JOSIP VANDOT:
Kocljeva osveta.
Planinska pripovedka. 7.
^*^"^^^*^"** ocelj se je na ves glas smejal in je drvel v hišico.
^mTv^š^^'     Naravnost v izbo je tekel, a ni tam dobil pritli*
^'fc^i^^^^   kavca Brinclja; tudi v sosedni izbici ne. Pa se je
•^¦vSs^jlpb    Kocelj začudil in ga je šel iskat v kuhinjo; toda
|Jllll\3i|!|jS   tudi tam ga ni bilo. — »Kaj, če je odšel v klet, da
r^Bir^aJlga^ll   ošteje Anjaro Panjaro?« je pomislil in se je na-
ii -i ^u   ¦    A potii naravnost v klet.   Tam je dobil   pritlikavca.
Stal  je   ob   težkih   duirih,  ki  je  bila   za  njiini   zaprta  Anja  Panja;
svečo  je   držal  v   roki   in   je   imel  uho  prislonjeno   h   ključavnici.
Poslušal   je,   kaj   mu   je   pravila   Anja   Panja.   Kocelj   se   je   pri=
bližal neslišno in se je stisnil tri korake pred Brincljem ob  steno.
Pa je slišal razločno vse, kar je govorila Anja Panja.   Anja Panja
pa je gcvorila s sladkim glasom: »Brinceljček! Saj sem ti že rekla, da
nisem prav nič huda nate. O, samo zaradi tega sem te zaprla v klet,
ker sem mislila, da te je poslal Vitranec. Vitranec je pa hudobec. Saj
je tudi tebe namlatil m ti je hotel odrezati tvoj lepi nosek, ki je več
vreden kakor pa solnce na nebu ...«
»Oh, moj nosek, moj lepi nosek!« je vzdihnil pritlikavec Brincelj. »Anja Panja, ti si prva, ki si spoznala lepoto mojega noska. Zato ti bom pa hvaležen vse življen ...«
»Hudobni so ljudje na svetu in nevoščljivi, Brinceljček!« je na= daljevala Anja Panja prav sladko. »Zato ti pa zavidajo lepi nosek... A rečem ti, Brinceljček, danes zjutraj bi te bila izpustila iz ječe. Po; vedal bi mi bil, da te je Vitranec nabil in zapodil. Pri meni bi ostal in bi živel kakor kraljevič iz devete dežele Kolovozije. Cekine bi štel pri meni, pogačo bi jedel in medene potičice in pil bi cekinasto vince. V baržunasto obleko bi bil oblečen in bi negoval svoj lepi nosek, ki je stokrat lepši nego solnce na nebu ...«
»Oh, moj nosek, moj lepi nosek!« je rzdihnil pritlikavec vnovič. in tri solze so mu strkljale izpod ogromnih naočnikov. »Zakaj nisem
146
XXVIH-7___________________________________________ZVONČEK
poslušal tebe, Anja Panja? Ojojmene, zakaj sem rajši slušal nepridi« prava, ki mu je Kocelj ime? — Oh, tako lepo bi mi bilo pri tebi! No* sek bi mi cvetel in bi bil lepši, vsak dan stokrct lepši...«
»Ne žalosti se, Brinceljček!« je govorila Anja Panja s še slajšim      } glasoin. »Saj ni še vse izgubljeno. Veš, kar lepo odrini zapah, jaz bom sama odiprla diuri.    Iz kleti  pridem in zapodim tistega Kcclja   iz teh krajev.   Midva pa bova tukaj v samoti lepo živela, da nihče tako...       ¦ Brinceljček, ljubi Brinceljček, ali me -slišiš?   Samo na lepi nosek po» miisli, ki bo že čez tri dni lepši kakor solnce na nebu. Potisni zapah na« zaj!«
»Oh, moj noisek, moj lepi nosek!« je vzdihnil Brincelj tretjič, in solze so mu tekle curkoma izpod ogromnih očal. Svečo je postavil na tla in se je že pognal kvišku, da bi dosegel zapah. Tedaj pa je bli« skoma priskočil Kocelj in ga je zgrabil za vrat. — »Ti potvara ne« marna!« je zavpil Kocelj ves srdit nad njim. »Ti mi boš iz ječe izpu* ščal Anjaro Panjaro, ki sem jo vlovil z najvecjo težavo? O, glejte prismuko! Kaj mi hoče naprarviti!«
Ves prestrašen se je pobral pritlikavec Brincelj s tal. Proseče je sklenil roke in se je tresel po vseim životu in je moledoval: »Kocelj« ček! Usmili se me in ne uibijaj! Saj sd ravno prej rekel, da nisi ustvar? jen za ubijanje. Ukroti hudo krvco in ne daj, da dobi hudobno oblast čez tebe... Usmili se, Koceljček! Anja Panja me je premotila, samo s čarodejnimi, sladkimi besedami me je premotila. O, strašno sein jo hotel ošteti zato, ker me je bila sinoči zaprla v ječo. Pa me ni poslu* šala, ampak me je začarala in me s sladkiini besedaini premotila. Pa sem ji ravno hotel odpreti duri... Usmili se, Koceljček, in ne ubijaj! Če pa tvoja huda krvca že noče drugače in moraš ubijati, pa ubij samo mene! Samo nosek pusti v miru!«
Kocelj ni rekel besedice. Pobral je svečo s tal in je siloma dvignil pritlikavca. Tiral ga je prav nemilo iz kleti. Naravncst v izbo ga je pritiral in ga je sunil v kot za mizo. Kocelj je bil res jezen, da je kar sopel. Z nogo je cepetnil ob pod in je dejal: »Tako. Ti si hotel izpus ^titi Anjaro Panjaro iz ječe, da bi naju oba zadarvila, kakor sem jaz simoči zadavil neinamo mačko? O, strašno velika je pamet v tvoji glavi! Anjari Panjari verjameš, ki je hudoba nad hudobami! Za kazen ti pa že moram odsekati piškavi nos!«
»Usmili se, Koceljček, mojega lepega noska se usmili!« je jokal in moledoval Brincelj v silnem strahu. »Kaj naj siramak počnem brez noska? Premisli malo, Koceljček, in imej usmiljenje!«
No, Koclju se je že razkadila jezica. Trikrat je zamahnil s palis čico z zlatim rogljičkom in je rekel: »Naj bo, Brinceljček, ker si raivno ti! A glej, da se ne splaziš nikoli več v klet! Za kazen pa mi boš zdaj malo pomagal. Videti hcčeim, če znam čarati; ti mi pa moraš poinas
147
ZVONČEK                                                                                          XXVIII—7
gati. Sem sredi izbe stopi, lepo miren bodi in se ne premakni! Ničesar se ti ne zgodi; le meini verjemi, da se ti ne zgodi ničesar. Semkaj stopi!«                      <
Nekaj časa se je Brincelj oboitavljal. Naposled je pa le stopil sredi izbe. Obstal je tam in je povesil glavo. Z glavo se mu je povesil tudi dolgi nos. Jainkov Kocelj pa je trikrat zavihtel paličieo nad njiin; potein pa je dirjal kakor nor ofcrog njega, enkrat, dvakrat, petkrat... desetkrat in je neprenehoma mahal s paličico, kakor je bil videl oni v&čer, da dela Anja Panja. No, naposled se je ustavil in se je trilkrat dotaknil s paličico pritlikavčevega nosu, da se je siromašni Brincelj ' kar stresel od groze. In Kocelj je govoril in je mafaal s paličico:
»Veverica                                   Čira — čara,
briše lica;                               ¦    nos se stara; iniška   plete,                               storž se greje,
gre v posete;                              storž se smeje:
čira •—  čara .. .                           hopsa — hop!«
Še enikrat je Kocelj zavihtel paličico in se je prav nemilo dotaknil z zlatim rogljiSkom pritlikavčevega nosu. Bnincelj je za\pil in je pobeg* nil v kot, da bi se tainkaj skril. A Kocelj ga ni pulstil \ miru, arapak nuu je velel: »Sem poglej! — Čemu se kreimžiš; ko pa ti nisem storil nič žalega?«
^^_                       Pokorno se je Brincelj okrenil in je stopil tri
^^^^k            korake bliže. Kocelj ga je pogledal in se je zasmes
^^^^&           jal tako glasno, da se je moral prijeti za boke. Oj,
^IH^fiBk        hopsasa! Pritlikavec Brincelj ni imel več dolgega,
BSj&j^^^L     šilastega nosa, ampak namesto nosa je tičal pod
JpuES^P|ra    ogromnimi   očali   resničen,   pravi   smrekov storž.
HkLL3^^ŠEr     Bil je tako čuden in smešen, da se Kocelj ni rao«
^^^B         gel zdržati smeha. Tolkel se je po kolenih in je
^g^m         ponavljal in ponavljal: »Čarati znam — resnično
Mf Jm          znam čarati...«
W   W                Pritlikavec Brincelj ga je debelo gledal skozi
M    M          očala' in. je tnislil, da je Kocelj res znorel. Že je
_____JR—^-   -^ hotel stopiti k njemu in ga zgrabiti za rame. Tedaj
^^B &r ^      Pa Je Pr^la v izbo Rezika. Pogledala je pritlikavca ^^^               in je kar sedla na klop. Roke je sklenila in se je
pričela tako presrčno smejati, da se je Brincelj še bolj zavzel v svojem čudenju. — »Kaj je? Kaj je?« je izpraševal, a Kocelj in Rezika sta se samo smejala. No, naposled se je Kocelj vendarle malo pomiril. Gle* dal je okrog sebe in je zagledal tam na steni majhno ogledalce. Snel ga je z zida in ga je dtžal pred Brincljevim obrazom.
Brincelj je gledal v zrcalce, gledal in gledal, a nenadoma se je stresel kakor šiba na vodi. Z rokami je zaknilil in je telebnil na tla, kakor je bil dolg in širok. In je vreščal iii vpil in jokal: »O, moj no*
148
XXVIII—7                                                                                          ZVONČEK
sek, moj lepi nosek! Kje si — jojmene! kje si? Ukradli so te, umorili so te; v črno zemljo so te zakopali... Storž so mi pričarali v obraz, smrekov storž... O, moj nosek, rnoj lepi nosek! Tudi jaz bom umrl, ker brez tebe ne morem živeti... Nosek, nosek — moj lepi nosek!«
»Tiho bodi!« mu je rekel Kocelj. »Ne rjovi tako, ko ti pa ni treba! Saj ti povem. po pravici. Jaz sem začaral tvoj nos, sarno jaz. Začaral 9em ga pa zato, da te kaznujein, ker si hotel iziputetiti Anjaro Panjaro. Zdaj pa imaš, česar si iskal! Zaslužil si še kaj hujšega. Zaslužil si, da ti nos odrežem, da bi brez nosa hodil po svetu. Pa sem se te usmilil in sem ti pričaral smrekov storž v obraz. No, pa saj tudi s storžera nisi grd. Skoro bi rekel, da si zdaj lepši, ko imaš storž, kakor pa si bil takrat, ko si hodil s strašnim ki neznanskim šilom med poštenimi ljudmi. Brincelj, le meni verjemi!«
A pritlikavec Brincelj se je valjal ves obupan po tleh. Tulil je na vso moč, ječaJ, se jokal in je vpil, vpil tako silno, da je šlo skozi ušesa: »O, moj nosek! O, moj lepi nosek!«