Poštnina plačana ▼ gotovini. Cena 2*50 Din. OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11935/36 Premijera 21. decembra 1935 IZHAJA ZA VSAKO PREMUERO UREDNIK : N. BRAVNIČAR SEZONA 1935/36 OPERA ŠTEVILKA 6 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 21. decembra 1935 Rihard Strauss — Saloma Rihard Strauss, najpomembnejši živeči nemški skladatelj, je stopil v areno glasbenih tvorcev v času, ko je šla romantika iz najbujnejšega razmaha k zatonu in so se nova stremljenja začela svitati na obzorju že v precej jasnih obrisih. Francoski impresionizem, ki je našel v Debussvju svojega najmočnejšega zastopnika, je kmalu izpodrinil nemška romantična stremljenja v glasbi in si utrl pot do vseh mladih talentov, ki so iskali novega, bolj sodobnega izraza. Rihard Strauss ni slepo sledil novemu glasbenemu pokretu, niti ni hotel hoditi po izhojenih stopinjah prejšnjih vzorov. V svojih prvih delih se je sicer še oziral na Brahmsa in Schuhmanna, kmalu pa je z drznostjo svojih glasbenih misli postal sam svoj, revolucionar in apostol novih glasbeno estetičnih principov, ki so netili pri nekaterih odpor, pri drugih pa vzbujali navdušenje. Strauss se je otresel tradicije in našel novo obliko za svojo vsebino. Glasbeni esteti so ga uvrstili med učitelje nove romantike in ga proglasili za voditelja glasbe bodočnosti. Dolgo časa, do nastopa povojnih modernistov, je Strauss veljal za »ultramodemista«, čeprav je v svojih zadnjih delih popustil v agresivnosti in se nekoliko vdal meščanski reakcionarnosti. Danes gledamo Straussa z drugačnimi očmi in ga poslušamo z drugačnimi ušesi. V svetovnemu koncertnemu kakor tudi opernemu repertoarju velja kot »klasik« modernega orkestra ter zdaleč ni več kamen spodtike, kakor je bil znamenitemu kritiku Eduardu Hanslicku, ki se je leta 1892. o priliki izvedbe simfonične pesnitve »Don Juan« vpraševal: »Ali je Strauss velik talent? Da, velik talent, ampak za lažno glasbo in za nelepo v glasbi.« Rihard Strauss je mnogostranski skladatelj. Pisal je vse vrste glasbenih oblik, vendar ostane v zgodovini glasbe pomemben le kot simfoničar in glasbeni dramatik. Na tem mestu nas zanima v prvi vrsti kot skladatelj glasbeno dramatskih del. Francoski pisec Andre Coeuroy karaikterizira Straussa v svoji 41 »Panorama de la musique contemporaine« sledeče: »Strauss: igralec, virtuoz. Igralec: oder mu je v krvi; vse kar piše, je oder, tudi tisto, kar ni namenjeno sceni. Kadar piše za gledališče, hoče izčrpati vse možnosti. Svoja prva odrska dela Gun-tram« in »Feuersnot« oblikuje še po \Vagnerjevem kopitu. S »Salomo« in »Elektro« je prinesel v gledališče svoj osebni simfonični sistem, s »Kavalirjem z rožo« se je umaknil, da bi napravil masi vljudnostne koncesije; z »Ariadno na Naksosu« ja prožil srečno roko poetični fantaziji, a težjo roko je prožil metafiziki v »Ženi brez sence«. Virtuoz orkestra in virtuoz poslovnega življenja, sin materialistične dobe, kateremu ne sme iti nič v škodo.« Preden se je Strauss uveljavi! v svetu kot operni skladatelj je imel za seboj že skoraj vse svoje znamenite simfonične pesnitve. (Don Juan; Macbeth; Smrt in poveličanje; Till Eulen-spiegel; Zaratliustra; Don Quixote; Življenje junaka; Symphonia domestica). Lahko bi razdelili Straussovo glasbeno ustvarjanje v dva dela, katerih meja leži med s Symphonio domestico« (prva izvedba v februarju 1.1904., Newyorški simf. orkester) in »Salomo«. S. »Symphonio domestico« je Strauss zaključil dobo svojih velikih usp-ehov na simfoničnem polju, s Salomo pa je uspešno stopil na deske opernih gledališč. Značilno za Straussa je dejstvo, da sta ti dve deli, nasprotni v etičnih principih, nastali drugo za drugim. V »Domestici« je Strauss varuh in zaščitnik družinskega smisla in urejene domačnosti, v »Salomi« kuje kapital iz, razkrojenih družinskih razmer antičnega vladarja. V seznamu svojih neštetih opusov ima Strauss raznovrstne vrednote. Poleg pomembnih umetnin, ki so iskren izraz njegovega glasbenega temperamenta in umetniškega hotenja, srečamo priložnostne stvari brez večje umetniške vrednosti. V svoji zadnji stvariteljski dobi ni napisal nobenega dela, ki bi po vrednosti lahko stalo ob strani njegovim prejšnjim delom. Po Elektri« je nastopila pri Straussu reakcija, od katere se ni več opomogel: čeprav je svetovno znan in slavljen kot operni skladatelj, bo Straussovo ime ostalo zapisano v zgodovini glasbe v prvi vrsti kot ime simfoničarja, ki je odredil orkesiru tudi v svojih glasbenih dramah, vidno in važno vlogo. Z Rihardom Wagnerjem ima v operah dve skupni potezi; prav kakor pri velikem bey-reuthskem mojstru je tudi pri Straussu glasbeni koncept oblikovan na vodilnih motivih (Leitmotiv) in na principu večne melodije. Strauss je nastopal skoraj z vsakim svojim delom senzacionalno; mnogo let je bil osrednja glasbena osebnost v evropskem glasbenem življenju. Danes je njegova svežost že nekoliko obledela in splahnila, kajti zunanjost je najprej izpostavljena razkroju, ta pa je pri Straussu poglavitni element. V glasbeni zgodovini bo zavzemal vidno mesto kot borec za novi izraz, ki ga je našel na orkestrski paleti. Njegove barve so 42 opajale in mamile. Nihče pred njim ni ravnal z orkestrom s tako tehnično dovršenostjo kakor Strauss. Iz orkestra je znal izvabiti vso lestvico duševnih ganotij in jih prikazati v glasbeni obliki skorajda plastično in prijemljivo. r Saloma« je sinteza Straussove muze, zato bo ostala med njegovimi glasbeno dramatičnimi deli na prvem mestu. M. B. Rihard Strauss (Biografična skica) Rihard Strauss je bil rojen 11. junija 1864. v Monakovem. Njegov oče, Franc, je bil član orkestra, dvorni hornist, vzgojen v klasični tradiciji in neizprosen nasprotnik Wagnerjevih glasbenih reform. Skladateljeva mati je bila iz rodbine bogatih pivovarjev Pschorrov v Monakovem. Strauss je začel skladati kot deček, še preden je obvladal teoretične nauke o kompoziciji. Ko je bil star 4 leta, se je začel ličiti glasovir, dve leti pozneje je že komponiral. Vzporedno z gimnazijo (1874—1882) je študiral klavir in glasbeno teorijo, in sicer privatno pri Niesteju in F. W. Mayerju. Strauss ni po-sečal nobene višje šole, a je z lastnim učenjem nadoknadil vse, da je postal eden najuniverzalnejših glasbenikov, ki jih pozna zgodovina. Ko je maturiral na gimnaziji, je imel objavljenih že mnogo svojih skladb. V njegovem razvoju je bilo posebno pomembno imenovanje za dvornega glasbenega ravnatelja v Mei-ningenu, kjer je deloval znameniti dirigent Hans v. Biilov. Meiningen je bil takrat središče glasbenega življenja v Nemčiji in to prav po zaslugi Biilova. Tu je Strauss do dna spoznal bistvo orkestra, ki ga je pozneje pod vtisom R. Wagnerja in Fr. Liszta sprostil do skrajnih možnosti. Poleg Biilova je srečal Strauss v Meiningenu še violinista in skladatelja Aleksandra Pitterja, ki je močno vplival na njegov razvoj. Strauss sam piše . o svojem prijatelju Ritterju: »... samo njemu se moram zahvaliti, da sem razumel Liszta in Wagnerja; on je bil tisti, ki me je napravil za glasbenika bodočnosti. Poučeval me je, svetoval mi je in me končno privedel na pot, po kateri hodim danes, neodvisen in sam.« Eno leto pozneje se je Strauss preselil v Monakovo, kjer je dobil mesto tretjega dirigenta pri dvornem orkestru. V tem času je zložil svojo simfonično pesnitev >Macbeth«, ki jo je prvikrat dirigiral sam H. v. Biilov. V Monakovem je Strauss °stal tri leta. L. 1889. je 25 let star prevzel v Weimarju vodstvo tamkajšnjega orkestra. V tem času se je otresel vseh tujih vplivov in vzorov, ter začel kot skladatelj radikalne smeri in drzen novotar. Vsako leto je poleg drugih manjših skladb, izro- 48 čil javnosti kako novo simfonično pesnitev, ki so mu prinašale uspeh za uspehom; Macbeth (1887), Don Juan (1888), Smrt in poveličanje (1889), Till Eulenspiegel (1894), Zarathustra (1895), Don Quixote (1897), Življenje junaka (1898), Symphonia do-mestica (1903). L. 1892. je šel Strauss kot dirigent v Italijo, Grčijo in Egipt. Ko se je vrnil v Monakovo je bil imenovan za dvornega dirigenta. Dve leti pozneje se je poročil z operno pevko Pavlino de Ahna. V jeseni 1898. je podpisal lOletno pogodbo za dirigenta na berlinski operi. Od tod je hodil na gostovanja po vsem svetu. V Parizu je sam vodil prve izvedbe svoje »Salome«. Ko mu je potekla berlinska pogodba se je preselil na Dunaj, kjer je bil na državni operi enakopraven z direktorjem Fr. Schal -kom. V tem času je nastala opera »Žena brez sence«, ki je doživela prvo uprizoritev pod taktirko ravnatelja Fr. Schalka. Leta 1920. je Strauss potoval v Južno Ameriko, kjer se je dve leti pozneje rodil njegov »družinski igrokaz« »Intermezzo«. Tudi v USA in v Londonu je večkrat gostoval. Stalnega nameščenja ni sprejel nikjer več. V zadnjih letih je napisal za oder »Egipčansko Heleno«, ki je bila prvič uprizorjena v Dresdenu, balet »Tolčena smetana« (Schlagobers), krščen na dunajski državni operi, »Tdomeneo« ter »Arabello«, ki je prišla na operne deske pred dvema letoma v Dresdenu in dokazala, da Strauss tudi kot sedemdesetletnik še ni odložil peresa. V zadnjih letih živi skladatelj »Salome« v Nemčiji še vedno aktiven in delaven. Saloma Letos, 9. decembra je poteklo 30 let od krstne uprizoritve »Salome«. S tem delom je začela v Straussovih glasbeno dra-matskih opusih vrsta literarno vrednih libretov. Nobena opera ni napravila v zadnjih petdesetih letih tolikšne senzacije kakor »Saloma«. Gledališče in glasbeni esteti so stali zmedeni pred tem dejstvom in dolgo niso prišli do sape. Nihče pred Straussom se ni upal uglasbiti drame brez temeljite predelave v operni libreto. Strauss pa je vzel O. Wildejev dramolet v enem dejanju, ki ga je prevedel v nemščino Hedvig Lachmann in ga uglasbil z drznostjo, ki je vzbudila senzacijo, ogorčenje, pa tudi občudovanje. Pred tridesetimi leti je bila »Saloma« najbolj ekstremno in napredno operno delo. Ž njo je Strauss prinesel v operno literaturo nov izrazni slog, ki je imel namen uveljaviti in uporabiti v dramski prikazni obliki princip vizuelne zvočnosti, katerega je izdelal že v simfoničnih delih. Vsaka kretnja, vsako čustvo, vsaka nesnovna prispodoba stoji tu takorekoč v povečavi, kar dela glasbeni izraz finejši ali robatejši. Skladatelj ko- 44 piči superlative, ki potencirajo v tej ekscentrični operi opisovane patološke razkrojevalne procese. Straussova paleta ne odpove nikjer. Trepet in groza, strah in ogorčenje — vse te temne duševne sile drži prav tako trdno v svojih rokah, kakor dobre, odrešujoče in pomirjujoče moči. Skladatelj »Salome« doseza največjo sugestivno moč z mešanjem in brisanjem barvnih vrednot ter z nenavadnimi harmonijami. Kakor je vsa »Saloma« nenavadna in prevržena, takšna je tudi v oziru dramske tehnike. Orkester pade brez predigre takoj v sceno. Že prva slika nas privede v središče dogodkov; o kakšni dramatični ekspoziciji pri »Salomi« ni govora. Pisatelj dramatsko ne razvija nastopajočih oseb (edina izjema je glavna junakinja). Johanaan ostane otrpel v svojem proroškem dostojanstvu, Herod kot nevrasteničen slabič, je prav za prav samo pojoč statist; Narraboth, se usmrti preden poseže v dejanje. Tako ostane vse dramatsko dogajanje osredotočeno edino na Salomi. Ples sedmih tenčič, ki je razmeroma zelo dolg, kombinira orientalske floskule, orientalsko barvitost s temeljnimi oblikami dunajskega valčka, ki pa se na tem mestu izprevrže v patološko stran. Melodični valček v tem plesu prinaša prej olajšanje in pomirjenje nego poostritev histerije in orgiastično-elemen-tarnih učinkov, ki imajo namen omamiti Heroda do nemoči. Glasbeno ne nadaljuje dramskega dogajanja, temveč ostaja v okviru pantominične dekoracije. Individualnost Straussove glasbe se uveljavlja z novo harmonijo in orkestrskimi barvami, ki pa ne nastajajo samo iz afektacije, temveč iz nujne potrebe scenskega položaja in psiholoških dejstev. Prva uprizoritev »Salome« ie bila v dresdenski dvomi operi 9. decembra 1905. V glavnih vlogah so sodelovali Marija Wit-tich, Karl Burian in Karl Perron. Strokovna kritika se dolgo ni mogla odločiti za delo ali proti njemu; kmalu pa si je »Saloma« osvojila vsa večja gledališča in širše občinstvo ter se tako uvrstila v železni spored vseh večjih oper. Vsebina Edino pozorišče: velika terasa v Herodovi palači. Mladi sirijski stotnik Narraboth, ki pripada Herodovi telesni straži, stoji na terasi in nepremično gleda princeso Salomo skozi vrata slavnostne dvorane. V slavnostno razsvetljeni dvorani, se vrši velika pojedina. K stotniku Narrabothu stopi mlad paž, ga posvari pred zapeljivko in opozarja, da je nevarno gledati lepo princeso, kajti zgodi se lahko nesreča. Iz vodnjaka, v katerem je zaprt prerok Jchanaan, zadoni njegov glas: prerokba o prihodu Kristusa. Vojaki si začnejo pripovedovati o preroku, ki je živel v puščavi, imel učence in ki govori o strašnih rečeh. Tudi tetrarhov brat, prvi Herodiadin soprog, je bil več let zaprt v vodnjaku, nazadnje pa umorjen. Narrabotlia ne zanimajo govorice vojakov, nepremično gleda v dvorano, kjer je Saloma. Paž ponovno svari stotnika, pred zapeljivo princeso. Saloma pride iz dvorane na teraso; zbežala je pred poželjivimi pogledi Heroda in pred njegovimi gosti. Iz vodnjaka zasliši prrokov glas ter si zaželi videti tega človeka. Tetrarh pa je dal ukaz, da ne sme nihče govoriti, niti videti Johanaana. Stotnik Narraboth dolgo kljubuje želji Salome, nazadnje pa se ukloni in kljub tetrarhovi prepovedi ukaže vojakom privesti Johanaana. Prerok se pojavi na robu vodnjaka, kjer začne pridigati o zako-nolomski dvojici, o Herodu in Herodiadi in prerokuje, da ju bo zadela božja kazen. Johanaan zavrne in prekolne tudi pregrešno Salomo, princeso Judejsko. Ko vidi mladi stotnik, da Saloma v svojih bolnih nagibih neprenehoma sili v Johanaana si v obupu vzame življenje. Johanaan se vrne v temni zapor. Herod pride vinjen s spremstvom iz dvorane. Zahrepenel je po Salomi, ki je kljub prepovedi zapustila dvorano in šla na teraso. Med Herodom in njegovo ženo Herodiado se vname prepir, ki ga prekine šele prerokov glas iz vodnjaka. Herodiada zahteva, da prisilijo Johanaana k molku, ker jo neprestano opravlja in blati, Herod pa se zoperstavi tej njeni želji, kajti še nikoli je ni imenoval z imenom, Johanaan pa je prerok, ki je gledal Boga, Židje se začno prepirati in trditi, da Johanaan ni prerok, Boga pa je videl edinole prerok Elija. Dva Nazarenca sporočita o čudežu Mesije, ki je prišel. Spet slišimo Johanaana. ki grmi proti Herodiadi, hčerki Babilona in ji prerokuje strašen konec. Herod, da bi se iznebil mučnih misli, zaprosi Salomo naj mu zapleše. Saloma odurno odkloni. Obliubi ji s prisego polo vico kraljestva in vse, kar si poželi. Saloma pleše proti volji svoje matere Herodiade; tetrarh je vzhičen. Po plesu vprašuje tetrah Salomo, kakšno naj bo plačilo, ki ji ga je s prisego obljubil. Saloma zahteva na srebrni pladnji — Johanaanovo glavo. Zaman ji Herod ponuja vse svoje dragotine, če odneha od te zahteve. Saloma pa brezpogojno hoče, naj Herod drži prisego in ji izroči zahtevano glavo. Herod mora izdati ukaz in Johanaana obglavijo vojaki tetrarhove telesne straže. Salomi pri nesejo na srebrnem pladnju prerokovo glavo. S perverzno naslado poljubi mrtve ustnice, v rokah drži glavo brez življenja; bolna ljubezen Salome in njeni najnižji nagoni praznujejo praznik. Herodu se studi to početje, zato ukaže to žensko umoriti. * 40 R. Strauss je vzel za svojo opero tekst 0. Wildejeve drame »Saloma (v nemškem prevodu Hedviga Lachmanna) in sicer brez vsake predelave, takšen, kakršen je bil. Pesnik drame je črpal vir za svoje delo pri židovskem zgodovinarju Jožefu Flaviju, ki pripoveduje, da se je Herod poročil s Herodiado, ženo svojega polbrata, ko je bil ta še živ. S to poroko je Herod prekršil židovske zakone. Herodiada je privedla s seboj hčerko iz prvega zakona, Salomo, ki pa je bila zelo vdana ženska in je prostovoljno sledila Herodu v pregnanstvo. V nasprotju z dramo O. \\'ildeja, prikazuje izgodovinar Flavius Salomo kot dobro ženo in ne omenja ničesar o Herodovem nagnenju do Salome. Sveto pismo nove zaveze, ki poroča o tem dogodku, ne omenja imena Herodiadine hčerke. V Matevževem evangeliju čitamo v 14. poglavju naslednje: V tem času je slišal četrtni oblastnik Herod glas o Jezusu in je rekel svojim služabnikom: »To je Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih in zato delujejo v njem čudežne moči.« Herod je bil namreč dal Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa. Kajti Janez mu je govoril: »Ni ti je dovoljeno imeti.« Hotel ga je usmrtiti, pa se je zbal ljudstva, ker so ga imeli za preroka. Na Herodov rojstni god je plesala Herodiadina hči pred gosti in se Herodu prikupila. Zato ji je s prisego obljubil dati, karkoli bi prosila. Ona je pa po materinem navodilu rekla: »Daj mi tukaj na krožniku glavo Janeza Krstnika!« Kralj se je razžalostil, toda zaradi prisege in gostov jo je velel dati. Dal je torej Janeza v ječi obglaviti. In prinesli so njegovo glavo na krožniku in jo dali deklici in ta jo je nesla svoji materi. In prišli so njegovi učenci, vzeli truplo ter ga pokopali; potem so šli in to sporočili Jezusu. * Herod Antipa (vladal od 1. IV.. pr. Kr. do 39. po Kr.), sin Heroda Groznega, je bil poglavar Galileje in Pereje. Imel je naslov »tetrarh«, t. j. oblastnik nad četrtino Palestine. Ko je slišal pripovedovati1 o Jezusovih čudežih, se je bal, da je vstal od mrtvih Janez, ki ga je dal on že dalje časa prej umoriti. Janez je bil zaprt v nepristopni trdnjavi Maherunt na vzhodni strani Mrtvega morja. Saloma, Herodiadina hči iz prvega zakona, je bila pozneje poročena s četrtim oblastnikom Filipom. 47 Razno Svečane igre v Salzburgu se bodo letos vršile tudi med božičnimi prazniki. Središče iger bo uprizoritev stare božične igre, ki jo je zmoderniziral Max Melle; ostali čas je namenjen operi in koncertom dunajske Filharmonije. • V frankfurtski operi je bila nedavno krstna uprizoritev opere »Čarobne gosli«, ki jo je uglasbil Wemer Egg na libreto Ludvika Andersena. Opera je imela uspeh in je bila sprejeta v spored drž. gledališča v Essenu, Bremu in Berlinu. * V Nemčiji so uvedli poleg naslova »državni igralec« (Staat-schauspieler) in »državni pevec« (Staatsanger) še nov titel »državni kocertni mojster« (Staatskonzertmeister). Prvi je dobil ta naziv OttomarVoigt, koncertni mojster pri operi v Karlsruhe. * Glavni dirigent beyruthskih svečanih iger v letu 1936. bo Wilhelm Furtvvangler. Prihodnji operni spored Na Božič pride v spored našega gledališča Millockerjeva opereta »Preklemani grad«. Opereto je priredil Artur Bauck-ner. V glavnih vlogah sodelujejo: Ribičeva, Poličeva, Kogejeva, Gostič, Zupan, Janko, Peček, Švigelj. Glasbeno vodstvo ima dirigent Anton Neffat, režijo Peter Golovin. Opera pripravlja šoštakovičevo »Lady Macbeth« in Straussovega »Kavalirja z rožo«. 0^0 Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. Kje kupim osjboljše in najcenejše moške in deške obleke domačega izdelka ? Pri tvrdki OLUP JOSIP, Ljubljana STARI TRG 2 Velika zaloga sukna, kamgarnov iz priznanih tuzemskih in inozemskih tovarn. Obleke se izvršujejo tudi po naročilu in konkurenčnih cenah. Velika zaloga moškega perila iz lastne tovarne Triglav KOLINSKA CIKORIJA je naš pravi domači izdelek TELEFON 35-61 Smučarsko opremo ii po najnižjih cenah in v kvalitetnem blagu Vas postreže KOLB & PREDALIČ Kongresni trg 4 Dirigent in režiser: N. Štritof muzikalna drama po OWilde-ovi istoimens^ esi>itvi! prevedel N. Štritof, uglasbil R. Strauss. Inscenator: V, Skružny Herod, tetrarh Judeje • Herodijada, njegova žena Saloma, njena hčerka Johanaan, prerok . Narabot, mlad Sirec Paž Herodijadin . . 5 Židov . . 2 nazarenca 2 vojaka Kapadokijec Suženj . . h Godi se na ter8^ r°d°ve palače St. Marčec M. Kogejeva Z. Gjungjenac R. Primožič J. Gostič F. Golobova J. Rus, M. Simončič A. Jarc, S. Banovec, D. Zupan V. Janko, A. Perko A. Petrovčič, A. Sekula A. Arčon E. Frelih x,alomin Salomin ples je naštudirala Katja Delakova. ^ ^ “»o lasuljo je izdelal »Salon Verac (Gradišče). Ojačevalno napravo je dobavila tvrdk® ** l' 1 °. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Blagajna se odpre ob pol 20. ob 20. Parter! Sedeži 1. vrste . II. - Ul. vrste . IV.. VI. „ . VII.-IX. . . X. . XI. Lok« Lože v parterju . . . i. reda 1-5 . . 6-9 Din 40-» 36'- . 32'- . 28-24--. 24- . 120*-120 — 140' — Dodatni ložni >e^ * L A,, Balkon: I. • II. * • ‘ • IH. « Konec pred 22. i. n. b«lkoa v’ • • • ™ V VSTOPNICA so dobivajo v predprodaji pri glodalH^^^^^feem gladallfCu o Predpisana taksa xa P* *® vračunana v cena Din 20-- Oalarija: Sedeži 1. vrste . . . Din 12- » 22 — tl. , . . •i 10- n 24 — 11 *!!• ii . . * »t 10- 20- „ IV • *» 8- O 16‘— „ V • M 8-- M 20- Stojišče . . , • 1» 2 — » 10- Dijaško stojišče P 5 — O od 10. do psi 1. In od 3. do S. ura h Predno si nabavite radio aparat si oglejte zalogo PHILIPS RADIO aparatov, pri zastopstvu H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6 TELEFON ŠTEV. 34-70 Ugodni plačilni pogoji Predvajanje brezobvezno in brezplačno Prodaja na obroke NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA