je kljub profesionalni dejavnosti dati prednost, ker je množičnejša in tako skupaj s profesionalci uspešnejša.
Maks Vukmir je povedal, da se mude v delovni organizaciji na izvajanju raznih del delavci drugih podjetij, ki večkrat premalo pazijo na požarno varnost. Videl je primer pred mizarno, kjer so ti delavci kadili in odmetavali cigaretne ogorke. Srečo Matijaš je informacijo dopolnil, da zadeva ni prepuščena sama sebi. Z vsemi izvajalci je napravljena pogodba o delovni in protipožarni varnosti. Ve pa se, da se je vsi delavci dosledno ne drže. Na vsakem koraku te ljudi ne more kontrolirati naš poklicni gasilec ali kak drug delavec iste službe. Naloga vsakega člana našega delovnega kolektiva je, da po potrebi zunanjega delavca opozori in poskrbi za požarno varnost.
Gasilci društva Stol so ob zaključku zbora sprejeli načrt dela za letos. Kot doslej bodo imeli redne tedenske vaje. Večje akcijske vaje v naših proizvodnih tozdih bodo tudi letos. Na eni teh vaj bo prikazano reševanje
Koledarsko in s tem tudi delovno leto 1985 je bilo tako hitro pri kraju, da smo se še nekaj časa po novem letu pri pisanju datumov motili.
V združenem delu delavci nujno prežive veliko delovnih ur v istem prostoru, v delavnicah in pisarnah. Ure na delu pa niso namenjene medsebojnim pogovorom in boljšemu spoznavanju, temveč predvsem delu.
Prav zato je prednovoletno snidenje delavcev iz istega okolja zadeva, ki jo velja pozdraviti. Tedaj odpadejo celoletne obveze in nikomur ni žal za poveselitev.
Seveda se po naši stari navadi brez dobre pijače tudi tukaj ne more. Pa brez pesmi, glasbe (čeprav s kasete) in medsebojnih domislic, ki so tedaj veliko bolj smešne.
Na leto 1985 je ostal spomin. Toliko dober in lep, kolikor smo za to sami poskrbeli.
GtASlUJ
9
ljudi iz višjih nadstropij, kar bo brez dvoma zelo koristno preventivno usposabljanje in zanimivost posebne vrste. Gasilska tekmovanja med posameznimi društvi bodo v Kamniku, v okviru lesnih podjetij pa v Brestu.
Tov. Brleč je pri svojem poročilu dodal, da je bil na srečo v kamniški občini le en večji požar. V Titanu. Gorelo je v laboratoriju. Pomislili bi, da to morda le ni bila večja škoda, vendar je znesla novi milijon.
Danes ima vse, s čemer delamo in ustvarjamo, veliko vrednost. Ogenj pa ima že od nekdaj lastnost, da se po vnetljivih materialih izredno hitro širi. Torej vemo, kolikšna je naša odgovornost.
Naloga celega delovnega kolektiva je, da tako in še aktivneje, kot doslej, pomaga poklicnim gasilcem pri njihovem strokovnem usposabljanju. Najde pa tudi načine, da v gasilske vrste privabi nove, neutrujene moči.
Franc Juvan je ob zaključku zbora rekel, da se oceni njihovo delo. Dosedanji uspehi niso povsem rezultat njihovega dela, pač pa delno tudi srečnega naključja. Morda je bilo tudi nekaj slednjega zraven.
Ljudje, ki se pri nas ukvarjajo z gasilstvom, so po svojih močeh prispevali k odpravi požarnih nevarnosti; tako preventivnih kot drugotnih, zaresnih.
Zadnja velika gasilska vaja v Stolu je pokazala, da se znajo naši gasilci in okoliška društva na terenu resno in zelo hitro zasukati. Uspeh na vaji nas je pomiril, vendar ne za neomejen čas.
Aktivnim gasilcem smo dolžni v prihodnje bolj pomagati. Za njihovo dosedanje delo pa jim moramo dati vse priznanje.
Pripravimo se za naprej, da bomo imeli tudi prihodnje letne gasilske zbore brez močnejših požarov v preteklem letu.
C. S.
Tehnična
opremljenost
gasilskega
društva
Taktika gašenja požarov je odvisna od tehnične opremljenosti društva in usposobljenosti strokovnega vodstva, kot tudi samih članov gasilskega društva.
So trenutki, ko morajo gasilci sami odločati o pravilnem gašenju in reševanju pri požarih. Zato morajo biti gasilci strokovno usposobljeni za vsako akcijo. Če niso usposobljeni, ne morejo sodelovati pri gašenju. Takega gasilca uporabijo za druga pomožna dela, ki jih v takem trenutku ne manjka. Za te dejavnosti smo gasilci Stola odločni, kajti prve minute ob prihodu gasilcev na požar so odločilne.
Obveščevanje je prvi pogoj, da gasilci pravočasno prispejo na kraj požara.
V Kamniku je zgrajen nov gasilski dom (nasproti Integralovih garaž) in s tem tudi nov način alarmiranja v občini Kamnik. Zato velja za vse, ki na tem območju prijavljajo, da za intervencijo ob požarih javijo najprej na telefonsko št. 93 (gasilci), šele potem na 92 (postaja milice).
Zakaj? Zato, ker je v gasilskem domu dežurna enota. Ko dobijo poziv za požar (če je manjši), gre ekipa v akcijo brez zunanjega alarma. Če pa je večji, dajo zvočni signal pre-
ko postaje milice tistim društvom, kjer je nastanek požara.
Za DO pa velja, da ob izbruhu požara da s sireno svoj zvočni signal. Sirena je nameščena na strehi skladišča gotovih izdelkov (ob vratarnici v matični tovarni). Za potrebe izven DO pa dama signal s sireno, ki je na strehi stolpnice (če še ni bil dan signal na postaji milice).
Gasilsko društvo Stol ima tri radio oddaj-no-sprejemne postaje. Prva je fiksno montirana v kombiju in priklopljena na akumulator. Druga in tretja sta prenosni postaji, ki jima daje tok posebna baterija. Zmogljivost baterije je za 12 ur, od tega dve uri samo za oddajanje. Vodimo dnevnik obratovanja postaje in stanja baterij.
Zaradi pravilnega sprejemanja in oddajanja so določeni štirje gasilci, ki jih redno enkrat mesečno preizkušamo. Vajo zaradi morebitnih motenj na postaji opravljamo med vožnjo. Pri oddajanju ima vodeča postaja prednost pred ostalimi.
Pri vsakem požaru je vključen oddajnik in tako smo v stiku s centralno postajo v Kamniku. Od tam dobimo vsa nadaljnja navodila za morebitno takojšnjo pomoč.
Nadalje imamo še IMV kombi, dve (MB) motorni brizgalni Magirus s pretočno močjo 1200 1 na minuto in eno v tozdu 2 (Wolkswa-gen) s pretočno močjo 800 litrov na minuto ter B in C cevi in raznimi ročniki.
V kratkem smo dobili tudi nov specialni ročnik, ki se imenuje Monsum. Te ročnike izdeluje center za požarno varnost Zagreb. Deluje z močjo od tri do osem barov. Monsun ročnik je namenjen predvsem za gašenje bencina, olja, nafte, plastičnih mas ter instalacij pod tokom.
Primeren je tudi za gašenje prašnih vnetljivih materialov, ki se navadno gasijo z vodo, a je prepovedana uporaba navadnih ročnikov.
Monsun ročnik je primeren za gašenje pod visoko napetostjo, vendar do preboja električnega toka skozi ročnik ne pride. Minimalne oddaljenosti so določene. Približno dva metra za 30.000 V, tri metre za 110.000 V, štiri metre za 220.000 V in pet metrov za 380.000 V. Seveda samo pod pogojem, da dela vseh devet šob. Če srednja ne deluje, se tok požar pod tokom ne sme gasiti. Poleg tega mora biti voda čista. Rečna in morska voda ne ustrezata: Če gasimo s tem ročnikom, moramo tudi vedeti, na kakšni podlagi stojimo.
Upam, da sem v tem prispevku opisal tehnično opremljenost našega društva, kar bo gotovo marsikoga zanimalo in bo stopil med naše vrste.
Marjan Burja
Tonetu Špenku v spomin
Neusmiljenega življenjskega teka se zavemo malokrat. Morda še najbolj ob letnih prelomnicah, ko k staremu letu prištejemo novo številko.
Prav v letošnjih novoletnih dneh je umrl naš vodja gasilcev Tone Špenko. Nekateri smo za to izvedeli prvi letošnji delovni dan. Novica je bila grenka, a resnična. Toneta ni več!
Tone Špenko je bil zelo dober delavec in vesten človek. Po svojih najboljših močeh je opravljal gasilsko delo. Bil je gasilski podčastnik 1. stopnje, s srcem in voljo pa tudi sicer pravi gasilec. Poleg tega je bila vedno močno prisotna njegova človečnost, dobrota in tovarištvo.
Tone je bil zelo vesten gasilec tudi v Šmarci, kjer je prav tako z vsemi močmi skrbel za razvoj gasilstva.
Tri desetletja so minila, ko je Tone Špenko prvič prestopil Stolov prag. Na naših dvoriščih, v delavnicah in poteh bo ostala praznina, ki nam ob tej misli stisne srce in zadrži dih. Težko se je posloviti od človeka, ki smo ga imeli radi in nam je bil tudi sam vedno dober prijatelj.
Tonetovo delo, kjer mu je zares šlo, da bi bili vedno varni pred požarom in bi protipožarne probleme rešili z dobro voljo in vedno novo delovno pripravljenostjo, naj bo vsem v spomin. Veliko smo mu dolžni!
ZAHVALA
Ob prerani in nanadni boleči izgubi mojega moža Jožeta Burja se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v najtežjih trenutkih pomagali: delovni organizaciji Stol poslovni enoti 4, gasilcem Stola, darovalcem cvetja in govornikom za besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem in vsakemu posebej, ki ste mi izrekli sožalje in nudili pomoč, iskrena hvala.
Žalujoča žena Mihaela Burja in vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega očeta Ivana Slaparja se iskreno zahvaljujem sodelavcem oddelka kovinskih ogrodij in skladišča 10 za izrečeno sožalje in podarjeni denar.
Sin Franc Slapar
Krivljenje z druge strani
Različno poljudnoznanstveno pisanje in širjenje takšnih ali drugačnih govoric o kri-vilnici ter krivljenju meje pripravilo do tega, da še sam poprimem za pero.
Rad bi predstavil problematiko krivljenja s tehnološkega vidika, ki na specifičen način preoblikuje les ter v zvezi s tem zahteva povsem svojsko reševanje vsakega artikla posebej. Zato naša krivilnica ni »kazenski«, ampak specifičen oddelek, kjer so pogoji dela zelo težki. To nam pove že sam podatek, da se v poletnih dneh živo srebro dvigne tudi do 50° C.
Kot prvo imamo v tem oddelku opravka z zelo starim, že kar muzejskim ročnim krivljenjem, nasproti temu pa je sodobno krivljenje, kjer sušimo z visoko frekvenco. Vmes je še strojno krivljenje.
Zakonitosti ročnega krivljenja so se v glavnem prenašale z ustnim izročilom. Moramo priznati, da so se v teh letih nekatere že odkrite stvari pozabile z ljudmi, ki so odšli iz delovne organizacije.
Pri visoki frekvenci pa tudi v svetu obstaja zelo malo konkretnih podatkov in samo dejstvo, da se v DO KLI Logatec že 10 let z njo ukvarja inženir, nam pove nekaj o specifičnosti te tehnologije.
Prav gotovo je ne moremo primerjati z žaganjem ali skoblanjem, kjer napako lahko ugotovimo po prvem komadu. Tu se napake javljajo tudi po 10 dneh; v samem procesu krivljenja se isti artikel en dan lepo krivi, drugi dan pa se lomi. In ugotoviti, zakaj se danes lomi, jutri pa ne; zakaj po 10 dneh krivine razpokajo - to je bil moj cilj!
Najprej bi se malo ustavil pri ročnem krivljenju. Na videz tako enostavno in poetično -kadar to delo opravljata izkušena delavca, ki imata v rokah kvaliteten in pravilno parjen les.
V praksi pa je povsem drugače. Vemo, les je vsakdan slabši in to kar krivimo danes, bi včasih krivilec zavrgel. Kako pomembno je rastišče, vzporednost vlaken itd., za krivljenje, ne bom ponavljal; vendar, kdo bi danes pri tej masovni proizvodnji mislil na to.
O sami natančnosti pri krivljenju pove samo dejstvo, da že preveč obrabljene lesene zagozde, s katerimi »fiksiramo« spone ob lesu in modelu, lahko povzročijo masovni škart cele izmene, ki se bo pokazal šele naslednji dan.
Prav to delo je močno navezano na pozornost delavca, ki lahko z eno nepremišljeno potezo iz dobrega komada, ki je vreden 2000 din, napravi škart. In prav tu bi bilo nagrajevanje po dobrih komadih še kako pomembno. Pravilno obračanje komada ob sponi je tako pomembno za končno kvaliteto, kot samo parjenje. Odločilen faktor pri tem pa je človek. Zato so za takšno delo potrebni ljudje z visoko delovno zavestjo in ne ljudje, ki naj bi morali v krivilnico po neki kazni.
Premajhna vlažnost lesenih polizdelkov pred parjenjem je napaka, ki nas je v marcu drago stala. Zaradi nezvezno oblikovane krivine (zalomljenost v določeni točki) so se pojavile reklamacije pri Thonetu. Vlažnost lesa naj bi se gibala od 20 - 25 %. Naši komadi pa so imeli vlažnost tudi po 12 % in tak les se vam ne bo pregrel s paro, pa če ga kuhate celo dopoldne.
Čeprav so že v preteklosti odpravljali ta problem z namakanjem v koritu, ima sam postopek veliko pomanjkljivost. Navlažen les
ima na obodu vlago 50 %, v sredini pa 18 %. Če tak les takoj izpostavimo parjenju, bo na obodu preveč kuhan in pri krivljenju imamo težave s pretiranimi odtiski. Zato je potrebno les po namakanju vsaj še 1 dan pustiti na stojki, da pride do procesa izenačevanja vlage po preseku.
Obarvanost krivljenih polizdelkov s korozijo pa je problem, ki ga moramo še rešiti.
Vendar se moramo pri vsem tem sprijazniti z napakami, ki jih nosi v sebi sama tehnologija in ki jih tudi idealni pogoji ne bi odpravili. To je minimalni lom po sušenju krivljenih polizdelkov, ki znaša 5-7 % in utisnjenost vlaken - posebno na krivinah.
Pri strojnem krivljenju je osnovni problem parjenje. Kapacitete strojev so večje kot kapacitete parnih kotlov v neposredni bližini. Oddaljeni kotli niso primerni (čeprav smo jih včasih prisiljeni), ker se les preveč ohladi in se poveča lom.
Pri visoki frekvenci gre za medsebojno delovanje večih faktorjev. Pomembneje poznavanje lesa, elektrike, strojne opreme in proces sušenja. Če samo eden od teh dejavnikov odpove, se lahko obrišemo pod nosom za uspeš-no zakrivljeni polizdelek.
Že na začetku bi ovrgel mnenje, daje visoka frekvenca zelo draga. Nič dražja od strojnega krivljenja! Z analizo sem odkril, da je komad zakrivljen in osušen na VF celo cenejši od strojno zakrivljene ter v klasični sušilnici posušene krivine. Sama točnost krivine, manjša poraba les, hitrost izdelave in krivljenje že predhodno obdelanih komadov, pa so tisti elementi, ki frekvenci odpirajo vrata bodočnosti ter ji dajejo prednost pred ostalimi tehnikami krivljenja.
Najprej si poglejmo sam princip sušenja z VF.
Segrevanje v lesu nastaja pod vplivom elektromagnetnega polja med obema ploščama kondenzatorja. To sta v našem primeru model in vpenjalni trak. Električno polje povzroči polarizacijo elektronov v atomu glede na atomsko jedro ter prav tako polarizacijo samih molekul v materialu. Če se menja polarizacija električnega polja, se s tem spreminja tudi polarizacija masnih delcev v ritmu menjanja električnega polja. Molekule rotirajo zaradi izmeničnega polja, da bi sledile njegovim spremembam. Na te gibajoče se molekule delujejo hkrati tudi sile sosednjih molekul in prihaja do njihovega medsebojnega trenja. Pri tem trenju se sprošča kinetična
Slika z minusom (-)!
Red je lepa in koristna zadeva. Zato je tudi človek, ki red pozna, več vreden.
Velikokrat pa se vprašamo, kakšni so ljudje, ki jim je do reda toliko kot do lanskega snega. V skupni red te ljudi nekako prisiljujejo drugi vestni delavci.
Če bi bili vsi ljudje brez reda, verjemite, da ne bi mogli delati. Zadušili bi se v neredu.
Krivljenje na visokofrekvenčno gretje zahteva natančnost in marljivost.
Dare Osolnik je delu privajen. Za naše bralce je rad pokazal, kako poteka ta sodobni način krivljenja.
energija in posledica tega je segrevanja materiala. Pride do direktne pretvorbe energije električnega polja v toplotno energijo. Cim višja je frekvenca, tem večji je učinek segrevanja. Drugi faktor, ki precej vpliva na gretje, je dielektična konstanta materiala. Taje največ odvisna od vlage in več je vlage, večja je, tem intenzivneje se greje material.
V prihodnji številki si bomo ogledali ta problem v praksi.
Pavel Ojsteršek
»Poglej ga, kako seje spremenil. Dokler ni bil šef, je imel veliko časa. Sedaj pa se niti ne meni za nas.«
»Povej kak vic!«
»Vem jih zares veliko, vendar se sedaj nobenega ne spomnim.«
Sonja Zorn je aktivna dopisnica iz ljubljanskega Interiera. S kratkimi, razumljivimi in neposrednimi sestavki se je znala vedno približati našemu bralcu, najpreprostejšemu v delavnici in akademskemu izobražencu.
Tudi na Sonjinem primeru se vidi, da dopisovati v Glasilo vendar ni tako težko, le posluh in dobro volje je treba imeti.
Vzpodbuda in vedre besede pred novim letom
Nekdo je med novoletnimi prazniki v radiu rekel, da 6. januarja ne bo ravno prijetno iti na delo. Včasih so se ljudje o tem le med seboj pogovarjali, danes pa je postal splošen pogovor.
Vendar zadeva ni tako huda. Delati vendar ni težko in bi se morali temu izogibati.
Prav zaradi tega zaključek zadnjega delovnega dne ne bi smel biti čisto veselje pred prostim tednom, pač pa zadovoljstvo po uspešno končanem delovnem letu.
Resje, da smo bili tisti dan in še nekaj dni prej skoraj vsi drugačne volje kot teden ali dva pred tem. Ljudje so se smejali ali vsaj nasmihali, si čestitali za srečno in zdravo novo leto, ki naj ne bo slabše od tega; vsi bi pa raje videli, da bi bilo boljše. Vendar je lahko boljše le z boljšim delom. Za to pa se (če smo pošteni) ne moremo kar takoj odločiti.
Vendar gre marsikateremu človeku na živce, če se kar naprej govori o delu in o delu, kot da se brez tega ne more biti. Veliko ljudi iz dneva v dan premišljuje, kako bi manj delali in bi se kljub temu dobro imeli.
Za zaključek dela v upravni stavbi je bila tisti petek pred novim letom pripravljena kratka slovesnost z nekakšnim kulturnim programom: za smeh in dobro voljo in ne za govorenje čez koga, ker smo bili pač ta dan vsi dobre volje in naj bi taki ostali vsaj do konca novoletnih praznikov.
Kratko prireditev je otvoril ing. Boris Plevel, ki je po uvodnih besedah zaprosil glavnega direktorja Borisa Zakrajška, da nam je povedal nekaj besed za uspešen zaključek leta in vzpodbudno za leto 1986.
V zabavnem delu programa so nastopili I. a razred z glasbenim ansamblom bratov Krt. Govorni del je napisal Franc Pestotnik, ki je ob pomoči »sošolke in sošolca« na veder način obrskal po naših zgodah in nezgodah. Prvih je bilo več, zato je bilo vse v redu in smo se delavci skupnih služb po tem prednovoletnim intermezom z že prej omenjenim prednovoletnim razpoloženjem ta dan posebej zadovoljni razšli.
C. S.
Priprave na sodobnejši način merjenja dela
Pogovor o Work factor postopkih
Takoj po novoletnem odmoru je Iskrin biro za industrijski inženiring organiziral dvodnevni informativni seminar s področja sistema vnaprej določenih časov. Pogovor je bil v upravni stavbi in so se ga udeležili, poleg vodstvenih delavcev oddelka kovinskih ogrodij in vodje delovne enote v Motniku Ivana Piskarja, tudi delavci oddelka za študij dela in programiranje.
V prvem delu sta sodelavca Iskre razložila, kakšen je Work factor postopek in kako so v našem oddelku kovinskih ogrodij in v Motniku po tem postopku napravljeni normativi.
NAGRADNA KRIŽANKA
Za novoletno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki Glasila, smo dobili le deset rešitev. Pričakovali smo večji odziv. Morda je bila vzrok težka križanka ali pa bi morale biti nagrade večje. Naj bo tako ali tako. Toliko rešitev je le prišlo, da smo opravili žrebanje. Komisijo so sestavljali: Sonja Zorn, Mitja Redja in Ciril Sivec. Žreb je določil naslednje nagrajence:
1.	Bojan Kep ec, tozd 1, farnima
2.	Helena Maletič, skupne službe j. Ančka Pohlin, skupne službe
Za nagrade so trije stoli. Nagrajenci jih lahko dvignejo v skladišču 90.
Uredništvo
V uvodu je bilo povedano, da je v obeh oddelkih napravljen prihranek izdelavnih časov, vendar niso ti toliko rezultat skrajšanih normativov, pač pa nove organizacije dela, prestavitve strojev in uporabi novega orodja, s katerim bo mogoče opraviti več delovnih operacij naenkrat, ali tudi katero izpustiti, ne da bi bil delavec pri tem bolj obremenjen.
Zelo zanimivo je, kako je mogoče priti do izdelavnih normativov za posamezne delovne operacije, ne da bi izdelavo enega polizdelka ali ene zaključene celote merili s časovnim instrumentom. O zadevi smo sicer pred časom v Glasilu že nekaj napisali, vendar je bila bolj splošna informacija. Tudi v tem sestavku se ne moremo spuščati v potankosti Work factor postopka, ker je zadeva vendar toliko zahtevna, da potrebuje ustrezen čas. Osvojitev Work factor hitrega postopka traja deset delovnih dni, pri čemer mora biti slušatelj v predavanje aktivno vključen. Zadnji dan tečaja je preizkusni izpit, na katerem je že potrjeno, če je tečajnik znanje osvojil.
Zakaj se reče našemu postopku Work factor hitri postopek? Zato, ker so po tem postopku dobljeni časi točni, analiziranje delovne operacije pa ne zahteva preveč časa. Poleg tega obstajata še dva postopka: osnovni in kratki. Osnovni je sicer izredno natančen, za analiziranje delovne operacij e pa potrebuje ogromno časa. V praksi se manj uporablja. Kratki postopek pa je za razliko od osnovnega zgrajen v nasprotno smer; se pravi, daje za točno postavljanje normativov vendar premalo točen. Uporablja se za pripravo predkal-kulacij in podobno.
Kako je mogoče z Work factor postopkom doseči izdelavni normativ, ne da bi dolžino dela izmeril s štoparico?
Posamezni elementi dela in spremne sestavine so razdeljene v dele, ki jim je mogoče določati dolžino, zahtevnost, težo in drugo, ki je pri enakih delih enako in se torej ponavlja. Osnovni elementi postopka so gibanje, prijemanje, izpuščanje, pripravljanje, sestavljanje, razstavljanje, izvajanje in umsko delo. Vključen je tudi potreben čas za varnost, čas za izrazitejše gibe telesa in hoja.
Tehnolog mora torej izredno natančno poznati vsako delovno operacijo, ki jo analizira. Vedeti mora za vsak gib, zahtevnost gibov, težo predmeta, ki ga obdeluje in seveda vse razdalje, ki jih delavec pri izvajanju opravlja. Potrebna je izredna natančnost. Delovni postopek, ki ga analiziramo, mora biti pravilen in najkrajši.
Za vsak element delaje v Work factor tabeli mogoče odbrati ustrezno časovno vrednost (tisočinke minute). Te vrednosti so seveda zelo majhne, kot so deli opravljenega dela tudi majhni. Vse vrednosti je treba napisati na poseben obrazec in jih po opravljenem analiziranju sešteti.
Če npr.: dva izkušena tehnologa analizirata isto delo s predpogojem, da ga dobro poznata, morata priti do časov, ki se med seboj razlikujejo največ za nekaj odstotkov. Tako natančno pa ne moreta z uro nikoli določiti dveh normativov.
Morda nekateri mislijo, da so delovne norme, napravljene po Work factor sistemu, bistveno večje od tehničnih (tistih, ki so bile izmerjene z natančno uro). Ko smo na seminarju primerjali nekaj obstoječih norm iz oddelka kovinskih ogrodij z nanovo določenimi po Work factor sistemu, smo ugotovili oboje. Nekatere so res nekoliko višje, druge pa celo nižje. Tako se dogaja tudi v drugih delovnih organizacijah, ker so delavci, ki so bili »štopanj« med seboj razlikujejo, faktor izdelav-nega delovnega učinka pa tisti, ki normo postavlja, tudi ne more tako točno določiti.
Z uvedbo Work factor normativov je delovna zahtevnost povsod izenačena. Tako
med enakimi ali čisto nasprotnimi delovnimi opravili kot med delavnicami ali različnimi delovnimi organizacijami. Smatra se, da je delo po omenjenem postopku normalno. S tem ni rečeno, da ga prav vsak delavec vedno doseže; je pa tudi dovolj nasprotnih primerov: ko ga delavci presegajo.
V Sloveniji je že okoli 300 delovnih organizacij, ki imajo normative izdelane po Work factor postopku. Veliko je tekstilnih, fino-mehaničnih, pa tudi lesne in druge.
Ker je delo po Work factor postopku bolje urejeno in izenačeno z drugimi deli, je temu prirejen tudi osebni dohodek delavca. Delavec ne sme manj zaslužiti, kot je zaslužil prej, če bo ne glede na nove normative naredil toliko kot prej. Če pa bo naredil več, bo temu primerno stimuliran.
Tudi v naši delovni organizaciji je veliko ljudi, ki bi radi delali po postopku, ki zagotavlja ob 100 % doseganju v svetu potrjeno normalno delo, to je po Work factorju. Z uvajanjem tega postopka bodo delovne organizacije dosegle primerno storilnost, ki mora biti istočasno dopolnjena z dobro delovno ureditvijo oddelkov, strojev, naprav in orodij.
Pri novem postopku dela so prav tako kot pri tehničnih normah upoštevane tiste zadeve, ki ne morejo biti računane v čisti izdelav-ni čas. To so manipulacije z orodjem, strojem in materialom, pa seveda osebne potrebe, odmori in kot dodatek k tem časom - organizacijske izgube, ki jih moramo dotlej, dokler proizvodnja tudi po drugi plati ni brezhibno urejena, še posebej upoštevati. Upoštevane so torej tudi menjave operacij, ki so posebno pri premajhnih serijah posebno prisotne.
Za dobrega delavca delo ni bilo nikoli problem. Zato je prišel v tovarno, daje zares nekaj naredil in bil za to tudi ustrezno nagrajen. Dobremu delavcu je tudi vedno šlo za večji zaslužek. Obenem pa je vedno gledal na dobro kvaliteto in po svojih zahtevah tudi na pravo izkoriščanje materialov.
Urejevanje dela v naših delovnih organizacijah je naša skupna naloga. Vanjo spada vse, od priprave dela, nabave materialov, oblikovne in tehnološke priprave do proizvodnje. Proizvodnja je del v tej verigi, a izredno pomemben.
C. S.
Smučarska
tekmovanja
Čeprav se nekateri kraji lahko pohvalijo, da imajo toliko snega, da otroci lahko preživljajo svoje brezskrbne dni počitnic na tekih na poljanah, se mi v okolici Kamnika ne moremo hvaliti. Začetek zime ni potešil naših pričakovanj. Tako kot v dolinah ni snegatudi na planini. Skromna odeja na planinah je bolj primerna za »butenskalarje« kot pa za smučarje, ki z užitkom drsijo po debeli snežni preprogi.
Organizatorji množičnih smučarskih tekmovanj že razmišljajo, ali smo svoje termine pravilno izbrali, zato še povsod navajajo tudi rezervne termine.
Za Zimske igre Uniles 1986 smo že dobili razpis.
Tekmovanje bo 15. 2. 1986 v smučarskem centru Kalič pri Postojni.
Tekmovanje organizira Konferenca 00 sindikata DO Javor. Pokrovitelj tekmovanja je DO Javor Pivka, ki je tehnično izvedbo tekmovanja zaupala smučarskemu klubu Pivka.
Na programu sta dve disciplini in sicer veleslalom (VSL) v ženski in moški konkurenci in smučarski teki. Ženske tečejo 3 km in moški po 6 km dolgi progi. Tekmovanja bodo na dan prireditve potekala takole:
-	ob 8.30 zbor vodij ekip
-	ob 9.30 VSL ženske in IV. in III. kateg. moški
-	ob 11.30 VSL moški II. in I. kategorija
-	ob 12.00 tek ženske na 3 km
-	ob 12.30 tek moški na 6 km
Razglasitev rezultatov bo ob 17.00 v Jamski restavraciji v Postojni.
Do 31. 1. 1986 pa moramo poslati prijave udeležencev.
Na zimske igre Uniles pa bomo poslali tiste člane smučarske sekcije, ki se bodo udeležili naših tekmovanj v VSL in tekih ter dosegli zadovoljive uspehe. Prijavili bomo polno število tekmovalcev in sicer pride na panogo 15 tekmovalcev in povprečno štiri na kategorijo.
Sklep smučarske sekcije je, da se tekmovanja udeležimo polno število.
Odhod bo v soboto 15. 2. 1986 z avtobusom. Uro odhoda bomo pravočasno objavili!
V	primeru neugodnih snežnih razmer so organizatorji določili rezervni termin, to je sobota 22. 2. 1986.
V	teku so tudi priprave za naše tekmovanje, ki naj bi bilo predvidoma pred 31. I. 1986, če bodo ugodne snežne razmere. Tako predvidevamo, da bi imeli v sredo 29. 1. 1986 tek na smučeh na Štafanovi progi s Startom pri Mini baru.
Za VSL pa planiramo za soboto, 25. 1. 1986, če bodo snežne razmere ugodne. Razmišljamo o dveh variantah in sicer na Veliki planini in Črni.
V	primeru, da snežne razmere ne bi bile ugodne, bo tekmovanje 8. 2. 1986.
Želim, da bomo lahko že pred tekmovanji kaj trenirali ter se tako vsi pravočasno pripravili na izvedbo tekmovanja in samo tekmovanje.
Jože Zupin
Tako
mimogrede
Mnogo naših delavcev, ki so na začasnem delu v ZRN, bo podaljšalo svoj novoletni dopust. V domačem kraju obiščejo zdravnika in s primerno nagrado (beri marke) si pridobijo potrdilo o katerikoli bolezni. Organi nemškega socialnega zavarovanja so napovedali boj proti »namišljenim« bolnikom.
ČE SMO IZVOZILI ŽE TOLIKO STROKOVNJAKOV, ZAKAJ NE BI ŠE NEKAJ NAŠIH, ZA NAS ZNAČILNIH PREVAR!
Skupnost za ceste SRS je 17. decembra sprejela sklep o 100-odstotnem linearnem povečanju cestnin.
TOREJ SO PRAVOČASNO PRIČELI VSAJ ZBIRATI SREDSTVA ZA SPOMLADANSKO »FLIKANJE« CEST, KAJTI CESTE BODO CVETELE VERJETNO VSE DO POLETJA.
Z novim odlokom ZIS, ki je začel veljati s 1. januarjem, lahko Jugoslovani ob prvem prehodu državne meje v letu nesemo v tujino največ 5.000 dinarjev.
PO STANDARDU SODEČ BO TO VERJETNO TUDI NAJVEČ, KAR NAM BO OSTALO OD PLAČE, KAR PA TRGOVCEV NA ONI STRANI MEJE NE SKRBI, SAJ IMA MNOGO NAŠIH DRŽAVLJANOV NA DEVIZNEM RAČUNU VSAJ PO 5.000 DM.
List Politika Expres je pred novim letom objavil tabelo osebnih dohodkov v SFRJ po republikah. Ugotovili so, da na vsak Make-dončev dinar Slovenec zasluži dva.
V PODROBNEJŠE ANALIZE SE NE BI SPUŠČAL, TODA NIKJER NISEM ZASLEDIL, DA SLOVENEC ZA HRANO PORABI TRIKRAT TOLIKO KOT MAKEDONEC - ČE SEVEDA KAJ OSTANE OD REDNEGA PLAČEVANJA POLOŽNIC.
V približno 50 delovnih organizacijah na Hrvaškem bodo letos delovni čas skrajšali na sedem ur dnevno oziroma 42 ur tedensko. Gre za poskusno skrajšanje delovnega časa, ki naj bi pokazalo rezultate, na osnovi katerih bi se odločili za enotno skrajšanje v celi državi.
PREPRIČAN SEM, DA SKRAJŠANI DELAVNIK UPORABLJAMO V SFRJ ŽE DOLGO, TODA ILEGALNO.
Podražitev naftnih derivatov in cigaret, napovedana 43 % podražitev stanarin, pregovarjanje o podražitvi kave, podražitev cestnin; v ZRN pa ugotavljajo, da so jajca, maslo in piščanci danes cenejši kakor pred 20 leti.
SAJ BI ZA KOMENTAR NAPISAL NEKAJ »DOMAČIH«, PA JIH UREDNIK NE BI OBJAVIL.
Mitja Redja
» V tovarni je zato toliko problemov, ker želi veliko delavcev živeti na drug način.«
»Prijateljici sva, dokler ne prideva v tovarno in na delovno mesto. Ko pa dobi ona boljše delo, je ne morem videti.«
»Lahko bi naredili!«
(To je teorija, ne pa praksa!)
Izdaja v 2200 Izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Uredniški odbor: Ciril SIVEC (glavni urednik),	D.
Franc STELE, Mitja REDJA, Nande LAH in Sonja ZORN. Izdajateljski svet: Tine BREZNIK, Diana RUTAR, Boris PLEVEL, Bine KLADNIK, Vinko JAGODIC, Franci ŠTEBE, Danica KOČAR, Sonja ZORN	in Ciril SIVEC. Lektor: Ivan SIVEC. List iz-
haja vsak mesec in ga prejemajo Stolovi delavci, delavci na služenju vojaškega roka in upokojenci brezplačno. Tisk: SSTP Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.	__________________________________________________________________