ra OKrtAdNA STUDIJSKA GORICA SOLKA” KM PRmORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE IX. ■ Žtev. 98 (2408) JUTRI ob 20. uri v Ul R. Manna 29 PROSLAVA OBLETNICE USTANOVITVE OF Vabljeni »si dlani Oh Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, petek 24. aprila 1953 Cena 20 lir Slovenski volivci v Italiji bodo oddali prazne glasovnice Iako sf glasi sklep DFS in SOZ, ker volilni zakon v naprej onemogoča vsakršen volilni in ker je šovinizem vsek italijanskik strank za Slovence nesprejemljiv - V volil-,8B| "brožjn Gorica-l/idem-Belluno je 11 kandidatnih list s 151 kandidati, a izvoljenih bo 15 t'407 kandidatov za zbornico in 2037 za senat v vsej Italiji k ta Mariam T V£erai je potekel rok za vlaganje kandidatnih '"‘tatiču. , volitve, ki bodo 7. junija t. 1. Vodstvo De- 1 'ifavom cio slovencev v Italiji je sklenilo sporazumno tudi ?®le kandidat ven?ke demokratske zveze, da Slovenci ne vložijo ' 0 tem iti llste in da “e podprejo nobene italijanske stran-■epu bo Jutri izdano posebno poročilo. ®Jedt< ‘•““o izvedeli, da bo lkevoliv P°zvalo sloven-oltvce, naj oddajo na vo- >ki, *°Venci • Prazne glasovnice. Med zaradi katerih so bili Vzetj 'a* v.prisiljeni zakrni« ° lunijsk:h parlamen-10 nai V°-ltev takšno stališče 1 naslednji: ill%ču\ Sk‘ V0Ulni zakon ^ bi vsakršno možnost. volih °venska lista lahko rimskl SV°Jega zastopnika v stične .p.?rfament; 2. šovini-strank 6Zn^e vsek italijanskih Za Slovence nespre-• 3. Slovenci 1 padske ustave t« Jtili itak; avt°nomi Osica :«man zav7 v Italiji ni Ž1 zahtevajo, naj se izpol- k!iltafn. italijanske repu-ki predvidelo za pokrajino ršn ■ kTa*na" Furlanija člena i 36 na PntUogi istega Drolci,6 uresničena za Južno ge) ° !3?rentino-Alto Adi- lijo ? ^°lino Aosta, za Sici-Aosta rdinii°; 4. Dolina iiria sv S 9. Unione Sociali th, dlP«ndente (USI . Cuc- - Mr ^rEPti (Calamandrei tit0 codignola), 11. Par-(^M) Monarchico •ilonan° ie. da so hoteli z vso N^^viti svojo listo tudi thic dlsti od Unione Monar-itiien al'ana skupaj s tako ®'l)an>'Vanini trikolorističnim Vati ' toda niso mogli na-His^ zadostnega števila k6lka.ndidatov je v volil* *Uun r°^U ^°rica . Videm . agnani . Andreoni), 10. (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Danes ob 16. uri je potekel rok za vložitev kandidatnih list za poslansko zbornico in posamežnih kandidatur za senat. Mansikaka stranka, posebno manjša, je ujela vlak v zadnjem trenutku, ker je komaj zbrala potrebne podpise za predložitev list. Pa tudi večje stranke, ki se boriijo za čim ugodnejši prostor na glasovnici, so se potegovale za zadnje mesto, če jim je že prvo ušlo. Tako so demokristjani marsikje čakali do zadnje minute, da so si zagotovili zadnje mesto. Prvo mesto je, kot po navadi, večinoma pobrala KOPI. Značilno pa je, da se to kominformistom ni povsod posrečilp, zlasti ne pri kandidaturah v senat. Politični opazovalci govore s tem v zvezi o raznih notranjih trenjih. Skupno je bilo v Italiji predloženih 357 okrožnih list, na katerih je 6407 kandidatov. Za volitve 18. aprila 1948 je bilo vloženih 344 list s 5623 kandidati. Večina teh list — 241 — ni dobila niti enega predstavnika v parlamentu. Letos pa se ni povečalo samo skupno število list, temveč tudi število takih, ki imajo kandidate v vseh ali skoraj vseh volilnih okrožjih. Med te se je uvrstila tudi Zveza neodvisnih socialistov, pa tudi liberalni (Corbi-no) in socialdemokratski (Calamandrei, Greppi) disidenti imajo svoje kandidate skoraj v vseh okrožjih. V ločenem volilnem okrožju doline Aosta, ki voli samo e-nega poslanca, bodo tekmovali trije kandidati. Največ je kandidatov in list v volilnem okrožju Rim (18 list, 625 kandidatov, 40 poslanskih mest), ki mu sledi Milano (14 list, 430 kandidatov, 38 poslanskih mest). Za 237 sedežev v senatu bo tekmovalo 2037 kandidatov ali povprečno 8,59 na en friandat. Leta 1948 je bilo vseh kandi. datov ža senat 1105 ali po. vprečno 4,7 na mandat. Letos se je torej število poklicanih skoraj podvojilo. O demokristjanskih kandida. turah je podal tisku obširno izjavo politični tajnik stranke Gonella. Iz njegovih izjav je razvidno, da je vladna stranka tudi pri kandidaturah skrbela za čim večjo reklamo. Med kandidati so na primer pevec Beniamino Gigli, igralka litina De Filip po, slikar Ugo Car. ra, nekdanji kolesarski prvak Binda, predsednik italijanske nogometne zveze Barassi. Ze. 10 obširen je seznam genera. lov in admiralov, ki so se uvr-stili med demokristjanske kan. didate. Med njimi je tudi zloglasni maršal Messe, kan. didati pa so še bivši poveljnik suhozemskih sil južnega sek. torja NATO gen. Castiglioni, ki ga Grki in Turki niso hote. 11 imeti za poveljnika, letalski generali Porro, Rampelli in Biani, admirala Sansonetti in Casardi in drugi. Ne manjka tudi nekaj zlatih medalj iz zadnje svetovne vojne. Zaradi večjega reklamistič-nega poudarka, ki ga imajo letošnje demokristjanske liste, so morali izpasti nekateri drugi resnejši kandidati, med njimi tudi več dosedanjih poslancev in senatorjev. Vendar je Gonella priznal samo za enega, da je bil «izključen od kandidature« — to je Tonengo, priznano najmočnejši in naj-vročekrvnejši poslanec v razpuščenem parlamentu, junak več parlamentarnih ,in izven-.parlamentarnih pretepov. O-stali — med senatorji jih je nekako dvajset od skupno 148, med poslanci pa 15 od 298 — so se sami odpovedali kandidaturi, je dejal Gonella, iz raznih razlogov. Med kandidati so seveda vsi ministri in podtajniki, nekate. ri tudi v več okrožjih, šest pa obenem za zbornico in senat. Med strankami, ki so se pojavile v lepem številu volilnih okrožij, je tudi tipičen otrok današnjih razmer v Italiji — «partito nettista« .(ali «della bistecca«). Svojo listo so «nettisti» predložili tudi v Rimu, kjer bo na glasovnici na tik Prad predzadnjem mestu, demokristjani. Voditelju te stranke, podjetnemu profesorju Tedeschi-ju, ki'se je iz urednika ugankarskega časopisa začel razvijati v »politično osebnost«, pa se je dogodila neprijetna zadevščina. V Massi Marittimi so ga namreč — aretirali, ker je kar javno ponujal 300 lir vsakomur, ki bi podpisal nje. govo listo (in baje 10.000 lir tistemu, ki bi pristal, da se njegovo ime vpiše med kandidate). Po čl. 69 volilnega zakona se ta greh kaznuje z zaporom od 6 mesecev do treh let in z globo od 3.000 do 20.000 lir. Obenem z njim je policija aretirala tudi ves njegov glavni štab s Tedeschijevo tajnico vred, skupno sedem oseb. Policijsko poročilo, ki navaja imena aretiranih, je ostalo za enega odgovor dolžno in ga označuje samo «un tale so-prannominato „Verde luna’’...« Zaprli so tudi dva mladeniča, ki sta že podpisala za 300 lir. Brez podobnega pač v Italiji tudi volilna kampanja ne gre... A. P.” Začasna komisija za proučitev Za predsednika komisije je imenovan Boris Kraigher. BEOGRAD, 23. — Zvezni iz. vršni svet je ustanovil začasno 6-člansko komisijo, ki ji načeluje Boris Kraigher, član Zveznega izvršnega sveta, nalogo, da skupno z zastopniki katoliške cerkve prouči osnu. tek. zakona o položaju verskih skupnosti v Jugoslaviji. Danes dopoldne je komisija v prosto, rih Zveznega izvršnega sveta v prisotnosti zastopnikov katoli. ške cerkve pričela z delom. V komisiji zastopnikov katoliške cerkve, ki ji načeluje beograj. ski nadškof in predsednik škofovske konference v Jugoslaviji dr. Josip Ujčič, so škof je iz Zagreba. Ljubljane, Maribora, Skoplja, Sarajeva in Križevcev. Aretiran načelnik politične policije na Madžarskem DUNAJ, 23. -- Iz obveščenih krogov se je nocoj izvedelo, da je bil načelnik madžarske politične policije, Peter Gabor, odstavljen in aretiran. Protestna nota madžarski vladi zaradi 223 incidentov v marcu Po obisku visokega komisarja OZN za begunce . Maver Cohen poudarja koristno uporabo tehnične pomoči v Jugoslaviji - Pristop FLRJ k madridskemu sporaz WASHINGTON, 23. — Predsednik Eisenhovver je danes zahteval od kongresa, naj izjemoma dovoli priselitev 120.000 priseljencev letno za prihodnji dve leti poleg že dovoljenega števila. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Državni sekretariat za zunanje zadeve izročil danes madžarskemu poslaniku v Beogradu protestno noto zaradi 223 incidentov, ki so jih izzvali madžarski organi v mesecu marcu na ju-go- slovansko-madžarski meji. V zvezi s to noto, poudarjajo merodajni krogi v Beogradu, da je Jugoslavija neštetokrat protestirala pri madžarski vladi zaradi podobnih incidentov. Na vse te dokumentirane jugoslovanske proteste je madžarska vlada odgovorila, da navedbe niso točne. 15. aprila Pa le madžarska uradna agencija, verjetno z namenom, da prevari ,madžarsko in svetovno javno mnenje, celo javila, da so jugoslovanski organi od maja do aprila letos baje izvršili 207 obmejnih incidentov. Ravnanje madžarskih organov. poudarjajo v Beogradu, demantirajo izjave madžarskih funkcionarjev in proglas madžarske fronte neodvisnosti od 17. aprila, ki poudarja, da želi Madžarska živeti v miru ne samo z zavezniškimi, . temveč tudi z ostalimi državami, da se Madžarska ne meša v notranje zadeve drugih držav in da ima namen, rešiti sporazumno vsa sporna vprašanja. Ni mogoče govoriti o miroljubnosti madžarske vlade, poudarjajo v Dulles na atlantski konferenci o »dolgoročnem načrtu** NATO Pri pregledu sovjetske politike so ugotovili, da novo sovjetsko stališče samo po sebi še ne opravičuje mnenja, da se je Kremelj odpovedal želji po svetovni nadvladi - ZDA silijo z nemško oborožitvijo - Pogodbe „off shore" ^£v.0lie»u» ^ ,0l«ožje. '51, od katerih pa jih .'Jen*h samo 15, kolikor *Utio -5i.ev.*° sedežev za to vo. P°ziv Laosa Taiiandiji Kok 23. ■- Laoška v® bi skif Poslala tailandski if^ri vlaiv&,v Laos PARIZ, 23. — Danes predpoldne se je začela v Parizu konferenca atlantskega sveta. Konferenco so v političnih krogih pričakovali s precejšnjim zanimanjem predvsem iz dveh razlogov: prvič je to prva atlantska konferenca po menjavi vlade v ZDA, drugič pa je do nje prišlo po znakih o spremembi sovjetske taktike in raznih spravljivih pobudah, ki so med drugim povzročile’ tudi omahovanje v nekaterih atlantskih državah, ki težko prenašajo gospodarska bremena oboroževanja; zlasti je to omahovanje prišlo od izraza v Franciji, kjer so se poleg tega okrepili glasovi proti ratifikaciji pogodbe o evropski vojski, točneje, proti ponovni oborožitvi Nemčije. Na predpoldanski prvi seji konference so podpisali pogodbe o dodelitvi novih ameriških naročil «off shore« evropski letalski industriji. Danes podpisana naročila znašajo Skupno 281.540.000 dolarjev in so razdeljena tako: 153 milijonov Angliji, 86,540.000, dolarjev Franciji. 24 milijonov Belgiji, 18 milijonov Holandski. Po italijanskih virih se ZDA pogajajo še z Italijo za naročila, katerih vrednost pa še ni znana. Ker se italijanska letalska industrija pravzaprav šele obnavlja in še nima velike kapacitete, vsota najbrž ne bo znatna. , Po teh pogodbah bosta Belgija in Holandska izdelovali reakcijska lovska letala angleškega tipa Havvker «Hunter», Anglija reakcijske lovce Su-permarine «Swift», Francija pa svoj tip reakcijskega lovca «Mystere». Skupno pa so danes sklenili pogodbe za 550 milijonov do- larjev, ker so poleg ZDA tudi nekatere druge države članice NATO poverile naročila raznim zahodnoevropskim državam. Na današnji predpoldanski seji je tudi podal svoje poročilo glavni tajnik NATO lord Ismay. K besedi so se priglasili tudi nekateri drugi delegati. med njimi De Gasperi. ki se je zavzemal za rešitev vprašanja izseljevanja iz Italije. Po predpoldanski seji je imel lord Ismay tiskovno konferenco, na kateri je podrobneje obrazložil podpisane pogodbe o naročilih. Popoldanska seja konference je bila za zaprtimi vrati; udeležili so se je samo zunanji, obrambni in finančni ministri držav članic, stalni delegati in manjše število izvedencev. Seja je bila posvečena proučevanju sovjetske politike v zadnjem času; glavno poročilo o tem je imel ameriški zu-nanji_ minister Foster Dulles. Poročajo, da so udeleženci soglašali. da novo sovjetsko stališče samo po sebi še ne opravičuje mnenja, da se je- Kremelj odpovedal želji p0 svetovni nadvladi. Dulles je v svojem poročilu prikazal mnenje in stališče ameriške delegacije do sovjetske politike v zadnjem času V glavnem je zatrdil, da ostaja budnost edino pametno stališče in'da ne bi bilo prikladno popuščat; v delu, ki se ga je lotila atlantska organizacija. Na drugi strani pa ne bi bilo' pametno, ko bi nasprotovali spravljivi politiki, če bj jo ZSSR pokazala; vsaka sovjetska pobuda, ki bi se uvrščala v «politiko roke sprave« — je nadaljeval Dulles — ho dobrodošla. Kasneje je imel Dulles ti- Skupščina OZN zaključila drugi del sedmega zasedanja Soglasno sprejeta resolucija o razorožitvi kitajskih nacionalistov v Burmi Imenovana preiskovalna komisija glede obtožb o bakteriološki vojni skovno konferenco, na kateri je med drugim dejal, da se mu zdi potrebno, da NATO izdela dolgoročen načrt in da se ne ozira samo na ((kritična leta«, temveč na stalno obrambno pripravljenost. Po njegovem ne bi bilo pravi'pričakovati, da bo v enem ali dveh ietih izbruhnila svetovna vojna, zaradi tega tudi ne bi bilo pametno. povečevati vojaške izdatke na škodo gospodarskega ravnotežja. Dejal je še, da ZSSR govori o politiki za celo zgodovinsko razdobje in da bi moral Zahod storiti isto. O ameriških obrambnih 'z* datkih je Dulles dejal, da bo izpopolnjevanje atomskega taktičnega orožja omogočilo znižanje splošnih oboroževalnih stroškov, ki se bo poznalo že v letošnjem ameriškem pro. računu, Nato je Dulles govoril o potrebi oborožitve Nemčije in izjavil: «P° mojem ni mogoče ustvariti zahodnega obramb, nega sistema, ki bi lahko zadržal sovjetsko invazijo, brez sodelovanja nemških vojaških enot s posredovanjem evropske obrambne skupnosti, o kateri upamo, da bo čez nekaj mesecev postala stvarnosti). Dodal je, da po vključitvi nemških kontingentov v evropski obrambni sistem moči tega si stema ne bo treba vec P^ece. vati, temveč I? bo dovolj hranjevati na isti ravni. Ameriška pomoč Evropi dejal Dulles. bo \ letu znašala tri milijarde dolarjev prihodnje leto pa 3.6 milijard Naročila «off shore« v Jem letu bodo znašala 1 300 000 dolarjev, prihodnje leto pa 1.500.000 dolarjev. O evropski obrambni skupnosti je Dulles dejal še, da ne more biti prav zadovoljen z napredkom, ki je bil doslej dosežen, da pa se mu vendar zdi, da se je položaj od nje. govega prvega obiska v Evropi nekoliko popravil (pri tem je verjetno mislil na nemško ratifikacijo pogodbe o evropski vojski in s tem dal nekoliko pod nos oklevajočim Francozom). . Opozoril je še, da bo stavlja vprašanje, kako najti najboljši način za nemško sodelovanje pri skupni obrambi. Gruenther je tudi izjavil, da ima ZSSR zdaj 175 divizij skupno 4,000.000 mož, 20.000 vojnih letal prve linije in več kot 300 podmornic. Od 175 sovjetskih divizij jih je 30 v Ev ropi, večina ostalih pa na zahodnih mejah ZSSR. prišlo po reilPo nofV?javah iz Moskve ki ■■ Cii i . razgovorih na Ko. vit]e b0Ba*ega vdora je Siam, Hri V’l iti na rižu, je prista- 1ja 3al. da se popolnoma Vo .ameriško podporo ahi. m mdokitajskim drža. bo ostal zdaj pet t|'ka buri??1’ kot 8°st predsed-manske republike. NEW (YORK, 23. — Glavna skupščina OZN je danes za-ključila svoje delo. Na današnji seji je z 51 glasovi proti 5 (sovjetski blok) in 4 vzdržani, mi (Indija, Indonezija, Burma in Saudova Arabija) sklenila ustanoviti komisijo, ki naj iz. vede preiskavo glede obtožb o bakteriološki vojni. Toda ko. misija bo imenovana, samo če bosta kitajska in severnoko-rejska vlada pristali na to pre. iskavo, ki bi jo moralj izvesti predstavniki Brazilije, Egipta Pakistana, Švedske in Urui gvaja. Predstavniki sovjetskega blo. ka so glasovali proti, ker je skupščina odklonila povabilo predstavnikov pekinške in severnokorejske vlade k zadev, nemu razpravljanju. Se pred glasovanjem je a. meriški delegat Ernest Gross izjavil, da Kitajci še nadalju. jejo svojo kampanjo laži, češ da Združeno poveljstvo ’up0 rablja na Koreji bakteriološko orožje. Skupščina je za tem soglas no odobrila resolucijo politič nega odbora, ki zahteva ta" kojšnjo razorožitev in interna" cijo ah pa umik tujih sil (ki", tajskih nacionalistov), ki so v Burmi, v Skupščina je s tem zaključi. la drugi del svojega sedmega zasedanja. Ponovno jo bodo lahko sklicali po podpisu pre. mirja na Koreji ali pa, ko bo večina članov mnenja, da raz. voj položaja na Koreji zahte. va proučitev vprašanja. Pred zaključkom zasedanja začasni predsednik Sir Gladwyn Jebb izrazil upanje, da se bo ((skupščina kmalu se-stala da položi temelje miru na Koreji v nepristranskem in prisrčnem ozračju, v kakršnem so potekala zadnja raz. pravljanja«. Po včerajšnji soglasnosti pri glasovanju o resoluciji glede Burme v političnem odboru so posamezni delegati čestitali predsedniku. Carlosu Munizu zaradi tako srečnega zakljuc-ka dela tega odbora. Med dru. ghni je sovjetski delegat Vi-finski izjavil: ((Zbirali so se oblaki toda danes je ozračje spomladanskega dne in med Ohlaki se jasno vidijo sončni žarki Ce je predsednik odbo-ra prispeval k izboljšanju na. ših odnosov, in jaz sem o tem prepričan, vas jaz v imenu ta. ko imenovanega sovjetskega hlnka (ki ni noben blok, pac pa Skupina ljudi, ki enako mislijo), vas prosim, da sprej. mete našo skromno zahvalo in je letošnjem Adenauerjeve težave zaradi ratifikacije bonnskih dogovorov BONN, 23. — Kancler Ade nauer je nocoj izdal zadnj poziv za ratifikacijo bonnskih dogovorov in pogodbe o evropski obrambni skupnosti Vendar pa domnevajo. da zgornja zbornica (Bundesrat) ne bo sprejela dokončnega sklepa, dokler se vrhovno sodišče ne izreče o ustanovitvi nemške oborožitve. Zgornja zbornica se bo sestala jutri zjutraj in bo razpravljala o ratifikaciji, ki jo je spodnja zbornica že odobrila pri treh čitanjih. Kancler je govoril danes na sestanku zunanjepolitične komisije Bundesrata in je pri tem omenil uspehe svojega potovanja v ZDA. Zjutraj se je Adenauer razgovarjal s predsednikom zgornje zbornice Maierjem in .ga je skušal prepričati, da bi država Ba-den-Wuertemberg, v kateri je Maier predsednik, glasovala za ratifikacijo, kar bi dalo kanclerju potrebno večino. Maier je obljubil, da njegova država ne bo glasovala proti ratifikaciji, dal pa je razumeti, da bo zahtevala odložitev glasovanja v pričakovanju odločitve ustavnega sodišča. Beogradu, ko pa madžarski organi izzivajo dnevno povprečno sedem incidentov na ma-džansko-jugaslovanski meji. Pristojni krogi v Beogradu sodijo, da se je visoki komisar OZN za begunce Georg Jan Van Heuven Goedhart med svojim sedemdnevnim bivanjem Jugoslaviji prepričal, da jugoslovanske oblasti posvečajo veliko pozornost pravilni rešitvi problema beguncev in da Jugoslavija ena redkih držav. kjer begunci uživajo iste pravice kot ostali državljani. Z jugoslovanske strani je bil visoki komisar opozorjen na težave, ki jih imajo številni jugoslovanski begunci, ki se žele vrnitii v domovino. Poleg raznih ovir in pritiska od strani Jugoslaviji sovražno razpoloženih elementov, nekatere države ne kažejo dovolj razumevanja za njihovo repatriacijo. Številni begunci v Južni in Severni Ameriki in Avstraliji čakajo na potrebna devizna sredstva, ker ima Jugoslavija težave ž nabavo deviz. Pristojni jugoslovanski grgani so sporočili visokemu komisarju sugestije v zvezi z ukrepi, ki jih visoki komisariat v Ženevi lahko podvzame, da se prebrodijo težave v zvezi z repatriacijo jugoslovanskih beguncev, zlasti pa otrok jugoslovanskih beguncev, ki žive v raznih državah. »Poudarjam, da tehnična pomoč Jugoslaviji daje odlične rezultate v prvi vrsti zato, ker se jugoslovanski voditelji m delavci v podjetjih trudijo, da se pomoč najkoristneje uporabi in pa zaradi prijateljskega in tovariškega sprejema, na katerega so naleteli strokovnjaki Združenih narodov v Jugoslaviji«, je izjavil danes Mayer Cohen, zastopnik tehnične pomoči v Jugoslaviji po obisku velikega metalurškega kombinata v Zenici. Mayer Cohen je nadalje izjavil, da ga je zelo prevzel veliki metalurški kombinat v Ze--nici in da je povsod videti, kako delovni ljudje energično in uspešno proučujejo gospodarske probleme. «Nas je presenetil veliki jez na Neretvi in podzemna dvorana v Jablanici ki je ena izmed redkih na svetu. Vse to najbolje osvetljuje odločno željo Jugoslavije, da kljub skromnim tehničnim sredstvom, ki so bila na razpolago v začetku, reši tehnične naloge in gradnje«, je zaključil Mayer Cohen. Jugopress javlja, da bo v drugi polovici maja obiskala Jugoslavijo delegacija švedske zadružne zveze pod vodstvom Albina Johansona. predsednika švedske zadružne zveze in bivšega zadružnega predsednika stockholmske občine. Med desetdnevnim bivanjem v Jugoslaviji se bodo švedski zadružniki razgovarjali z jugoslovanskimi zadružniki o možnostih povečanja trgovinske izmenjave med jugoslovan; skimi in švedskimi zadružnimi izvozno-uvoznimi podjetji Pričakujejo, da bo po obisku švedskih zadružnikov v krat- kem odpotovala na Švedsko podobna jugoslovanska delegacija, kar bo prispevalo k poglobitvi sodelovanja jugoslovanskih in švedskih zadružnikov. Po informacijah Jugopressa proučujejo pristojni jugoslovanski organi vprašanje pristopa Jugoslavije k. «.Madrid-skemu sporazumu« iz leta 1891, ki je naperjen proti lažnim oznakam izvora blaga. Države članice «Madridskepo sporazuma« se obvezujejo, da zaplenijo in prepovedo izvoz izdelkov ki nosijo lažne oznake. _____________ B. B. Churchill se pripravlja na vrsto potovanj? LONDON, 23. — V britan- skih parlamentarnih krogih se širi nepotrjena govorica, da se Churchill pripravlja na vr. sto ((potovanj za osebno posvetovanje« v tujino. Po sve čanostih ob priliki kronanja kraljice Elizabete namerava Churchill baje odpotovati v prestolnice nekaterih evropskih držav, da se s tamkajšnjimi vladamti sporazume o skupni politiki glede velikih vprašanj, ki razdvajajo svet, med katerimi je vprašanje priznanja pekinške vlade. Ko bi bil izdelan ta program bi Churchill ponovno odpotoval v ZDA na razgovore s predsednikom Eisenhowerjem, katerim bi se med drugim razgovarjal o možnosti morebitne spremembe ameriške po Iitike do Kitajske. Končno bi Churchill odšel v Moskvo, kjer bi se zasebno sestal z Malenkovom, zato da bi po možnosti pripravil morebitni sestanek štirih. Churchill o Indokini LONDON, 23. — Na današnji seji spodnje zbornice je Churchill odgovoril Herbertu Morrisonu, ki ga je vprašal, ali ima informacije o zadnjih °-fenzivah v Indokini. sledeče; ((Nimam posebnih informacij za zbornico. Sledim razvoju položaja z veliko zaskrbljenostjo Pozivam gospoda Morrisona', naj postavi podobno vprašanje o tem obrambnemu ministru, ki ima nalogo slediti položaju«. Se prej je Churchill na vprašanje. ali se je predsednik Eisenhovver posvetoval z njun, preden je odkrito omenil položaj v Malaji in Indokini. je Churchill dejal: «Imam zelo važne stike z ameriškimi voditelji. Kompromitiral bi jih, če bi dal jasne odgovore na to vprašanje ali na vsako drugo «evropsk.e mirovne politike«, podobno vprašanje« nemogoče zahtevati od ame. voščila za nadaljnji uspeh v našem političnem delovanju za smotre in načela Združenih narodov«. Združene države so včeraj izročile ček 6 milijonov dolar jev, kar naj bi bil prvi obrok prispevka Združenih držav za razširjeni tehnični podporni načrt OZN v letu 1953 V drugi polovici meseca februarja so Združene države napovedale, da bodo prispeva le okoli 60 odst. celotnega znel ska, ki so ga obljubili drugi nar°di za delovanje načrta 0 tehnični pomoči v letu 1953 Celotni znesek, za katerega so se obvezale ostale države znaša nekaj nad 20 milijonov dolarjev. Do danes se je skupno 64 držav obvezalo za te prispev ke. Med njimi so večinoma članice OZN, pa tudi nekatere države, ki niso članice Zdru-zenih narodov. Niso pa se obvezale za kak E,rT«PeV?k- drzave sovjetskega bloka, drzave, o katerih je po slanik Lodge rekel, da običaj-no tako glasno govorijo o svo. jem ziimmanju za pomoč za. ostalim pokrajinam, a postane, jo tako čudno odsotne in molčeče, ko nastopi možnost, da se kaj napravi. riškega kongresa odobritev velikih vsot za pomoč NATO, če do 30. junija ne bo nobenega napredka glede ratifikacije pogodbe o evropski vojski- Končno se je Dulles dotaknil še vprašanja sovjetske politike in dejal: «Vsi ministri, navzoči na konferenci atlantskega sveta, so soglašali mnenju, da ni mogoče govoriti 0 bistvenih spremembah sor vjetske politike, temveč da gre le za spremenjeno taktiko. Načrti NATO so dobri in njihovo izvajanje se bo nadaljevalo, kot da se ni nič zgodilo Razne vabe ne smejo odvrniti naše pozornosti od te naloge«. V Parizu so danes uradno javili, da se bodo v soboto, po zaključku konference atlantskega sveta, sestali na Quay d’Qrsayu zunanji ministri ZDA. Anglije in Francije; obolelega angleškega zunanjega ministra Edena bo nadomeščal finančni minister Butler. Podobne izjave o nujnosti nemške oborožitve, kot so današnje Dullesove, je dal tudi načelnik glavnega stana poveljstva NATO za Evropo, ge neral Gruenther, ki je govoril pred dnevi na tajni seji zunanjepolitične komisije ameriškega senata. Njegove izjave so objavili šele danes Gruenther je dejal, da je prepozno da bi še diskutirali : ali je Nemčijo potrebno obo- 1 rožiti ali ne in da se zdaj po- Eisenhov/er zanikuje govorice o sestanku šfirih Nesoglasja med republikanci glede politike lia Koreji - Tattova ofenziva V Opatiji bo zasedanje mednarodne elektrotehnične komisije OPATIJA, 23. — Od 22. junija do 2. julija bo v Opatiji zajedanje mednarodne elektrotehnične komisije, v katero so včlanjeni svetovnoznani elektrotehnični strokovnjaki. Na zasedanju, katerega se bo udeležilo okrog 400 elektrotehničnih strokovnjakov iz raznih držav, bodo med drugim razpravljali o enotni terminologiji v elektrotehniki. W ASHIN GTON, 23 sednik Eisenhower je na svoji današnji tiskovni konferenci izjavil, da trenutno ni nobenih pogajanj za konferenco štirih velikih in dodal, da v tem smislu ni bilo doslej niti diplomatskih sondiranj. Eisb seli, Roy Rogers, Tri* ni film. .. jizbrtl S Arcobaleno. 15/"’ »1 M- f a ljubezen«, R. R»!* ,junaSjU Astra Rojan. 1530- «'y, j|i» pitani«, Sp‘encer 1 r Rooney, Lionel BS S(S 0^ Grattacieio. 16.00: javili*- Rahela«, Olivia ae j. Richard Burton. ^ral. Alabarda. 15.00: «LUC> ^,»1. k lično delo Charhe 3Iijet, Ariston. 16.00: «ZaP*“ pori- g ta Hayworth, G|l.Vdnicit. Armouia. 15.30: Pampanini, DaPPorl ' hJt, iuZraPrel?00eda< Aurora Gene Tierney: Barvni film. , v a, - ■> Garibaldi. 15.00: «U?Liillff' v džungli«, J- P,® nya». .ijii, Walterfield, S* *»»,$, 0* Ideale. 16.00: «UR£Li .«111 M. Renn-ie. P N*?, j v ■“' cit Imoero. 16.00: «Mo:corinP srečo«, John Ford, narv»Lj{i!t vet, James Cagne.v « goslovanske ^j«, danes ob 20.30 delavskega svei>wy «l n* Sanc»fl „ Lucija vd. danes 24. t. m- ckeden)s hiše žalosti v št. 126. PUTNIK • UDOBNO BOSTE PREŽIVELI SVOJ DOPUST “ «uP da go- je poslu-»a tuoče ljudi - toda nih-* ni niti enkrat zasmejal, 1 enkrat plosknil. „ *ki! pekel na zemlji, četudi za 50.000 na teden!« ,e vzkliknil. bi? n' le umetn'k, ki čuti glo. m nujno potrebo po pri• ^Tef ?°hvule in spod. ko wdc bi vsakdo izmed nas lah. »Pubil samozavest. Dvoje _ . nožno; pohvaljen biti in Pohvaliti. Hvaliti je treba znati, treba n*na^ Pravilen način. Ni pra. Pohvala, na primer, če hva-nekoga zaradi njegovih m. vidnih lastnosti Bodi bi-'k?^en in iznajdljiv, kadar 's. »Vaš včerajšnji govor je Iji pa. re* čudovito preprič-3e Poslovnemu človeku »kliknila čedna damica. «Ved. j... senj morala misliti na to, o dober odvetnik bi bili«- liln°V-eC’ k‘ 9a pe tuko pohva-t’ 3e zajdel kot šolarček ob And ^epr^ak°vanem poklonu. ,5 re Maurois je nekoč rekel: Se_,nfra^ se mi ni zahvalil, ko d- nnalil njegove zmage, to-^.uo^ežnosti ni mogel n'Ia ' t- ^ nc^a 0°sPa ome. ko so se mu pri tem Vet,le oči« žen*^*’ velik niti maj- nen’ n' ravnodušen do resnično ra.-pr’znania- Slavni profe- liam ,ature iz Yale’ 9- Wit‘ jje ^!ion Phelps, poroča: «Ne. tem* VT0^ePa, poletnega dne kzn-/°Pd v Prenapolnjen že liki restavracijski voz, da ■■ Ko mi je natakar podih ledHni list sem rekel: 4ane^° kukinjsko osebje mora r»e s strašno trpeti«. Natakar «Lii začudeno pogledal: mt0Je. prihajajo sem in se Post ZUJei° nad hrano ali nad Vro/?^0 ter zabavljajo čez kar devetnajstih letih ! nžim tukaj, ste prvi člo »očino slu »k, ki kazni" ^ z dobro besedo po-tani zan}manje za kuharje se ha?n<1^ V kuhinji« uLjudem je °:® “saj malo pozornosti», lfa- 3uiilgospod Phelps. k„:--Vazneiča pa je iskrenost. Pril/ PTav iskrenost — brez je h/?Vanja — je tisto, kar da. (a ^ "-vali moč. Mož, ki se vra-otr*ov in.vidi nosove svojih ti,n- lQkov, ki čakajo nanj, pri. S0 ?n® °b šipo, si napaja du-'Pistifi molčečih, a zlatih gati. Nekega dne pa je bila izredno pridna in niti enkrat je ni bilo treba opozoriti. Zvečer, ko'sem jo položila v posteljico in hotela oditi, sem začula, da joče. Ko sem se obrnila, je med ihtenjem vprašala: ((Ali nisem bila danes zelo dobra punčka?» «To vprašanje«, je rekla mati, umi je bilo kot nož v srce. Vedno sem takoj videla in po. pravila, če je storila kaj napačnega, ko pa se je poskušala lepo vesti, nisem opazila. Dala sem jo spat brez besedice pohvale». In za isto gre pri vseh ljudeh, Za mojih otroških let so v naši soseščini odprli novo le. karno in gospod Barloio, naš spretni in dolgoletni magister, je bil užaljen. Očital je svoje, mu mlademu tekmecu, da dra. go prodaja cenena zdravila in da nima izkušenj v sestavljenih receptih. Naposled je novi. nec, misleč, da jo bo obreko. valcu zagodel, stopil do odvet. nika. «Ne dvigajte prahu zara. di tega«, mu je ta pametno svetoval. ((Poskusite z ljubeznivostjo«. Drugega dne, ko so mu odjemalci poročali o ponovnih napadih , starejšega tovariša, jim je odgovoril, da mora biti v tem pomota. «Gospod Bar. loto«, je dejal, «je najboljši farmacevt v mestu. Zmešal vam bo še tako težak recept, ob katerikoli uri podnevi ali ponoči, skrben pa je pri tem tako, da nam je vsem lahko za vzgled. Ta okraj se je povečal več kot dovolj prostora je za oba. Barlowo lekarno si bom vzel za vzor«. Ko je stari mož slišal te pri. pombe — zakaj pohvale letajo na krilih klepeta skoraj tako naglo kot škandali — ni mogel pričakati, da bi se srečal z mladeničem iz oči v oči ter mu pomagal s kakim dobrim na-svetom. Sporu sta se izognila z iskreno in resnično pohvalo. Zakaj večina izmed nas zamolči prijetno resnico, ki bi drugega osrečila? Zelo simpatičen star gospod je imel na. vado zahajati v neko starinar, nico, kamor je prodajal svoje stvari. Ko je nekega večera odšel, je rekla starinarjeva že. na svojemu možu, da bi enkrat temu človeku silno rada pove «Od takrat«, je dejal starinar, «vedno povem, kadar si mislim kaj lepega o neki osebi. Morda potem za to ne bo več prilike«. Kakor slikarji, muziki in vsi drugi umetniki uživajo v tem, da dajejo lepoto drugim, tako bo vsak, ki pozna umetnost pohvale spoznal, da nagradi tistega, ki daje prav tako kot tistega, ki prejema. To daje toploto in prisrčnost našemu življenju in spreminja nadležno klepetanje sveta v muziko. Nekaj dobrega lahko poveš o vsakomur. Samo povedati je treba. OPENCI SO GOSTOVALI V SEŽANI Mladinski tamburaški zbor, ki je v nedeljo uspešno nastopil v Sežani pod vodstvom tov. Boštjančiča. Folklorna skupina, ki Je žela veliko uspeha s svojim nastopom preteklo nedeljo v Sežani. r v MAJEJO SE ZADNJI OSTANKI STAREGA KOLONIALNEGA SISTEMA ) K EN IIJ A II f BO m IBI Z, A SVOBODO „Represalije in nasilja, ki jih po naročilu angleške vlade izvajajo sedaj^ v Keniji, ne morejo rešiti afriških vprašanj - Taki postopki le krepijo odpor našega Ljud-stva proti tuji nadoblasti", izjavlja generalni tajnik ,,Afriške unije" Josip Murambi , Vtnost hvaliti Pot>-ebo pre “■"‘usi nvauu je prav r°sta — uresničiti človeku Ho P° hvali, hvaliti iskre- bvai da naideš nekaj, kar je maaaiVredneaa ~ da tako p°' ii0!J odstraniti vse ostre ro. ln . ?sakdanjega življenja. ni to bolj potrebno „j zakonskem življenju. Ze. ,rčr? mozu’ ki znata reči pri- je »° ^esedo o pravem času, *i*ft da, uniči ga lahko za Prir, *ivlienje. Mlada mati je Povedovala o temle prisrč-dogodku: slab °^a hčerkica se večkrat 0 vede in jo moram okre- l^nilna vrednost riastejRa fižoloveaa listja ^terih _ --------- oaia pobudo za misel, da kamba z nekaj manj kot milijon ljudi po plemenu. Druga plemena so še Turkana, Sam-howa in Mazai. Prirodna bogastva neke dežele pomenijo navadno blagostanje prebivalstva. Za kolonije pa je bogastvo ravno vzrok nesreče tamkajšnjega ljudstva. To se dogaja tudi s Kenijo, oziroma njenim prebivalstvom. Kenijo so imenovali domovino žita in kave. Dobra, zelo plodna zemlja, mnogo padavin in sonca o-mogočajo trikratno žetev v letu. Kenija zato izvaža velike količine žita, koruze, kave in bombaža. Pred dobrimi desetimi leti so odkrili zlato rudo in pred kratkim b*je tudi ležišča nafte. Vsa ta velika bogastva so priklicala v Kenijo belokožne eksploatatorje. ki so kot kolonizatorji pod značko «Vzhodnoafriške britanske cesarske družbe« prevzeli vso oblast. Ne smemo pa misliti, da je bilo to koloniziranje .podobno španskemu koloniziranju Južne Amerike, kamor je drlo kar na desettisoče Spancev in Portugalcev. V Keniji je še danes malo belcev in sicer le okoli 34 tisoč, kar je v primeru s 5 milijoni avtohtonega prebivalstva neznatna malenkost. In vendar je ta peščica ljudi gospodar vse Kenije, na novo zasidrane britanske oblasti so razlastile domačine, jim pobrale zemljo ter najboljšo razdelile kot ((brezplačno darilo« novim naseljencem. Domačemu prebivalstvu je ostalo le 40 odstotkov manj rodovitne ali vsaj manj dostopne obdelovalne površine in bivši lastniki zemlje so postali pravi sužnji. V Keniji še danes ni nikakega zakona, ki bi določal delovni jalcem in delavcem, torej med I no opremljen. Ima svojo ayia' pritepenim belcem in doma-lcijo in praktično dela kar ho- Preden bomo spregovorili o vprašanju, o katerem je govoril Murambi. bi spregovorili nekaj o Keniji. Kenija je prišla kot kolonija pod angleško oblast ob koncu .prejšnjega stoletja. Gre za obsežno pokrajino, naseljeno skoraj izključno s črnci. Pet milijonov avtohtonega prebl valstva sestavljajo različna plemena-. Številčno najmočnejše je pleme Kikuiu. ki ga cenijo na milijon 250 tisoč do 1 milijona in pol. Nadalje so številčno močnejša še sledeča plemena: Andenca, Balu in Wa- in mezdni odnos med deloda- raznih polžev in ne-do mrčesnih ličink, da jele a i riast0 kot zdravo listje moJl8,? P°budo za misel, da čin “stna okužba na neki na-fto«VWllvatl na hranilno vred-!]., Mikrobiološki pre- lovL*<1,rave«a *n rjastega flio-tia.ti |15tja je pokazal, da ima ban,®, llatJe petnajst krat več ,i otenične kisline kot zdravo tro.f Jn vsebujejo rjasti seoil»"PPrivke (uromyces pha- tanti. po enoti suhe teie vef 'klin , ne kisline kot bolno ta>l»(’ .u1 vsebovalo glivice. zapJi, (VeHx asper). ki so jih vem n ’?uPho z rjastim fižolo- • en . s,Jerh. katero je imelo na 3ramlam *,stn® feže 1.5 mlll-so uj} Pkntotenatnega kalcija, kot Pridobivali na teži ?dra,?i ' katere so zaprli z šaru, Polovim Ustjem. Pod-Pridr-i,.! ,tus norvegicus), so dobil, j na 1*51 hitreje, ko so vejja ^dodatek rjastega fižolo- £rodukcija jekla ^druienlh državah • s94naI11arcu 1® ameriška me-Pr®seBlPrnlzvf|dn)a Jekla prvič kozos* -de.:et milijonov ton, ‘'kVii voj za železo ln so ievi drugem tednu aprila svou J1'0* obratovale s 98-3% 2.2je.nn?moSlllvosti in izdelale /vi tOn st nvtrom ♦orltlll v dvorani britanske radijske družbe snemajo za televizijo. čim črncem. Odnos premoženjskih in zato tudi proizvodnih razmer v Keniji nam najlaže prikažejo številke, ki pa so celo britanskega uradnega izvora. Leta 1951 je bila vrednost proizvodnje domačega t. j. črnskega prebivalstva vsega '.2 milijona funtov šterlingov, vrednost samo izvoženega blaga Kenije pa je v istem letu bila 24 milijonov funtov šterlingov. Beli lastniki kavinih plantaž so pridelali za 4 milijone št. kave, skupna vrednost kave na plantažah črncev pa je bila le 40.000 funt. št. To povsem potrjuje Murambijevo izjavo: «Afrikanci v Keniji so navadni brezpravni sužnji in edina možnost, ki jim pred britanskimi kolonialnimi oblastmi preostaja, je zapustiti svojo bogato zemljo in iti v nepristopne gozdove — daleč od belcev«. V tej razlagi in še bolj v iz-; avi generalnega tajnika ((Afriške unije« Murambija je pravi vzrok velikega problema, ki ga svetovni tisk obravnava pod najrazličnejšimi in čimbolj zgrešenimi razlagami o «terorju», ki ga izvaja sekta ali ((teroristična« organizacija Mau-Mau. Četudi se Murambi noče odkrito izjasniti o organizaciji Mau-Mau, vendar previdno zatrjuje, da je Afriška unija proti terorju ter podčrtuje da je ta teror »nujna in logična posledica gospodarskega izkoriščanja in zanikanja vseh najosnovnejših pravic Afričanov«. O reakciji angleških oblasti na podvige tajne organizacije Mau Mau proti belcem in njihovim redkim privržencem Črncem je svetovni tisk mnogo pisal. Ne bomo ponavljali stvari, vendar moramo vsaj v nekaj besedah omeniti tudi to. Dočim so štele prejšnje angleške policijske sile v Keniji 12.000 mož, so zadnje čase Angleži pripeljali v Kenijo še drugih 7500 mož in sicer tako imenovani «Kings Afričan Ri-ples«, polk, ki mu poveljuje podpolkovnik P. A. Moricom-be. Ta polk se je »specializiral za borbo proti teroristom«. Je čimbolj moderno in primer- če. V kolikor bi pa niti te sile ne zadoščale, so angleške oblasti izdale uredbo, da sme tako vojak kot tudi vsak belec streljati na vsakega črnca in to brez vsakega poziva alf opomina. Iz tega se vidi, da so za angleške kolonizatorje afriška tla izredno vroča. Ker pa vsi ti ukrepi še ne zadoščajo, so okupacijske oblasti »uredile« nekake «rezervate» ali »gete« v mestih in tudi po nekod na deželi. To niso nič drugega kot najbolj surova koncentracijska taborišča. Ti rezervati so obdani z žico in nimajo nikake notranje ureditve. Neke črnske družine, ki jih polovijo in stlačijo v ta taborišča, si napravijo male kolibe iz blata in slame, druge pa niti tega. O kakih straniščih, umivalnicah in sploh higienskih potrebščinah ni ne duha ne sluha. In v teh nemogočih razmerah životarijo in gladujejo desettisoči ((nevarnih« domačinov. Neki švicarski opazovalec, ki je obiskal tak «rezervat», je izjavil, da ni potrebno, da bi v takem rezervatu bil kak pristaš ali član organizacije Mau-Mau, kajti že same razmere bodo prej ali slej privedle te ((razcefrane nesrečneže« do splošnega upora. Afriška unija je pred letom izročila angleški vladi spomenico z določenimi zahtevami. Angleška vlada se za spomenico ni niti zmenila in Mu- unija — nikake zveze z inozemstvom ampak se bori samo za to, da bi afriško ljudstvo prenehalo biti suženj in postalo ponovno gospodar svoje zemlje. Afriška unija ima v svojem načrtu celo tudi to, da ne zahteva, naj bi se vsi belci izselili. Voditelji organizacije namreč trde, da je njihovo ljudstvo za sedaj še premalo razvito, da bi prevzelo vse državniško in gospodarsko življenje v svoje roke, zato pa zahteva, po zgledu Gandhije-vega pokreta, osvoboditev svojega ljudstva in dežele in re šitev Kenije iz suženjstva, v katerem je danes. Kenijski črnec mora biti enakopraven belcu in odločati o življenju svoje domovine. Podobne zahteve je pred desetletji postavljalo neko drugo gibanje v Aziji. Mahatma Gandhi je bil tudi zaprt in v izgnanstvu, danes je Gandhi že mrtev toda tudi Indija ni več kolonija, ampak enakopraven dominion, kot sta Kanada in Avstralija. Ne moremo trditi, da je Indija svobodna, kajti angleški kapital je pustil globoke korenine. Toda angleški vojak m policaj, kakor tudi podkralj ali guverner je moral prepustiti svoje mesto indijskemu vojaku in indijskemu ministru. Sedanje razmere v Keniji predstavljajo le znak, da se bo tudi z njo zgodilo tako, kot se je že z Indijo. Gre le za vprašanje časa. Slovenski oktet nam bo prepeval na jutrišnjem koncertu je tudi absolviral Akad. za glasbo, .solopetje pa pri prof. Franu Schiffrer-Naviginu. Bil je član Akademskega pevskega zbora, Radijskega komornega zbora Sn reprezentativnega zbora Slovenske filharmonije. Kogoj je sin slavnega skladatelja in komponista Marija Kogoja. JANEZ LIPUŠČEK tenorist, prvak ljubljanske Opere. Rojen je v Trnovem pri Ljubljani. Poznan je doma in po vsej -srednji Evropi kot odličen koncertni in operni pevec. Leta 1950 je bil odlikovan s prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Belgiji, kjer je med najboljšiimi evropskimi pevci dosegel prvo mesto. TONE KOZLEVČAR Doma je iz St. Vida pri Stični na Dolenjskem. Srednjo glasbeno šolo je študiral v Ljubljani pri prof. Sonji Ivančičev*« Bil je član Radijskega komornega zbora, sodeloval tudi V Akademskem pevskem zboru; sedaj pa je član reprezentativ* nega zbora Slovenske filharmonije. Kozlevčar je tudi dober organizator, ter, skoro bi lahko rekli, dulša Slovenskega okteta. Tone Kozlevčar je tucB priljubljen radijški pevec. GAŠPER DERMOTA tenorist ljubljanske Opere, se je rodil v Kropi na Gorenjskem. Izhaja iz 14-članske pevske družine. Gašper je brat svetovno znanega pevca Antona Dermote, ki je poznan tudi ameriški publiki. Solopetje je študiral v Ljubljani na Srednji glasbeni šoli pri prof. Kseniji Kušejevi. Bil je član Radijskega komornega zbora, Akademskega zbora in reprezentativnega zbora Slovenske filharmonije. Prva popolnoma nspremoeijiva rambi se je odpravil na pot s prikritim namenom in željo, da se o vseh teh sramotah dvajsetega stoletja pozanimajo tudi Združeni narodi. Pred kratkim so angleške oblasti zajele in obsodile na 7 let zapora tudi znanega voditelja črncev Jomo Kenlato. Obtožnica je zatrjevala, da je Keniata ((organizator teroristične organizacije Mau-Mau«, da je «agent Moskve« in «član Kominterne«, da «se je pred približno 30 leti šolal v Moskvi« in druge neumnosti. Nasprotno pa je Keniata le voditelj Črncev in nima ter noče imeti — podobno kot vsa Afriška Na krovu neke jahte na plovbi Po Temzi so nedavno uspešno pred skupino tehnikov, v kateri so bili tudi norveški in nizozemski mornariški častniki, preizkusfli prvo popolnoma nepremočljivo radarsko na pravo na svetu. Na radarski aparat so iz gasilne cevi brizgali velike množine vode, s čemer so dosegli isti učinek kot pri hudem nalivu. Aparat je po poizkusu deloval popolnoma brezhibno kot prej: na radarski plošči je bila jasno označena vsaka ladja in hiša, nahajajoč se v smeri vožnje jahte. Novi aparat, na katerega ne vplivajo nobene klimatske spremembe, niti vibracija, je konstruirala in izdelala za britansko admiraltteto družba »Decca Radar«. Glavna prednost novega aparata je v tem, da ga ni treba namestiti le v zaprtih prostorih, oziroma skrbno pokrivati, pač pa ga lahko montiramo na odprtih poveljniških mostovih. Radarsko opremo znamke «Decca» uporablja že 18 vojnih mornaric, med njimi tudi voj ne mornarice zahodnoevropskih držav. in cMajle fhimoteki dtmmiU BOZO GROŠELJ Rojen v Šiški pri Ljubljani. Glasbeno šolo je študiral v Ljubljani pri prof. Adu Qaria-nu. Bil je član Akademskega pevskega zbora, reprezentativnega zbora Slovenske filharmonije in Komornega zbora Radia Ljubljane. Grošelj je odličen radijski pevec-solist in kot tak zelo popularen med jugoslovanskim ljudstvom. ROMAN PETROVČIČ Rojen je v Ljubljani, solopetje je študiral v Ljubljani pri prof. Foedranspergovi. Bil je ustanovitelj in član poznanega Slovenskega vokalnega kvinteta, pel je v Radijskem komornem .zboru, sodeloval je v Akademskem pevskem zboru, sedaj pa je član reprezentativnega pevskega zbora Slovenske filharmonije. Roman Petrovčič je poznan tudi kot odličen radijski pevec. MARIJ KOGOJ Rodil se je y Ljubljani, kjer Jpn, v prvem tednu 1e]s‘i zmogljivosti in iz- ton' Rekordne stao 40 letih rad povem, kako sem si takrat ustvaril disciplino 2e po nekaj tednih je začela zame doba suplentur. Moral sem za krajšo in daljšo dobo na razne šole širom po spodnji in zgornji okolici in sem prihajal pozno popoldne ali zvečer domov. Kljub temu sem bil prav v*ak večer v nagem Narodnem domu. Sodeloval sem | pri orkestru, pri pevskem zboru in pomagal pri vadbi vseh telovadečih oddelkov, katerim je tedaj načeloval Karel De-qual. Nekaj časa sem vodil celo obrtni naraščaj v mestu, kar mi je vzelo še edina dva prosta popoldneva. Pni mnogih telovadnih nastopih drugih društev sem sodeloval kot fotoamater. Mnogo je bilo dela, mnogo velikih prireditev in slovesnosti pri Sv. Ivanu v času pred prvo svetovno vojno. Obširno knjigo bi lahkb napisal, če bi hotel podrobno popisati vse, kar se je tu dogajalo na narodnem in kultumo-prosvetnem področju. Lahko bi mirne duše rekel, Sv, Ivan z vsemi, —- ki so mi dajali pobudo in me izgradili — je tisti, ki me je usposobil, da sem V času prve svetovne vojne v kolikor sem bil doma in tudi pozneje lahko sam nadaljeval započeto delo ln ga vodil dalje po končani vojni vse do Žalostnega trenutka, ko sem moral zapustiti svoj domači kraj. Kultumo-prosvetno delo Kaj pestre so bile prireditve zlasti v dobi pred prvo svetovno vojno. Imeli smo izvrstno dramatsko družino, katero so tvorili znani mojstri te stroke Vseh se ne spominjam, pa ven dar moram nekatere navesti. Izmed žensk so triumfirale Antonija Germekova, Karla Ponikvarjeva, Valči Železnikova por. Sila, Ninka Odinalova, Vera Ponikvarjeva por. Ker-nev in še mnoge mlajše, ki so spočetka prevzemale le lažje vloge. Med moškimi pa so nastopali v tisti dobi Josip Ne-gode, Anton Germek, Marij Sila, Jože Kariž, Anton Ravbar (Kemperle), Mirko Sušmelj Adolf Groebming in še nekateri, ki so le včasih izpopolnili naš reportoar. Posebno pa moram omeniti našega takratnega odličnega komika Antona Ravbarja p. d. Kemperla, ki je bil mnogokrat duša marsikatere prireditve. Kupleti, ki jih je pel, so se porodili doma. Znan mojster Je bil Vinko Trobec, ki mu Je včasih uspelo spesniti kuplet poln zdravega humorja. (Nadaljevanje sledi) ARTUR SULC se je rodil v Ljubljani, srednjo glasbeno šolo je študiral t! Ljubljani. Bil je ustanovite!# Slovenskega vokalnega kvinteta, član Radijskega komornega zbora, sodeloval je tudi v Akademskem zboru, sedaj pa )• član reprezentativnega zbora Slovenske filharmonije. Njegov prekrasni bas občudujejo jgoi ysod, kjer nastopa. TONE PETROVČIČ se je rodil v Ljubljani in je brat Romana Petrovčiča. Glasbeno šolo je študiral v Ljubljani pri prof. Foedranspergovi. Bil Je član Glasbene Maftlce, Komornega zbora Radia Ljubljana, bil je član Akademskega pevskega zbora, sedaj pa je član reprezentativnega zbora Slovenske filharmonije. Tone Petrovčič je odličen basist. Njegov lepi glaa prenašajo vse jugoslovanske radijske postaje. VREM K Vremenska napoved za danes: še vedno pretežno jasno vreme z znatnim.; krajevnimi pooblačitvami. — Temperatura brez bistvenih sprememb. - Včerajšnja najvišja tempera ura v Trstu je bila 19 stopinj; najnižja 12.2 stopinj. TRST, petek 24. aprila 1953 PRIMORSKI DNEVNIK VPRAŠANJA BEAESKE SLOVENIJE Opozarjamo va.s na sledeče IP /ja M M £ oddaje: Jug. cone Trsta: 18.15: .. Popoldanski koncert simfonične glasbe. 21-00: Kla ua _ «Krog s kredo». — Trst II.: 18.15: Koncert sopranistk Rožice Kozem. — Trst I.: 11.30: Brahms: Koncert v duru za violino in orkester. •m ■ jn|ir- Jp ' i lili IBS i.::.,, taitPftttfidtm CESTO V TERSKI DOLINI so po zakonu //zanemarili77 Najprej so jo I. 1945 črtali iz seznama vojaških cest, Ju^Ua 1952 pa se zanjo nihče več ne briga Ta nemarnost škoduje samo gospodarstvo domačinov Prebivalstvu Zahodne Bene-či, je zelo pri srcu cesta Tar. čent—Uče j a, ki veže ravnino z zgornjo Tersko dolino. Vojaški tehnični urad je ce. sto leta 1936 najprej podaljšal iz Tarčenta do Planine. Občin-ski tehnični urad v Gorici pa do Zage. Tako je bila vzpo. stavljena zveza med Trbižem, Gorico in Tolminom. Se pred tem časom pa je ce. sta, če jo zaradi slabega stanja lahko tako imenujemo, vezala Tarčent z občino Brdo, vendar se je končala že v Teru. Leta 1928 so zgradili še del od Tera do izvirkov pod Mušci. Kasne, je so jo podaljšali do Taname-je, potem do Učeje, kjer je bila leta 1866 meja z Avstrijo, danes pa z Jugoslavijo. Avtomobilska zveza med | Tarčentom in izvirki pod Mu. šci je bila vzpostavljena leta 1928. Avtobusi so vozili vsak dan. Kasneje je bil promet o. mejen samo na progo Tarčent. Ter. Tako stanje je trajalo do konca druge svetovne vojne Od konca vojne dalje pa ima-jo vedno avtomobilsko zvezo med Tarčentom in Učejo. Na odseku Tarčent-Ter pa vozi avtobus samo popoldne, in si cer po enkrat v vsako smer. Dobra prometna zveza je po. spešila tudi gradbeno delav. nost. Pred 20 leti ni bilo v Njivici in Teru tako lepih hiš. Pred zadnjo vojno so tudi turisti izbirali Tersko dolino za svoje izlete. Semkaj so priha-jali tudi turisti, ker so imeli odbro postrežbo. S svetovno vojno je turistična dejavnost prenehala in tudi cesta, ki jo niso več oskrbovali, je postala zelo slaba. Pričele so nastajati luknje, ki so skoraj onemogočile vsak promet. Ni se treba čuditi, da je to imelo škodljive gospodarske posledice na prebivalstvo Terske doline, in pričakujemo od oblasti, da se bo temu stanju napravilo konec. Svojčas je bil pred sodiščem proces proti neki osebi, ki se je zaradi slabe ceste pnnesre-čila in si morala precej časa zdraviti v bolnici Ker so bile poškodbe precej hude in so pustile na ponesrečencu posledice, je prijavil tehnični urad sodišču, ker ga je imel za kriv. ca slabega vzdrževanja ceste. Na procesu je bilo poudarjeno, da je cesta v vedno slabšem stanju in da ni niti malo resnice v pisanju vladnih ali vla-di naklonjenih časopisov, ki bi skušali prebivalstvo prepričati o nasprotnem. Izvedelo se je tudi, da so ce. sto leta 1945 črtali iz seznama vojaških cest in da je cesta po zakonu prešla v skrbstvo pri. zadetih občin. Po tem zakonu bi morale za cesto skrbeti ob. čine Tarčent. Brdo in Rezija. Vendar niso soglašale s pokra, jinsko upravo, da bi morale one kriti stroške za vzdrže. vanje. In ker pokrajinska uprava ni hotela priskočiti na pomoč, čeprav je njen podpredsednik in kandidat krščanske demo. kracije za tarčentski okraj general Morra v volilni kampa-nji za upravne volitve v vseh vaseh Terske doline obljubljal gradove v oblakih, so poobla-ščene oblasti proglasile 10. ju. lija 1952 leta na podlagi zako. na, da so cesta «zanemarili». General Morra in njemu po. dobni politiki obljub so torej cesto, ki je za prebivalstvo Terske doline življenjske važ-nosti, enostavno prepustili zo. bu časa, ki jo bo še bolj one. sposobil za sleherno uporabo. kvesturi, ki še ni izdala nobenega uradnega poročila. Dve priredih/i glasbene šole Ena bo 30. aprila, 9. maja v dvorani druga pa na Korzu. V četrtek 30. aprila bo v dvorani na Korzu nastop učen- cev in učenk glasbene šole. Igrali bodo na klavir in gosli ter peli mladinske in solo pesmi. Dne 9. maja pa bosta pela dva zbora slovenske srednješolske mladine, in sicer mladinski zbor in dijaški mešani zbor. Za obe prireditvi je v Gorici že sedaj veliko zanimanje. Spored obeh prireditev bomo še objavili. Aflof/i« iz QotiiSlie Vhodna vrata h goriškemu gradu. SEJA S O VOD E N JS KE G A O BČINSKEGA SVETA Sovodenjsko občino vključili v davčni izterjevalni zavod Odobritev novega občinskega zdravstvenega pravilnika. Občina namerava v novem šol. letu šolske kuhinje ukiniti in hrano razdeliti tudi med revne otroke z Vrha in Gabrij prevalskega konzorcija Obtožujejo jih poneverbe nega denarja. jav- V sredo zjutraj je policija v Krminu aretirala barona Co-dellija, bivšega predsednika konzorcija za namakanje prevala, bivšega krminskega župana Siksta Miana in dva uradnika namestitvenega urada, ki sta službovala v omenjenemu konzorciju, in sicer Viljema Cantaruttija in Marjana Zanollo. Vse štiri obtožujejo poneverbe javnega denarja na škodo konzorcija za namakanje Prevala. Obtožence so izročili goriški V prostorih osnovne šole v Sovodnjah se je v sredo zve. čer sestal k redni seji sovo-denjski občinski svet. Kmalu po 18. uri je sejo otvoril žu. pan tov. Jožef Ceščut, ki je najprej prečital sklepe zadnje seje. Z odobravanjem je bila sprejeta prva točka dnevnega reda, da se občina Sovodnje vključi v davčni izterjevalni avod, ki bo odslej imel sedež v Gorici in pod katerega bodo spadale občine Gorica, Stever-jan in Sovodnje. Doslej je občina Sovodnje ves davek pla-čevala pristojnemu zavodu v Gradiški. Precj dolgo so občinski možje razpravljali o občin-skem zdravstvenem pravilni, ku, ki je precej obširen in sestoji iz 265 členov. Diskusija se je razvila tudi okrog sploš, nega higienskega stanja v občini. Pripomnili so, da bodo morale domače gostilne posve. čati mnogo več pažnje čistoči stranišč, ker je znano, da so nekje precej slabo vzdrževana in ne delajo časti občini. Ob. činski vodnjaki so še precej zastareli in niso zidani po piedpisih. Pri gradnji novih se bo moral vsak točno ravnati po zdravstvenih predpisih. No. vi občinski zdravstveni pravil, nik so odobrili. Najdaljše razpravljanje je bilo o točki 4 dnevnega reda za brezplačno nabavo drv ob. činskim šolskim obednicam. V občini sta namreč dve šolski kuhinji, v katerih dnevno obe. duje okoli 50 siromašnih otrok. Za vsakega posameznika dobi šolski patronat od prefekture 14 lir dnevno, kar ne zadostu-je za plačo kuharicam, nakup masti, drv in drugih stvari. Tudi z letno dokado bi šolski patronat ne mogel kriti stro. škov za vzdrževanje 50 otrok. Zato se je obrnil na občino, da mu drva nudi brezplačno. Po daljši diskusiji so občinski možje sklenili pokloniti drva za mesec maj, dokler traja šol. ski pouk. Glede novega šolske ga leta bi bilo po mišljenju so. vodenjskega občinskega sveta najbolje, da se iz Gorice dob. ljena hrana razdeli med po. trebne otroke in se kuhinje u-kinejo. Na ta način bi pripo-mogli tudi revnim otrokom z Vrha in Gabrij, kjer sedaj niso imeli kuhinje. Na seji so občinski možje določili tudi najnižjo dražbe, no ceno za občinske pašnike, ki bodo kmalu na javni dražbi. Občinski svetovalec iz Rupe je omenil željo nekaterih njego-vih občanov, da bi skupno u. porabljali neki pašnik v Rupi. Predlagali so, naj se zainteresirani skupno prijavijo na dražbi za določeni pašnik, ki bi ga vzeli letos v najem. Glede točke 6 dnevnega reda o ustanovitvi zadruge proti slinavki v sovodenjski občini v zvezi z novo ustanovljenim konzorcijem v Gorici je bila diskusija precej živahna. Ve. čina, je bila mnenja, da občina ne more prevzeti organizira, nje zadruge za borbo proti sli. navki, ker je to predvsem od. visno od kmetovalcev. Zaradi tega bi bilo pač najbolje, da organizatorji oziroma vodstvo novoustanovljenega konzorcija pridejo na kraj sam in se z domačini pomenijo o potrebi slične zadruge. V Sovodnjah je tudi zavarovalnica za gove. jo živino, ki bi bila najbolj poklicana, da se o tej stvari podrobno seznani, S tem je ob. činski svet zavrnil predlog o ustanovitvi zadruge za boj proti slinavki. Odobril je nakup občinskih knjig z občinskimi zakoni, katere občina vedno potrebuje. Zadnje točke dnevnega reda o pristopu k društvu potujoče knjižnice niso odobrili, ker ob. čina nima dovolj denarnih sredstev. Mlada pustolovca zbežala zdoma Zdi se, da se nameravata na skrivaj vkrcati na ladjo in se odpeljati v Afriko ali Ameriko. Vsa zadeva dveh gradiščanskih dečkov 12-letnega Enza Venturolija in 17-letnega Al- gimj mladeniči iz Gradiške, s katerimi naj hi uresničili svoj pustolovski sen. Na podlagi teh vest; je uvedla policija preiskavo in o zadevi obvestila tudi druge policijske postaje. Pozneje so ugotovili, da sta Venturoli in Mattina kupila na kolodvoru v Gradiški vozni listek za Rim in odpotovala v torek o-b 20.40. Dečka sta verjetno predvidevala, da bodo začeli s preiskavo najprej v bližini Gradiške, zato sta odpotovala v Rim, od koder bi odpotovala do Neaplja. Preiskava, ki so jo začeli v Rimu in v pristaniščih Tiren-skega morja, ni dala novih rezultatov, vendar bo policija zelo verjetno našla oba dečka preden bi se utegnila vkrcati skrivaj na kakšno ladjo. freda Mattina je zavita v skrivnosti. Dečka sta zapustila dom v torek zvečer. Preiskava, ki jo je policija uvedla v Gradiški in sosednjih občinah, je odkrila nove sledove, ki so popolnoma spremenili prejšnje načrte, po katerih so se usmerili proti Tržaškem ozemlju. Po prvih vesteh se jim je zdelo, da sta dečka, morda pod vplivom pustolovskih knjig, pripravila načrt skupno z drugimi tovariši, ki bi se uresničSl s pobegom na kakšn; ladji proti Afriki ali Ameriki, Sorodniki mladih pustolovcev* so ugotovili, da sta dečka j CENTRALE- 17: ((Poslednja odnesla s seboj uniforme J razsodba«, E. Rossi Drago in «boyiscouts». Po drugih vesteh C. Vanel. pa bi se morala dečka srečati I MODERNO. 17: »Nadležneži« v sredo v Trstu z nekimi dru-1 M. Deval in B. Blžer. KINO VERDI. 17.15: «Dva tedna ljubezni«, J. Powell in R. Mon-talban. VITTORIA. 17: ((Snežišča na Kilimandžari«, G. Pečk in A. Gardner. Uspel glasbeni nastop dveh goriških pianistk V sredo 22. aprila je bil prosvetni večer Ljudske knjižnice in čitalnice posvečen klavirski glasbi. Slišali smo Bachov Preludij in fugo v c-molu, Beethonovo Sonato op. 2 v J-molu, Chopinovo Koncertno etudo v cis-molu in Debussg-jevi skladbi «Mesečina» in «Odseve v vodiš. Spored sta izvedli pianistka Damijana Bratuž in učiteljica klavirja Lojzka Peršič. V posamezne točke sporeda je uvedel prisotne predavatelj in prikazal F. S. Bacha kot skladatelja ter poudaril pomen njegove glasbe za sedanjost in prihodnost. Dalje smp slišali najvažnejše iz razvoja sonate vse od renesanse v 16. veku pa do Beethovnovih klasičnih sonat in končno najpotrebnejše o romantiki, impre sionizmu in njihovih predstavnikih. Občinstvo, ki se je udeležilo te prireditve v izredno velikem številu, je sle dilo ^ sporedu z vidnim zanimanjem in zbranostjo in je bilo zelo zadovoljno z umetniškim užitkom. Posebno pozornost in koncentracijo smo opazili pri mladini. Naj bi ji bil ta večer v spodbudo za bolj resno in vztrajno delo pri učenju glasbe in ponoven dokaz da ni mogoče doseči ničesar dobrega in koristnega brez truda in pridnosti. Zelja po znanju je sicer lepa, toda ni vse. V okviru*prosvetnih prireditev Ljudske knjižnice in čitalnice ni bil to prvi glasbeni koncert. V dobrem spominu sta nam še dve podobni prireditvi lanskega leta. Mišljenja smo, da bi bilo bolj umestno in za naše razmere bolj vzgojno, če bi bile tak-e prireditve y bodoče v dvorani bivše Mladike ali pri «Zlatem pajku» in to v obliki koncertov namenjenih najširšim slojem občinstva iz m.esta in okolice. Predvsem si želimo koncerta Damijane Bratuž. Razgibana športna dejavnost slovenskih dijakov v Gorici dežurna lekarna Danes posluje ves dan in vso noč lekarna Mantovan na Verdijevem korzu št. 17 - tel. 28-79 Letos se je športno življenje slovenskih študentov v Gorici nepričakovano razmahnilo. Prejšnja leta smo opazili na tem področju precejšnje mrtvilo; tekmovalo se je sa. mo v nekaterih že tradicionalnih tekmah. K letošnjemu o-življenju pa sta pripomogla dva faktorja: cela vrsta prija-teljskih tekem s Tržačani, ki jih je priredilo Dijaško dru. žtvo. in dejstvo, da je odslej naprej tudi slovenskim srednješolcem omogočena prisot-nost na pokrajinskih srednješolskih tekmovanjih. Dijaško društvo je priredilo v šahu in namiznem tenisu že več tekmovanj z Društvom slovenskih srednješolcev iz Trsta. Sedaj je društvo organiziralo tudi odbojkarsko skupino, ki se je preteklo nedeljo pomerila na igrišču v Ulici Rabatta z najboljšo goriško e-kipo «Iris Domo« in z neko vojaško formacijo. 10. maja pa bo Dijaško društvo gostovalo v Trstu, kjer se bodo vršila tekmovanja v odbojki, namiznem tenisu in šahu med tr. žaškimi, koprskimi in goriški-mi srednješolci. Nogometni tekmi sta bili letos samo dve: med srednješol. ci in akademiki ter med gori. škimi in tržaškimi akademiki. Lepo bi bilo, da bi se povrnili k tekmovanjem med različnimi slovenskimi zavodi, kot so bila pred nekaj leti. Tudi strogo šolsko tekmova-nje se je letos razširilo. Športni krožek slovenske gimnazije je priredil notranje prvenstvo crossu, nato so slovenski tekmovalci sodelovali na pokrajinskem prvenstvu v crossu, ki je bilo v Tržiču, v četr. tek pa sO lahkoatleti sodelovali na tekmovanju, ki ga je pri. redil Mestni visokošolski center (Centro Universitario Cit-tadino), na katerem so sodelo vali visokošolci iz Gorice in Trsta in športne skupine srednješolskih zavodov iz Gorice. V teku na 100 metrov je zmagal Fantuzzi Franco z realne gimnazije v Gorici. Rrogo je pretekel v 11,8; slovenski tek. movalec Bednarik Alojz se je plasiral na šesto mesto s časom 12,9; v teku na 400 m je zmagal Berlatti Giorgio, viso-košolec iz Trsta s časom 55,3. V teku na 110 m z ovirami je zmagal Albanese Albano, viso. košolec iz Trsta, s časom 16,3. V metu diska je zmagal Lupi Giorgio s srednje tehnične šole v Gorici; disk je vrgel 28,75 metrov daleč. V metu krogle je zmagal Kranner Martin, slovenski visokošolec iz Gorice z metom 12,37 m. Na peto mesto se je plasiral Rakar Jožef, s slovenske gimnazije z metom 9,13 m; na šesto mesto pa Lo. vrečič Danilo z istega zavoda z metom 8.91 m. Kranner Mar. tin je zmagal tudi v metu kopja; vrgel ga je 48,14 m daleč. V skoku v daljavo je zmagal Strukel Gualtiero iz Gorice, ki je skočil 5,84 m. Sloven ska tekmovalca sta se plasirala na peto in šesto mesto in sicer Rakar Jožef (5,21 m) in Bednarik Alojz (4,98 m). V skoku v višino pa je zmagal Sellan z učiteljišča v Gorici; skočil je 1,70 m. Sedaj se bodo morali sloven. ski srednješolci še bolj potruditi in vestno trenirati, kajti bližajo se zavodne izločilne tekme, po teh pa pokrajinsko srednješolsko prvenstvo v lah. ki atletiki. | Italijanske košarkarice ne morejo nastopiti v Beogradu od 5. do 7. junij11 RIM, 23. - ItaliiaHn?a3 syoj šarkarska zveza je d • pristanek za udeležbo na narodnem ženskem 0 skem turnirju za poKa grada, ki ga vanska košarkarska dneve od 5. do 7. junija^ pa padejo ti dnevi Prav bo italijanskih volitev lijanska zveza naprosila slovansko zvezo, da bi s nir odložil za en tederf, da 1» ko italijanske tekmovalke pravijo svojo volilno do Ce bi ne bilo mogoče usWJ prošnji italijanske zveze, prisiljena odpovedati sv deležbo. V Maroku vodi Couvre« PARIZ, 23. — moška košarkarska rep tanca bo igrala s Švica J aprila v Ženevi. Med rep , tanti je tudi nekaj te cev, ki so nastopili v ^rs mednarodni tekmi Italija' cija. Pač pa ni med "J1® # patičnega mulata Anto > , je bil na tekmi v Trstu najboljšimi igralci. QUEZZANE. 23. (Maroko) — | V šesti etapi dirke po Maroku je zmagal Francoz Gilles. 161 km od Meknesa do Ouezzane je prevozil v 4 urah 31’15” Slede mu z istim časom De-rijcke, Masocco, Teisseire in drugi. V skupni oceni vodi Belgijec Couvreur pred Teisse- J irom, Serro, Derijckom itd.. Tenis PARMA, 23. - V ^fniria tukajšnjega teniškega led-so bili danes doseženi ^ nji rezultati: Davidson ( ,jnj Fox (ZDA) 6:0, 6:1, ” 6:4; (Jt.)-Bergelin (Šved.) p Skonecki (Polj.-emigr- , li (It.) 6:2, 6:1; Drobnv R. Del Bello (It-) 6:3, 6:0- ZADNJA POROČILA PO KRVAVIH INCIDENT PREDSEDNIK IZRAELSKOJORDANSKE KOMISIJE sklical predstavnike nasprotnih strank Po poročilu oficirja generalštaba izraelske vojske imajo Arabci 4 mrtve TEL AVIV, 23. — Ob eni danes zjutraj je v Jeruzalemu nastopil mir. Avtomobili OZN so krožili na obeh straneh de. markacijske črte, ki deli Jeruzalem v arabsko in izraelsko področje. Visoki oficir generalštaba izraelske vojske je na tiskovni konferenci dejal, da so v vče. 'rajšnjem streljanju bili 4 Izra. elci hudo ranjeni, Arabci pa imajo 4 mrtve in 5 ranjenih. Po izjavah oficirja je prišlo do spopadov zaradi nekega strelca iz Arabske legije, ki je ustreli^ z jeruzalemskega obzidja proti židovski četrti in ranil nekega izraelskega civilista. Izraelske prednje straže so odgovorile z ognjem. Tudi oddelki Arabske legije, ki je bila razvrščena vzdolž 3 km dolgega obzidja, je pričela streljati. Po izjavah omenjenega oficirja so Arabci prekršili tudi sporazum o prenehanju streljanja, ki so ga dosegli ofi cirji OZN. Izraelci niso nased". li tej provokaciji. Poročajo, da se je v jutranjih urah streljanje v Jeruzalemu ponovilo. Podrobnosti še niso znane. Poveljstvo Arabske legije je danes dopoldne sporočilo, da so Izraelci od včerajšnje polnoči dalje okrepili svoje polo žaje vzdolž jeruzalemske demarkacijske črte in da so izraelski gverilci streljali na mestno četrt, ki je med da-maščanskimi vrati in severnim delom. Več civilistov je bilo ranjenih. Židje pa so me, tali kamenje proti vojakom Arabske legije in enega ranili. Predsednik mešane izraeL sko-jordanske komisije za premirje polkovnik De Ridder je nujno sklical predstavnike obeh strani. Naknadno smo izvedeli, da je poveljnik opazovalcev OZN v Jeruzalemu general William Riley sklical izreden sestanek mešane jordansko - izraelske komisije za premirje, da bi proučili ukrepe za ohranitev varnosti vzdolž meje in pre, prečili nove incidente. Po seji so izraelski predstavniki izdali poročilo v katerem poudarjajo, da sta nasprotujoči si stranki izrazili željo po sodelovanju za zboljšanje položaja. Jordanski delegati pa so poudarili, da bodo nadzorovali člane Arabske legije, da se preprečijo novi spopadi. Iz jordanskih virov poročajo, da so izraelski delegati zahtevali sprejem sklepov šele potem, ko bodo seznanili svoji vladi. Skoraj podvojeni vojaški izdatki CSR PRAGA, 23. — Češkoslovaški finančni minister je predložil skupščini načrt proračuna za leto 1953. Izdatki so predvideni na 430 milijard in 900 milijonov kron (lansko leto 323.500.000.000), dohodki pa so predvideni na 435 milijard in 200 milijonov kron. Izdatki za obrambo bodo znašali 41 milijard in 8800 milijonov kron (lansko leto 22.400.000.000). šo in predsednikom Mosade-kom. Ala je dejal, da je podal ostavko «zaradi zdravja«. Vse kaže da predstavlja to dejanje novo zmago predsednika Mosadeka, da bi zmanjšal moč in vpliv vladarja. Radijsko sporočilo, ki ga je Mosadek imel na prebivalstvo v začetku tega meseca, pravi, da je dvor organiziral zaroto, da bi ubil predsednika. Mosa-dekove obsodbe je dvorni minister demantiral. Perzijski dvorni minister , podal ostavko TEHERAN, 23. — Dvorni minister Hossein Ala je danes popoldne podal ostavko, s tem v zvezi še niso izdali nobenega poročila. Minister je imel veliko važnost v boju med kraljevo hi- Protesl maroškega sultana pri predsedniku Auriolu PARIZ, 23. — Maroški sultan je protestiral pri predsedniku Auriolu zaradi imenovanja nekaterih maroških funkcionarjev po francoskih oblasteh brez njegove odobritve. Nadalje je zahteval, naj bti bili v Parizu francosko-maroški razgovori o občinski reformi v Maroku. Francoski zunanji minister Bidault naj bi zahtevo zavrnil. Ameriški gospodarstveniki predlagajo siiohnilnn Irgmiiim Eisenhowerjevi razgovori s sindikalnimi voditelji glede politike polne zaposlitve HOUSTON, 23. — Nekaj re-j zultatov s teniškega turnirja v River Oaksu: Burrows-Savitt 2:6, 6:3, 6:1; Vic Seixas-Hare 6:4, 6:1; Brown-Giammalva 3:6, 6:3, 7:5; Mulloy-Nettleton 6:1, 6:0; Art Larsen-Laborde 6:3, 7:5; Talbert-Hernandez 6:4, 6:3. DIRKA RIM - NEAPELJ - RIM Minardi in Koblel današnja zmagovalca ATENE. * :H * 23. ItaliJ3’ ,nsž« ®la' skupni oceni še vedno prvi De San ti. nogometna reprezentan a ^ ^ dih je z letalom prispe tene ob 15,22. Ne®eC LAS VEGAS. 23. ^ g. Heinz Ten Hoff Je P s-jul' o. v osmem krogu A k'(j0io-dinga. Za dvoboj je je čenih 10 krogov. Ten.meričs-ves čas nadkriljeval A ^35" na. Do k. o. je prišlo osmega kroga, ko Je je-s silnim desnim direkto u iravil na FROSINONE, 23. — Na prvem 'sektorju današnje etape I ljust zazibal in spr-Spauldinga, ki je ob st deset še ležal v nezave Tis*1'!'. d o FRANKFURT, 23. Nem1 ,či)e kolesarske- dirke., Rim-Neapelj- na agencija Vzhodne*---^. Rim, in sicer od Aquile do Sul- poroča ,da bo letos tudi — » —— - »^ —... —u U ... — I J. —. ..... ... t, uw . — - .**. p— mone (68 km), je zmagal Mi-1 sarska dirka «Po Hu?1^I>>u0dila bl*k no hitrostjo 36,883. Slede Cor- I preko treh sovjetskih re^“j ju- Koblet, MIonti, | Start bo v Moskvi PfV® gijozi rieri, Ockers Mastroiani, šli Maggini Mastroiani, Kubler nija: dirkači bodo ^ itd. — vsi s časom Ockersa ra- Harkov, Kiev, Minsk m zen Conteja, ki je zaostal 7 v Moskvo minut. -,j V drugem sektorju etape, od BRITANSKI LAHKOA’1' čjulmone do Frosinone (165 na MITINGU V TOUR1 km), je pa zmagal Švicar Ko-blet s povprečno hitrostjo . zvez* Kot poroča BritansK ^ po- 33,838 km: SledehI >ahk°a‘let°v f^^eti »dfl gini, Conte, Albani, Monti, |do brltanskl lahkoat!-.vnatla‘ Ciolli, Moresco, Koblet, Van Est in nato vsi ostali v skupini. ZAGREB, 23. — Organi kriminalne policije v Zagrebu so 8. januarja aretirali Levitasa Abrasa in Sandorja Ladislava, ki sta s ponarejenimi potnimi listi prispela iz Avstrije v Jugoslavijo V preiskavi, ki so jo izvedli s pomočjo nekaterih inozemskih policijskih uprav in mednarodne komisije kriminalne policije v Parizu, so ugotovili, da gre za svetovno znana goljufa, ki jih iščejo tudi številne inozemske policije, med njimi Zahodne Nemčije, Izraela in Trsta. Po kratki zaporni kazni sta bila oba goljufa izgnana iz Jugoslavije v Trst, kjer so ju po vesteh Jugopressa že aretirali. WASHINGTGN, 23. — Ameriški svet Mednarodne trgovinske zbornice je danes objavil poročilo, ki je bilo pripravljeno, še preden je predsednik Eisenhpwer priporočil kongresu podaljšanje načrta o medsebojni trgovini za eno leto, dokler ne bodo proučili celotne mednarodne trgovine Svet predlaga politiko ((trgovine in ne pomoči«, za kar je izdelal program naslednjih petih točk: 1. poenostavljenje carinskih postopkov; 2. zmanj šanje carin, začenši z mini malnim znižanjem carin za 20 odst. s 1. januarjem prihod njega leta; 3. preklic preferenčnih klavzul, kot jih določa zakon «kupuj samo ameriško blago«, po katerem vlada ne more kupovati tujega blaga, če ni nižje za najmanj 25 odst. od cen domačega blaga; 4. postopno povečanje uvoza z določenim odstotkom; 5. usta novitev posebne komisije za mednarodno trgovino, ki bo proučevala in priporočala trgovinsko politiko. Iz krogov v bližini Bele hiše se je izvedelo, da predsednik Eisenhower soglaša s sindikalnimi voditelji glede ohranitve polne zaposlitve, da se prepreči gospodarska kriza, ki bi v ZDA povzročila brezposelnost. Nekateri sindikalni voditelji so poslali predsedniku pisma, v katerih so izrazili bojazen pred gospodarsko krizo in povečanjem brezposelnosti kot posledic morebitnega premirja na Koreji. Predsednik Eisenhower naj bi enemu izmed glavnih voditeljev Poslal pismo, v katerem zatrjuje da bo odločno podprl skupno in konstruktivno politiko, da zogotovi polno zaposlitev. S tem v zvezi se v sindikalnih krogih še niso izjasnili. Vse kaže, da bodo v nedeljo pripravili za tisk zelo važno Eisenhovverjevo izjavo nekemu ameriškemu sindikalnemu voditelju. Ameriški sindikalni voditelji upajo, da se bo republikanska stranka pridružila predsedniku v tem važnem vprašanju. Znižan program ZDA za pomoč tujini WASHINGTON, 23. — V ob veščenih 'krogih potrjujejo, da bo Eisenhower predložil kongresu znižan program za pomoč tujini, ki bo zb dve milijardi nižji od programa, ki ga je predložil Truman. Tako imenovani program za ((podporo pri obrambi« ki je lansko leto določal 1 milijardo in 700 mi-lijonov dolarjev, bo znižan približno na eno milijardo, kii bo v glavnem določena za vojno v Indokini. Celotni znesek za pomoč tujini bo po mnenju izvedencev verjetno znašal šest milijard dolarjev namesto 7 milijard in 600 milijonov, ki jih je zahteval Truman. Dokončni znesek bo verjetno določen šele po sestanku atlantskega sveta v Parizu. Tudi znesek za neposredno vojaško pomoč bo znižan. Dodaja pa se, da bo mogoče uporabiti 10 milijard dolarjev, ki jih je kongres že prej določil, in ki niso bile še uporabljene. V skupni oceni ni bilo sprememb; vodi še nadalje De San-ti pred Astruo, Magnijem, Ko-bletom in drugimi. WQRCESTER, 23. — Po dvoboju 2 Gibbsom Brownom je preminul mladi ameriški boksar Richard Miller, v četrtem krogu ga je nasprotnik zadel v želodec; vzdržal je do konca kroga, v pavzi pa je omedlel in kmalu nato v slačilnici umrl. žili mednarodnega la v skega mitinga v Tourc0 jj* Severni Franciji, 10. hi n8. mitingu bodo so delo va Jeti: slednji britanski .. y. 4$ 200 m; McDonald BaL,^stet-m; Higgins; .800 ni: reK«: 1.500 m: Pirie; 110 ni grj- Parker; 400 m zaI>rv.. savi^' cie; kopje: Miller; dis • reKe ge. Oba tekača ce* ™' jfj-sta v Helsinkih prišla ^ 0 nale. Edino v teku na 'zaSto-Velike Britanije ne 0° . p8- pal najboljši športnik sejjaj nogi, kajti Disley se •. u pt posvetil predvsem 3.000 m čez zapreke. ___________ Konferenca v Opatiji o režimu na Dravi OPATIJA, 23. — Ob koncu junija se bo začela v Opatiji konferenca zastopnikov Avstrije in Jugoslavije za ureditev režima na Dravi. Ob tej priložnosti bodo med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi stalne komisije, ki bo urejala vprašanja v zvezi s hidrocen-tralami na Dravi. ■ Magntni, Cervato In Rosetta, vsi trije dani 5){j r«P katerih bo -slonel levji delež obrambe v ita J ,a na*5 .. zentancj na tekmj v Pragi. Magnini in Boset tegmah ~ s‘ila Corradija in Giovanninija, ki sta bila telclo nedeljo poškodovana. Odgovoru) urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St 6 III nad. — Z ..u . ITT----------- pn*a. 502, - UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA St 20 - Te^Z^ MevUkf 7^3"^ ^LASI:^^. ^‘nSOino" Con* ‘»»‘asov: Za vsak mm vUtne v Sirlnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 ur - Za FLRJ « ILk Lr. Širini^ St0lpea » w vrste oglasov po 25, din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul. S. Pelllco l-II. Tei. 33-82 ^ Ro“om»l SeTe vmfaio NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ltutf r«vih Izvod 10. mesečno tisKa Poitnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za JugSvl^ AaeX dLoSnega ^ Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 204)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 - izdaja Založništvo tržaškega tiska O-