257. številka. Ljubljana, v torek 10. novembra. XXIV. leto, 1891. SL0VM1 MOR Uhaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejenoan za avstro-oge rake dežele za vbb leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 «t 1.1 . za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina znaša. Za oznanila plačuje sc od četiriatopne petit-vrste po H ki*., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če bb dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in upravniBtvo je v Gospodskih ulicah St, 12. U p r a v u i S t v u naj bb blagovolijo poSiljuti naročuine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. Kje je resnica? Mnogokrat smo že imeli priliko diviti se resnicoljubnosti glasila nagih cerkvenih dostojanstvenikov in že večkrat nas je prepričal .Slovenec", da je njemu malenkostna stvar, utajiti z uprav klasično predrznostjo Se tako jasno in dokazano resnico. To se je tudi zgodilo v soboto, in ker je stvar jako karakteristična za „Slovenca" etična načela, zdi se nam vredno, da jo na kratko osvetlimo. Na5 članek „Slovenski državni poslanci" raz-dražil je živce nekaterih somišljenikov „Slovenćevih", ki ne vidijo radi, da jim kdo na prste gleda in ki bo se Čutili zadeti zlasti zato, ker so narodni program zatajili in postali agentje nemških konservativcev. Vodja teh konservativnih državnih poslancev skrpal je zato v sveti svoji jezici člauek „Komedija", in ker naših trditev ni mogel ovreči, skušal je vsej stvari odlomiti ost, pišoč mej drugimi neslanostim i tudi nastopno : „PiBatelj strupenega članka zoper slovenske državne poslance ni mogel razločka delati med „klerikalnimi" in „liberalnimi" državnimi poslanci — — Gospodu Danilu je moralo silno hudo pri Brcu biti, da ni mogel izvzeti dr. Ferjančiča, ampak da je moral z drugimi vred žaliti tudi njegovo prijateljsko srce. Ali dober prijatelj ni nikdar v zadregi, kadar je treba pomagati prijatelju, ali ga tolažiti. Tudi gosp. Danilo si je kot dober prijatelj štel v dolžnost, pisati g. Ferjančiču in potolažiti njegovo po pravici budo razburjeno srco. In kaj mu je pisal? P i h h 1 mu je, da no mislijo tako hudo, kakor pišejo v „Narodu" !* „Slovence" si je gotovo mislil: „zdaj smo ga dali! V prah smo ga zvrnili, da nikdar več ne bode ustal!" A prevaril se je ljuto, kakor se navadno prevari tisti, ki je vodoma in hotoma spačil resnico. Že v soboto primoran je bil poštenjak .Slovenec" vsprejeti nastopni popravek: Slavno uredništvo! Želim, da sprejmete naslednji popravek: „Slovenec" prinaša v štev. 250 z dne 2, novembra t. 1. v članku „Komedija" trditev, da mi je dr. Danilo, nanašajo se ua „Slov. Naroda" članek: „Slovenski državni poslanci", in da me potolaži, LISTEK. Kneginja Ligovska. (Odlomek romana M. J. Lor m o n to v a , poslov: V r b an o v.) (Dalje.) In, prijatelji moji, zato pa tako malo tudi tam slišite! Na plesih se je Pečorin zaradi svojo neugodno vnanjoBti zgubljal mej gledalci, bil je žalosten ali pa jezen, ker je trpelo njegovo samoljubje. Ker je le redkokdaj plesal, mogel bi se bil seznaniti samo z onimi damami, ki so sedele ob steni, ali baš s temi se pa on ni sezuanjal. On se je bolj bavit s poslom satirika. Stoje zunaj kroga mazurke, je presojal plesalce in plesalke in njegove pikre opazke so se hitro izvedele po sobani in po mestu. Nekoč je on poslušal pri mazurki razgovor dolgega diplomatu z nekako knežnjo. Diplomat je pod svojim imenom priobčil v časopisu vse te ostre opazke Pečorinove iu knježnja se samo radi tega ni hoho-tala na vse grlo, ker so jej to ni zdelo dostojno Pečorin se je spomnil, ko je on govororil ravno to pred tremi dnevi in še mnogo boljše nekej plesni pisal, „da ne mislijo tako hudo, kakor pišejo v „NaroduRcBnici na ljubo prosim to popraviti. V dotičnem pismu, pisanem mi iz druzega povoda, v katerem se je pa omenjal navedeni članek, niso stale ne od .Slovenca" prinesene besede in ne druge z istim zmislom. Na Duuaji, 5. novembra 1891. Dr. FerjančiC. Vzlic temu, da je torej jedini in povsem verodostojni faktor, državni poslanec dr. Ferjančič sam ovrgel „Slovenčevo" izmišljotino o nekem pismu, vzdržuje ta svojo trditev, le malo jo je zavil, baš toliko, da bi ne udaril samega sebe po ustih. „Slovenčeva" taktika nam je umevna. Ker naši z razlogi podprti kritiki o dosedanjem postopanji slovenskih državnih poslancev ni mogel in ni vedel stvarno odgovarjati, ker je moral sam pri-poznati, da narodnih in gospodarskih interesov naših ni moči slabeje zastopati, nego so zastopani sedaj, vzel je gorjačo v roke in jel udrihati po našega članka dozdevnem pisatelji. Kako ostudno je tako postopanje. „Slovenec" ima jasni dokaz v rokah, da to ni resnica, kar je pisal, a vender pravi, da .morda besede, katere smo navedli, niso bile doslovne, pač pa je bil smisel Danilovih besed." — Je-li treba na to še kaj pripomniti . Gotovo ne, kajti vsak razsoden čitatelj, ki pozna .Slovenca" in pajdaše njegove in ve, da temu listu ni preslabo nobeno sredstvo, samo da vzdrži svoje trditve, si bode lahko sam odgovoril na upra-šanje: Kje je resnica? Državni zbor. Na Dnnaji 7. novembra. V včerajšnji seji obravnavala je zbornica proračun srednjih šol. lzvzemši glasnika Mladočebov ujemali so se vsi govorniki v strokovnem oziru z naredliami naučnega ministra. V 15. seji razpravljala se je i/ključno točka: srednje šole. Posl. 11 o i man izjavil je, da se v vseh svojih naborih strinja s prof. MaBarvkom, eosebno pa o boljšem pouku zenstva. Ženska more se že iz pe-dagogiških ozirov boljše vzgajati, ker ima nalogo, da bode kdaj vzgajala svojo lastno deco. Vzlic temu treba je po njegovih mislih skrbeti i za samostojno vili, da je ta le zmajala z ramami in ga še razumeti ni hotela. S tega časa je v družbi več plesal in manj umno govoril in kmalo je videl, da ga vsprejemajo z večjim veseljem. Z jedno besedo začel jo razumevati, da po temeljnem zakonu družbe plešočemu kavalirju ni treba uma! Zagrmela jeouvertura; vse je bilo polno, samo loža poleg Negurovih je ostala prazna in Pečorin je pogosto vanjo upiral radovedne poglede svoje. To se mu je čudno zdelo in rad bi bil poznal ljudij, kateri so zamudili ouverturo Te ni 1 le. Zavesa se je vzdignila in ta trenutek zarožljali so stoli v prazni loži : Pečorin je vzdignil glavo, pa videti je mogel samo Živorudeči baret in okroglo, belo, božestveno ročico z božestvenim ioroetom, ki je malomarno ležala na temnorudečem ložinem bar« žunu. Nekolikokrat je poskusil slediti za gibanji neznanke, da bi ugledal vBaj njeno oko ali pa njeno ličice. Zamau ! Jedenkrat je tako glavo obrnil nazaj, da bi mogel videti čelo in oči, pa, žal, veliko dvojno gledališko kukalo je zakrivalo ves gorenji del njenega obraza. Zabolelgaje vrat in razjezil se je ter sklenil sam pri sebi, da več ne pogleda v to prokleto ložo. Prvi akt se je končal. Pečorin je vstal in šel z življenje žensk, katerih število v naši državi za poldrugi milijon presega število moškib. Razvidno je, da ni možno torej vseh žensk pomožiti, Če se ostane na principu jednoženstva. Vsi ugovori proti višjemu pouku ženstva so mu torej ničevi. Posl. Stiirgkh, ki je tudi v predzadnji seji o tem predmetu govoril, poudarjal je z nova solidarnost Bvojih nazorov z naučnim ministrom, le glede pouka zgodovine zahteva več pragmatike v višjih razredih srednjih šol. V odgovoru svojem na zahteve predgovornikov o tej točki izjavlja minister Gautsch, da bode naučno ministerstvo tekom tega leta izdalo pozitivna določila o pouku, s čemur hoče zbornici bolj ugoditi, nego z nadaljnimi pojasnili v sedanjem času. O igrah izraža se ugodno in pravi, da je uspeh puvoljen, le paziti se bodo moralo, da se preveč ne igra in premalo ne uči. Mladočeški posl. En gel dokazuje, da je število Brednjih šol po Čeških krajinah nedostatuo, navaja, da je gmotno stanje suplentov uezuoBno, dohodki so majhni, mesto pa negotovo, ker od ravnateljstva odvisno. Govornik želi, da Be okrajša pouk klasičnih jezikov a uvede pouk ozkopisa in izdelovanje surovin v dovršene izdelke. Slednji pouk bi Bosebno povzdignil pravo cenitev dela. V ženskem uprašanji strinja se do cela z Masarvkom. Tudi posl. Sokolow8ki želi boljšega srednješolskega pouka v Galiciji. O klasičnih jezikih meni, da se mnogo uči, a malo nauči. Obžaluje visoko šolnino, ki je ista kakor na velikih šolah vkupna svota kolegnine. Prosi ustanove obrtnih in strokov« nih šol in zatrjuje h koncu, da bode obrodilo pri* jazno in naklonjeno uvaževanje pravičnih zahtev posamnib narodov s struni vlade najboljši sad z ozirom na utrditev iu vzajemno soglasnost v vseh zadevah države. Posl. K 1 u n označi zahteve slovenskega naroda v učnih zadevah in izjavi, da se obljuba glede bIo-venskih in italijanskih paralelk v Celji, oziroma Gorici in Trstu še vedno ni izpolnila. Če se torej sprava ne bode izvedla mej narodi, bode največja krivda zadela vludo, ki iz samih političnih ozirov izgubi iz očij glavni smoter, uzadovoljenje narodov. Klun zahteva uatanoiitev malega gimnazija v Kranji, nekaterimi tovariši k Feniksu in se obupno prizadeval, da ne pogleda v omenjeno ložo. FenikB — restavracija bila je po svojem topo-grnfičnem položaji zareB jako pomenljiva za zadnje prihajalce v AlckBnndrinsko gledališče. Nekdaj so se okorni vozovi, katere je vlekla po dvoje hromih klek, rinili poleg ozkih gledaliških vlat, in mlado vile, ovite v velike robce, skakale so ua vozne škri-pečo Btopanice in tolpa brkatih lizunov, oboroženih z bliščečimi lorneti in še bolj bliščečimi pogledi, se je rinila na tvojih vnanjib stopnicah, o Fen'ks ! Pa minuli bo ti bujni dnevi. Tam kjer bo prejšnje čase vibrali beli in črni peresni čopi — tam se sedaj počasi sprehajajo triogeljni klobuki brez čopov: velik primer prevratov osode človeške! Pečoriu je šel k Feniksu z jednim preobra-ženskim in jednim topniškim častnikom. Ukuzal je prinesti čaju in usedel se ž njima k mizi. Tukaj so bili vsakovrstni ljudje. Pri tej mizi, za katero je sedel Pečorin, sedel jo tudi ueki mlad človek v fraku, ne posebno odlično oblečen, ki je vedno kadil lastne smodčice v veliko jezo gostilniških slug. Ta mlad človek bil jo velike postave, rumenolus in čudovito lep. Velike temne oči, pravilni nos, podoben nosu Apolona Belvederskega, grški podolgast kazoč na slabe razmere učnih prostorov na novem gimnaziji Ljubljanskem. Tudi omvnja, da bode treba ustanoviti hrvatsko srednjo šolo v Pazinu, središču celo po uradni štetvi naštetih 180.000 Slovanov, ki nimajo nikakega srednjega učilišča. Pač pa ima mala kočevska naselbina 15.000 stanovnikov nemški gimnazij — želja Istranov, da dobe srednje učilišče, je potem pač utemeljena. Posl. Swiry se kakor njegov rojak Sokolovv-ski — obrača proti visoki šolnini srednjih učilišč, ki zakrivi izostanje učencev iz srednjih stanov, kakor tudi kmetov, ki ne morejo plačevati tolikih svot. Prosi torej, da Be temu kolikor možno v okom pride. Posl. F u88 zagovarja proti Eogslu naredbe učnega ministerstva in je smatra opravičene z ozi-rom na sosedne, sosebno nemške države, ki imajo isti sistem, kakor je v nas veljaven in pravi, da ni treba v odpravi klasičnih jezikov posnemati zaveznih Madjurov. Bukovinski posl. Miskolczv kaže slabo na-rodno-gospodarsko stališče svoje domovine in prosi ustanovitve gimnazije v Serethu namesto razpu-ščeue realke, istotako tudi osnovanje kakih strokovnih šol. Posl. Špiudler pa stavi predlog, da država vse srednje šole v komunalni upravi prevzame v svojo uskrb z ozi nun na njih pedagogičen uspeh in na gmotno stanje vzdržujoče občine. Posl. Fournier smatra zahteve srednjih šol za previsoke. Posledica njihova so ugneidenje običajnih korepiticij. Mnogo ljudij revnega stanu gre samo radi tega studovat, da dobi instrukcije, „ure", s katerimi se živi in vsled katerih skušenj ne napravi. Tako so koropiticije uzrok izobraženemu proletarijatu. Pa tudi potem še preostane preveč izobraženih z oz i rum ua službe, ki se imajo oddajati. Uprava naj stavi manjše zahteve, potem bo menj korepiticij iu vsled njih seveda tudi menj dijakov. Naslednji govornik posl. Schvvegel zavrača posl. Kiuua in trdi, da slabi učni prostori Ljubljanskega gimnazija niso v uikaki zvezi z ustanovljenjem gimnazija v Ivranji. On sicer ni nasprotnik osnovi gimnazija v istem mestu, a ve da ljudstvo ui zasedeno na zopetno osnovo istega, pač pa želi obrtno ali pa trgovinsko šolo. Slednjič želi, da se mali gimnaziji v Ljubljani preskrbe dostojni prostori, ker jo bode itak razširiti v veliki gimnazij. Poročevalec Ileer izjavi, da preustroja srednjih šol v besede pravem pomenu pač ne bode, ker je osnuta njihova tako dobra, da se i v nemški državi ozirajo vedno in vedno nanjo, iu bi torej ne bilo umestno zameuiti dobri načrt s slabim. Pač pa bode treba ozirati se na boljšo vzgojo učiteljev, kajti znamenit učenjak ni tudi dober učitelj, a dober učitelj je na sredujih šolah več vreden kot najboljši učenjak. Kar se tiče ženske omike, treba bode, akoprara ne to, kar skrnjuiki zahtevajo, pač pa mnogo storiti. Tudi v narodnostnem oziru odgovarja posl. Masnfvk, da je, prevzemši svoje poročilo, skušal ugoditi vsem in se isto tako vsem na njihovi naklonjenosti zahvaljuje. Obravnava se je na to prekinila in točka vsprejela. Koncem seje izjavil je predsednik dr. obraz, prelepe lase zakrivljene od prirode., vse to moralo je slednjega pozornoBt obrniti nanj. Samo njegova ustna preveč drobna in bleda v primeri z živimi barvami njegovih lic bi meni ne ugajala. Po bakrenih gumbah z grbi na fraku se je dalo uganiti, da je uradnik, kakor so uradniki vsi mladi ljudje v frakih v Peterburgu. Sedel je zamišljen in se ni brigal za razgovor častnikov, kateri so se šalili, smejali se, zalivali tobačji dim s slabim čajem. Mej drugim govorili so o konjih. Topniški poročnik se je babal b svojim mladim dirjalcem. Pečorin jo a propos razložil, kako jo danes pri VozneBenskem mostu podrl nekega gizdalina, in ušel preganjalcem . . . Opisal je gizdalinovo obleko z zmečkano kapo in pa njegov obupni položaj na cestnem tlaku. Smejali so se. Ko je Pečorin koučal, ustal jo mladi človek v fraku in stegnil roko, da bi vzel klobuk z mize in vrgel z roko na tla podnos s čašami. Jasno jo bilo, da je uradnik nalašč tako mahnil z roko; več oči se je uprlo nanj, nuj predrzne jše in najneustrašnejše ga je gledal Pečorin. Kri se jo dvignila neznanemu gospodu v glavo, stal je nepremakljivo in se opravičeval. Molk je trajal le jedno minuto Naredil se je krog in vsi bo pričakovali afere. Nakrat je Pečorin zopet sel in glasno za-klical služniku: Kaj etaue posoda?" Povedali so mu trikrat višjo ceno. (Dalje prih.) Smolka, uvažujoč zahteve konservativcev, ki so v „poslanici" sodružnikov avstrijskega parlamenta prisotnih pri mirovnem shodu v Rimu hoteli opaziti proticerkveno demonstracijo, da oni, oziroma dr. Russ, ne zastopajo avstrijske zbornice v Rimu oficijelno. Seja se je na to zatvorila ob 4. uri popoludoe. Shod „Slo venskega društva" v Postoj i ni. Prvi shod, katerega je priredilo „Slovensko društvo" izven Ljubljane, nedeljski shod v Postojini, uspel je tako krasno, da bi se tega ne bili nikdar nadejali, in nasprotniki „Slovenskega društva" prepričali so Be o tej priliki gotovo, da je zavedna Notranjska postajpnka, katere s puhlimi frazami ne bodo strmoglavili, da so Notranjci odločni narodnjaki, iu odločni naprednjaki. Udeležba pri shodu bila je ogromna. Z vseh stranij Notranjske došli so volilci, zaupni možje in prijatelji „Slovenskega društva", isto tako pripeljalo se je lepo Število gostov iz Ljubljane, a iz Postojiue zbralo se jo vse, kar jo prištevati narodnemu meščanstvu. Zborovanje začel je občepriljubljeni in spoštovani župan PostojiuBki, gospod Friderik Vičič, pozdravil vnanje goste in domače udeležnike ter predstavil gospoda Ivana Gogolo, načelnika „Slovenskomu društvu." Gospod Gogo I a prevzel je na to predsedstvo, predstavil vladnega zastopnika, c. kr. okr. komisarja gosp. Lapajne-ta, razložil v kratkem, jedrnatem govoru pomen in svrho „Slovenskega društva", katero ima vzvišeno geslo: „Vse za narod in njega blagostanje" in naprosil končno gospoda Lenarčiča kot kandita za deželnozborski mandat, da Be izjavi glede svojega političnega in gospodarskega programa. Gospod Lenarčič razložil je na to v daljšem izvrstnem govoru svoja politična in gospodarska načela, po katerih se namerava ravnati, ako ga počaste volilci s svojim zaupanjem. V političnem oziru obeča, da se bode kot zvest sin svojega naroda držal vselej strogo narodnega programa, kakor so ga določili na vkupnem shodu dne 2. oktobra 1890. I. slovenski državni in deželni poslanci. Glede gospodarskih uprašanj pa pravi, da si bode na vso moč prizadeval rešiti jih kolikor mogoče ugodno, ravnujoč se pri tem po svojih večletnih skušnjah, katere si je stekel kot ekonom in občinski odbornik Vrhniški, kot član c. kr. kmetijske družbe in kot član ravnateljstva posojilnice na Vrhniki. Poznavajoč potrebe in koristi obrtnikov in kmetovalcev upa gosp. Lenarčič, da mu se bode posrečilo kot deželni poslanec tudi res koristno delovati za volilni svoj okraj in tako dokazati, da je zaupanje, katero se bode vanj stavilo, tudi dejansko zaslužil. Udeležniki shoda poslušali so pozorno govor gosp. Lenarčiča in mu večkrat glasno iu naudušeuo pritrjevali. Po gosp. Lenarčiču govoril je gosp Alojzij Kraigher in priporočal kandidata v izvolitev, ker je po svojih vednostih in po svojem narodnem prepričanji porok za to, da bode v deželnem zboru častno in neumorno zastopal svoje volilce- iu se resno trudil za duševno in gmotno blagostanje naroda slovenskega na Kranjskem. Gosp. dr. Marolt podpiral je z zgovorno besedo g. Kraigherja navajajoč, da je kandidat gosp. Lenarčič za Vrhniko to isto, kar je bil nekoč nepozabni Kotnik, in osvetlil nedostojno agitacijo nasprotne stranke, ki se ni sramovala zviti resnico tako, kakor njej kaže, kajti vrgla je mej Bvet vest, da šteje občinski odbor Vrhniški, ki je proglasil prvi g. Lenarčiča kot kandidata za deželni zbor, 38 občinskih oboruikov, izmej katerih jih je pa glasovalo za g. Lenarčiča le 7. — NaBproti temu navaja govornik, da šteje občinski zastop za trg Vrhniko brez okolice samo 9 odbornikov, katerih je bilo pri dotičui seji uavzočuih 7. Shod proglasil je na to gospoda Lenarčiča jednoglasno svojim kandidatom za deželni zbor, in volitev v ponedeljek je sijajno dokazala, da si je gosp. Lenarčič stekel zaupanje zavednih Notranjcev. Gosp. dr. Ivan Tavčar govoril je na to o sedanjem političnem položaji sploh, zlasti pa o položaji na Kranjskem in o težnjah in namenih na-rodno-napredne stranke. Slavil je prejšnjega poslanca za notranjska mesta, gospoda Josipa Gorupa kot uzornega in požrtovalnega rodoljuba in naglašal, da se narodna zavednost, kakor živi mej Notranjci, porok za to, da je slovenskemu narodu bodočnost zagotovljena, ker zavednega naroda ne more ugonobiti niti najsilnejši naval nasprotnikov. Gospod Bile predlaga, da se odpošlje dosedanjemu poslancu gosp. Gorupu telegram ter da se mu izreče zahvala notranjskih volilcev za dosedanje delovanje. Shod vsprejel je ta predlog navdušeno. Gosp. dr. S to r čital je na to telegram, kateri se je odposlal g. Gorupu in kateri slove: Blagorodni gospod JoBip Gor up na Reki. Mnogobrojno zbrani volilci na shodu „Slovenskega društva" v Postojini izrekajo Vam jednoglasno kot požrtovalnemu in delavnemu svojemu dosedanjemu zastopniku v deželnem zboru, kot iskrenemu rodoljubu in največjemu slovenskemu mecenu svojo prearčno zahvalo. Prepričani Vašo naklonjenosti kličemo: Gromoviti živio ! Dalje čital jo telegram, ki je došel iz Št. Petra: Po razmh opravilih zadržani udeležiti se shoda »Slovenskega društva", kličemo vsem udeležencem presrčen „Živio!" Živela narodno-napredna stranka \ Jelenec, Kozlovčar, Lavrenčič, Delak, Zupančič, Sajovic, Korošec, Špilar, Povše. Oticijelni del shoda je bil s tem končan in začela se je prosta zabava, pri kateri so Be vrstile naudušene napitnice z lepimi pesmimi. Ljubljanski kvartet (gg. Branke, Dečraan, Lilok in Pavšek) očaral je vso navzočnike s krasnim svojim petjem in tudi „Čevljar baron" zapel je mojstersko svojo arijo, pri čemur ga je spremljal Ljubljanski kvartet. Burna polivala, ki je sledila vsaki točki, kazala je izbornim pevcem, kako hvaležni so jim bili uuvzoč-niki za izredni ta užitek. Izmej govornikov, katerih je bila cela vrsta, omenjamo samo gg.: Hiuka Kavčiča, Ivana Hribarja, ki je poučno iu na-uduševaluo govoril o slovenskem uradovanju, Pla titana , ki je v poetično dovršenem govoru napil slovenski domovini, dr. Štora, ki je nazdravil zavednim voiilcem in krajnemu odboru imenoma g. Frideriku Vičiču iu g. A. Krajgherju, in Se ve rja ki se je zahvalil v imenu volilcev „Slov. društvu" na tako lepo prirejenem sestanku, ki bode voiilcem ostal vedno v spominu. Prvi shod, ki je vsem udeležoikom nepozab-Ijiv, zvršil se jo dostojno in sijajno in to je najboljši dokaz, da ima „Slov. društvo" živo zaslombo mej narodom, kar najbolje potrjuje izid volitve v ponedeljek. Politični razgled. V-riiHir 4lc'/elV. V Ljubljani, 9 novembra. Držftvn i zbor m Pri obravnavi proračuna uaučnega miuiaterstva govoril je tudi poslanec Kl u o in zahteval, 1) ustanovitev slovenskih paralelk na gimuazijah v Celji, Gorici in Trstu, 2 ) zidanje novega poslopja za novi spodnji gimnazij v Ljubljani, 3.) ponovitev gimnazija v Ljubljani. V svesti smo si, da se je poslanec K lun (..sokol il le vsled našega pritiska ua državno poslance slovenske, kajti sprevidel je gotovo, da je naš naro i nkrajno nezadovoljeu s dosedanjo nedelavnostjo svojih zastopnikov in da bi utegnila priti zanj kaka katastrofa, ko bi še nadalje sodeloval pri uničevanji naroda slovenskega. — Kluuovemu predlogu protivil se je poslanec Žvegel in ugovarjal zlasti ustunuvitvi Krunjske gimnazije. — Pri razpravi proračunskega odseka o „užituinskem davku" govoril je tudi prof. Čuki je. JJelef/actJe imele so prvo sejo včeraj, v ponedeljek. Jugoslovanski delegati so: Klaić iu Šuklje, namestniki: Bulat, Klun iu dr. Gregorčič. V včerajšnji seji volile bo delegacije predsedništvo in odseke, vlada pa je predložila proračun o vkupnih potrebščinah in še nekaj drugih predlog. IIohenwavtoveya kluba klerikalni poslanci imado mej seboj posebno zvezo, ki prav za prav odločuje v tem nesrečnem za nas klubu. V tej zvezi posvetovali so se v petek o ljudski šoli, katero bi tako radi uničili, in sklenilo se je, da bode posl. dr. Ebenhoch pri generalni debati o finančnem zakonu obširno razložil in utemeljil te frakcije šolske terjatve, na katere želje se pa, hvala Bogu, ne bode nihče oziral. Zanimivo je samo to, da smejo ti Člani Hohenwartovega kluba počenjati kar hočejo in zastopati ' pri vsaki priliki in nepriliki svoje interese, dočim se slovenskim poslancem prepovedano sploh kaj storiti in govoriti. Čcšlce razmere. Nemški izgredi uprizorjeni v Libercab za Časa cesarjevega obiska bili so po priliki takšni, kakor izgredi Celjskih nemškutarjev o sokolski slavnosti, a dočim naši poslanci niso storili ničesar, da bi to postopanje osvetlili pred poslansko zbornico, ravnali so češki zastopniki vse drugače, in razkrili vsemu svetu, kaj se je godilo v Libercah. To je seveda speklo prizadete faktorje v Libercah in ker si drugače ne vedo pomagati, šli so tožit „Politiko", ki je prva poročala o dogodkih v Libercah. Čudno in karakteristično je pa, da se predrzne mestni magistrat prositi, naj se za to pravdo deleguje BodišČe v Libercah. Človeku, čitajočemu to vest, poraja bo v duši cela vrsta kombinacij .... „Narodni Listv", polomizujoč s staročeškiuai glasili, poudarjajo, da bodo miadočeški poslanci, ako bodo VBtrajali, uničili sedanjo parlamentarno razvrstitev strank, ki le vladi služi in tako dokazali, da Čehov ni moči potisniti v kot. Avstrijski Skop- na Dana j i. Na Dunaji vršile se bodo v kratkem zopet nekakšne škofovske konferencijo, h katerim so že skoro vsi škofi prišli. Udeležil se bode teh konfe-rencij (udi Vratislavski škof dr. Kopp. Doslej Še ni znano, kateremu predmetu javnega življenja bodo naklonili milostno svojo pozornost naši škofje, kajti sklenili ho tajnost za svoje obravuave. Na vsak način pa to obravnavanje ne bode imelo nobenih praktičnih posledic. Čuden slučaj jo pa, da so bili na Dunaji mudeči se škofje povabljeni na diner, katerega je papežev nuncij Gnlimberti priredil na čast novemu nadškofu Ostrogenskeinu Vuszaryju, in pri kateri priliki je le-ta govoril v zmislu, naših škofov delovanju dijametralno nasprotnem, da bodi duhovniku vodilo: paf Vuaiije državo. liaskft sodba o naši vojski. Baron Kaulbars, ruski general in mnogoletni vojaški ataše ruskega poslanstva na Dunaji, izdal je obširen spis o avstrijski vojski, katero karakte-rizu je kot dobro organizovano iu eksaktno delujočo celoto, ki je zelo različna od one I. 1866. — Po sodbi Kauibarsovi bilo bi pešaštvo pripravljeno za vojno peti dan, topničarstvo sedmi, konjištvo pa že drugi dan, a vsa avstrijska vniska je po sedanji svoji organizaciji jedna prvih v Evropi, in resen na-aprotnik, ki bode jako izdatno upi.v.t! na rešitev mejnaroduih konfliktov, častniki avstrijski so po tega vojaka nazoru izborno izvežbani in temeljito poučeni ter pravi steber avstrijske moči. M i rozeti i kont/res. Rimskega mirovnega kongresa zborovanje Be je v soboto zaključilo in sicer z velikim škandalom, katerega je provocira! znani iredentist Imbriani. Najprej spri se je Imbriani a predsednikom Bian-cherijem, a ko so se rešili večji predlogi in je jiredsednik nuznunil, da se bode o ostalih predlogih posvetovalo prihodnje leto, ustal je Imbriani in uprašal, kaj je z njegovimi prediogi. Ko so ga nekateri poslane! hoteli pomiriti, ruzkoračil ho je Imbriani in upil: Konferencija izreče naj se jasno, je-li pripozna narodnostno načelo za jedino pravo, na podlagi katerega se morejo urediti države. Francoski rad tkalci. Ker je miuisterstvo pretilo, da bode razpustilo zbornico, nko bi radikale! hoteli strmoglaviti sedanjo vlado, udali so se nezadovoljneži in vsaj za nekaj časa opustili nepatrijotičtie iu za sedanje okoliščine jako nevarne težnje, ter bodo i tiadalje podpirali goBpoda Frevcineta, makari jim tudi ni baŠ posebno simpatičen. Fraucosko-ruska zveza, katera je povsem delo sedauje vlade, je v deželi tako popularne, da se celo radikalci francoski boje za svoje mandate iu to je za konsolidovanje Francije velike koristi. Domače stvari. — („Slovence" in v če ran j a volitev.) O izidu volitve notranjskih mest iu trgov za deželni zbor ima „Slovence" nastopni drastični telegram: „Vrbnika 9. novembra. Vseh volilcev 101, Lenarčiča volilo 3 7." — O številu glasov v Postojini in Ložu pa ne ve povedati ničesar. Lahkoverni Čitatelji „Slovencevi" bodo menda celo sodili tako-le: Če je na Vrhniki 101 volilec, g Lenarčič pa je dobil 37 glusov, je torej 64 glasov moral imeti kdo drugi, iu kdo bi to mogel biti nego klerikalni kandidat gosp. dr. Gregorič. Dobil pa je zares na Vrhniki 0, v Ložu 1 iu v Postojiui 2 glasa, torej cele 3 glase (piši tri) proti 118 glasom g. Lenarčiča. Nasproti tako perfidni, le na ignoranco svojih čitateljev se opirajoči taktiki „Slovenčevi", bilo bi nepotrebuo zgubiti le jedno besedo. Obsoja 89 sama. — (II valna ljubeznivost.) Ljubljanski udeležniki Postojinskega shoda kupili so si vozovnice za II. razred, a da bi se vsi vkupe vozili, ukrenil je uačelnik postaje Ljubljanske, gospod Gustav H a bi t, da se jim je odkazal kupe I. razreda. To je gotovo ljubezniva postrežnost, katera zasluži, da jo poaebe omenimo, — (Skušnje za učiteljsko usposobljenost) pričele so se včeraj ua tukajšnji c. kr. učiteljski pripravnici. Oglasilo se je jako veliko število kaudidatov in kandidatiuj, namreč 48, ki že službujejo nad 2 leti. Za ljudske šole dela skušnje 18 učiteljev in 22 učiteljic, za meščanske šole 4 učiteljice in 5 kaudidatinj za francoski jezik. — (Razstava podob na steklu.) Gosp. Kratohvil, lastnik zbirke podob ua steklu, katera je bila pred nekaterimi leti razstavljena v Šleinierjevi hiši, bodo v kratkem odprl novo razstavo tacih podob v poslopji Filharmoničnega društva. — (Včerajšnji mesečni in živin »k i semenj) bil je precej dobro obiskan Prigualo se je 447 konj in volov, 26G krav, ;>5 telet, vkupe torej 748 glav. Kupčija je bila srednja, ker jo bilo vnanjih kupcev le malo, le debele vole so mesarji zelo kupovali in tudi dobro plačevali. — (V Vodmatski tovarni za sukno,) katera je bila ustavila delo pred letom dnij in katero je od Češko-vih dedičev kupil g, Krenner iz Škofje Loke, pričelo se je pred kratkim zopet delovanje. Prejšnji delavci v tovarni in tudi nekateri drugi ho zopet dobili delo, kateri vodi strokovnjak, poklican iz Jagomdoifa v Šleziji. — (Cerkev karmelitarskega samostana) na Selu bode te dni gotova in Seta mesec blagoslovljena. Cerkev je posvečena sv. Jožefu iu je zunaj in znotraj zidana v romanskem zlogu ter jako bogato in ukusno okičena. Sezidal se je tudi ličen stolp za dva znova. Na vrtu samostaua sezidal se je v polukrugu poseben mavzolej, v kate* retn je prostora za 50 krst. Na sredi mavzoleja je majhna a zelo čedna kapelica. — (Z Dolenjskega) se nam piše, da nekateri brezvestni Dolenjci izvažajo veliko jabolčnika in tepkovca, katera pomešana z žalibog vedno red-kejim pridelkom vinske trte prodajajo za pristno kapljico in opeharijo marsikaterega kupca, kateremu se potem še posmehujejo, češ, saj v mestu tako nič ne razumejo. Da je novo vino le sladko in gOHto, pa je dobro. V zidanice baje kar pri belem dnevu vozijo sadni mošt, kar se je poprej godilo le skrivaj. — (Samomor.) Pretekli tedeu našli bo 67-letnega posestnika T. iz Žič v kamuiškem okruji obešenega na nekem kozolci. Ker je bil mož premožen in živel v rednih odnošajih, sodi se, da se mu je bržkone zmešalo. — (Celjska posojilnica) kupila jo lejio Ileiterjevo posestvo, hišo z vrtom nasproti c. kr. okr. glavarstva na voglu trga cesarja Jožefu v Celji. S tem 8i jo posojiluicti jako ukrepila svoje stališče ua veliko jezo nestrpnih Celjskih Germanov. — (Novo šolsko poslopje.) Iz Slavine se nam piše: Za tukajšnjo župnijo bode prihodnji četrtek 12. t. m. imeuiteu in važen dan. Blagoslovilo ae bode tukaj novo uzorno šolsko poslopje, katero sta dala zgraditi blagorodna gospoda Gorup in Kalister. Poslopje je takt) lepo, da smejo žup-ljani ponosni biti, da imajo tako lepo šolo. Pričakuje in želi se, da bi so blagovolila te slavnosti udeležiti tudi blaga dobrotnika, da se jima srečni žup-Ijaui pri tej priliki vsaj nekoliko morejo zahvaliti. — (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici) priredi v nedeljo 15. t. m. v prostorih „Goiiške čitalnice" svojo vsakoletno veselico z jako zanimivim vsporedom. Rodoljubne go-Bpe in gospodično ter drugi sodelavci se že zdaj skrbno pripravljajo in učijo, da bo tudi letošuja veselica vredna vrstnica z drugimi v prejšnjih letih. — (Tržaško pokopališče.) Na pokopališči v Trstu ni dovoljeno postavljati spomenikov s slovenskimi napisi, in magistrat Tržaški pazi strogo na to, da se izvršuje ta naredba. Upravno sodišče bavilo bo je te dni z jednako zadevo. Nemci v Tri-dontu pritožili so se proti jednaki, že zdavna veljavni uaredbi Tridentskega mostnega magistrata in upravno sodišče je razsodilo, da je smeti v Tri-dentu postavljati na pokopališči tudi spomenike z s nemškimi napisi. Opozarjamo Tržaško Slovence ua to velezanimivo razsodbo. — (Otroški vrtec na Greti,) se ne bode mogel odpreti že na god presvetle cesarice (19 novembra), kakor je bilo nameravano. Hiša nanire.'. v kateri bode otroški vrt, ni še dovršena, a vender ne bode treba mnogo več čakati do ustanovitve J te 'prevažne nove narodne tvrdnjave v Tržaški okolici. — (Društvo „Veles i 1 a"j v Skednju priredi dne 21. t. m. veselico s prav zanimivim vsporedom. — (Pevsko društvo „Adrija") v Bar-kovljah priredi dne 22. t. m. veselico s petjem, igro in deklamacijo ter sodelovanjem društvenega tamburaškoga zbora. — (Jednajsta obletnica velicega potresa v Zagrebu) potekla je dne 9. t. m. V spomin bila je, kakor vsako leto, slovesna božja služba v vseh cerkvnh. Navzlic hudemu udarcu, ki je takrat zadel prestolico hrvatsko, razvija se Zagreb jako lepo, kakor je imelo priliko opaziti na tisoče Slovencev za časa Zagrebške razstave. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Št. Jernej 10. novembra, Živeli zavedni notranjski volilci! Sentjernejski narodnjaki. Dunaj 9. novembra. Tiskovni odsek državne zbornice pričel je danes svoja posvetovanja. Govorili so dr. Jaques, Kini in dr. Ilerbst, ki je izročil peticiji Dunajskih tiskarjev in društva časnikarjev. Vsi časnikarji brez razločka stranke in narodnosti zmatrajo tiskovni zakon kot slab. Sedanji tiskovni odnošaji so neznosni. Sistem konfiskacij naj so Omeji. Kolek jo davek na omiko. Kavcija naj bi se odpravila. Sklenilo se je zaslišati mnenje ministra pravosodja in financ. Milan 9. novembra, Rudini poudarjal v svojem govoru, da je budget ugoden, da ne bode treba novega posojila. Vlada ne misli spreminjati garancijskega zakona. Italija bode porabila vos svoj upliv, da ohrani mir, ponovila je trojno zvezo, da okrepi sedanje stanje. Z Nemčijo in Avstro-Ogcrsko ima Italija jednake interese. Dobri odnošaji Italije z ltusijo so utrdili V javnem mnenji čut varnosti in miru. Dunaj 10. novembra. Velike konference •kolov pod predsedstvom kardinala Schonbonia pričele se danes. Navr.oči vsi cislitvanski škofje razun Olomuškega knezoškofa. Dunaj 10. novembra. Stanje zdravja nadvojvodiiije Margarete je trajno povoljno. London U>. novembra. Pri lordmajor-skem banketu izjavil se je Salisburv, da je uspeli glede irske politike pO volj en, glede politike V Bgiptu ni nobene spremembe. Sedaj ni niti najmanjega oblačka na obzorji, ki bi bil nevaren miru. Mestu vojne bavi se diplomacij:! z industrijalnim tekmovanjem in trgovinskimi pogodbami. Anglija se nadeja dobrih uspehov v trgovinski borbi. V nasprotji z Ameriko držala se bodo slobodne trgovine. Torni-celi poudarja, da so intimni odnošaji, Anglije proti Italiji najbolje poroštvo za evropski mir. Razne vesti, * („Nebeski ključ",) krasna basen sla\nega češkega pisatelja Svatopluka Čeha, izšla je zdaj tudi v nemškem prevodu, katerega |fl jako dobro izdelal Zdenko Fux-Jelensk^, a založil Jakob DierbOck (Emanual Uite) na Dunaji. * (Vojaški črk o stave i.) Tudi v Mo-nakovem pričel se je štrajk tiskaiskih pomočnikov. Vojaška oblnstva dala so vse vojake, ki so izučeui stavci posestuikorn tiskarn na razpolaganje. * (Zima v Italiji.' Iz Klorence so poroča, da je po vseh hribih in holmib v okolici padel debel sneg, vslnd česar ja nastal hud mraz. * ( M r iu v Italiji.) Iz vseh krajev Italije poroča se o nenavadnem mrazu. V Milanu, Veroni, Turinu, Alessaiidrip, Parmi, Modeui in celo v Palermu padla je temperatura pod ničlo. V nekaterih krajih je bilo po 2, v drugih celo po 4° mraza. * (Požar na morji.) Neki angleški parobrod, ki je vozil petrolje v Pirei, zgorel je v zalivu otoka Evbeje popolnoma. Poginulo j« deset mornarjev izmej moštva, šest so jih pa rešili. * (Ladi j a se potopila.) Pri Palestrini blizu Ileuetk potopila se je te dni, ko je razsajala huda burja, neka ladija ua jadra. Kakor so sodi, bila jo avstrijska ladija io je moštvo gotovo poginulo, ker se ni čulo ničesar o njem. * (Nesreče na železnici.) Na progi Paškani-Bukurešt skočil je osebni vlak blizu poBtaje Puškam s tira, ker je zlobna roku Btiela nekoliko relsov. Stroj se je popolnoma prekopieuil in je parni kotel Be razletel. Vlak začel jo goreti iu Bta zgorela dva poštna in trije osobni vagoni. Število ponesrečenih je veliko, jeden sprevodnik baje mrtev. Natančneje število ui znano. — Iz Bombava se poroča, da je pri Nagpuru skočil s tira Železniki vlak, ki je vozil angleške iu domače vojake. Mrtvih je deset vojakov, več pa ranjenih. — Na srbski železnici pri Ćupriji zadela sta tudi vlaka in je bilo več oseb ranjenik. Mnogoletna opnzovau jn. Pri slabem prebavlje-tiJI in pnmankanji slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih »e pristni Moli-»vi „tteidlitz-praski" zelo odlikujejo k .k.>i nobeno drugo sredstvo s svojim želodec, krepčiijoćim t»-r kri čisteč i m uplivom, (/'ena Skatljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauhen i*. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate ■ njega varstveno znamko in podpisom. 1 (4-15) Uradna informacija c. in kr, avstrijsko-ogerskega generalnega konzulata v Novem Yorku. Deželno sodišče v Trstu prosilo je c. in kr. avstrijsko ogerski generalni konzulat v Novem Yorku uradnega porodila o bo.nI-.ii sti zavarovalnico „Mutna!". Konzulat ju odgovoril I dopisum ddto. Novi York, dnć 2. junija 1891, št. 1031, in sicer nastopno: .Slavnemu c. kr. deželnemu sodišču v Trstu. Na Cenjeni dopis z dnć 12. m. meseca, št. 249/2215, čast mi je slavnemu sodišču o „Mutual Lifj Insurance C'ompany" javiti to-le: ..... Dne 1. januvarja 1890 ukazalo je omenjeno zavarovalno društvo pravoveljavnih zavarovalnih po-godeh v znesku Doli. 565,839 387 iu iinelo premoženja v gotovini Doli. 186,688.689 (gld. 339,090.376 gld.\ Glede premoženja ne nadkrilja to družbe nobena druga....... „Mutual Life Insurance Companv" je jedna najaolidnejaib in najbolje delujočih v Zjudinjenih državah in najznamenitejša zavarovalnica na svetu. (971) C. in kr. konzul: 1'alltHcliek pl. l*aliutorMt m. p. (•lavno vo«lntvo i.a A \ stri jo: nit Ikona jU I., I.ob-kun it/ plut r. (.Iitvni KANtopulk iu KiiiiijhKo: Alojzij Lenček v Ljubljani, Sv. Jakoba trg. Gospod J. Janka, chef Praske tvrdke J itn k a »V < ouip., sedaj v „Hotelu pri Slonu" v Ljubljani. Na mnoga poiz edovanja, kako to, da jo naša gostil-nica v Domžalah, kjer vender ui visokotlačilno napeljave, tako izborno in zadovoljilno prezračena, kakor so tukajšnje, z Vašimi ventilatorji preskrbljene restavracije, štejem si v javnem interesu v prijetno dolžnost, izreći tem potom, da bera že prej večkrat upraševal pripoznauo dobro tehniko glede primerne ventilacije, in že nekaj precej dragih projektov poskusil izvršiti, i.l, da brezuspešno. Se le ko me je opozoril neki prvi naših inžeuerjev na Vaše patentovano Avstrija-ventilatorju s črepalnicarai (na kar bodem dotičnomu gospodu vedno hvaležen), spoznal sem takoj, da jo ta način jedino pravi, iu nisem se prevaril. Vaš patentovani Avstrija-veutilator je že delj časa instalovau in deluje, kur vodotlačilna napeljava ni mogoča, jedino z vašo umno črepalno kombinacijo, ter prouzroča, da je vzduh v sobi vedno čist in prijeten vzlic temu, da je nastalo vsled Btrelnib vaj in kadenja vedno muogo dima. To tudi drugače biti ne more, kajti jako praktično uzidane ventilacijske zatvornico dovajajo ravno toliko svežega zraka, kolikor dima odvajajo dobro delujoči avstrija-ventilatorji. Zrak, ki ga ta priprava dovaja, jo čist in hladen in omogoči v soparnih dneh prebiranje v sobi. Čestitam Vam konečno še na podeljeno Vam zlato jubilejsko svetinjo in Vam želim, da bi bili gmotni napohi primerni izvrstnim uspehom Vašega ventilacjsko-tchničncga delovanja. V Ljubljani, dne 9. novembra 1891. S spoštovanjem (977) II. I.. »Veneel. I,otcrljiie (trebite 7. novembra. Na Dunaji: f>2, 30, 75, 27, 57. V Gradci: 2, 55, 79, 2t>, 81. Zalivala.. Podpisano načelništvo izreka vsem častitim udom in gostom, ki so v nedeljo, dne 25. oktobra, v tolikem številu prišli na Ledenice, da bi se udeležili naznanjenega podiuž-ničnega sinula, najpresrčnejšo zahvalo. Podpisano načelništvo obžaluje, da vsled prepovedi c. kr. okr. glavarstva ni moglo Bpolniti obljube svoje j obžaluje pa tudi, da ni moglo preklicati svojega naznanila in vabila, ker se mu je Se le v zadnjem trenotku javilo, na so najlepše točke programa prepovedano. Dasiravno se je shod c. kr. okr. glavarstvu že 15. oktobra naznanil in je bil načelnik sam trikrat osebno pri c. k. okr. glavarstvu v Beljaku v tej zadevi, prišla je vender prepoved načelništvu Še le dne 24, oktobra, t. j. v soboto popoludne v roke, in tedaj ni bilo zaradi kratkega časa več mogoče, kaj povoljnega ukreniti. Zahvala pa se izreka tudi vrlemu gosp. gostilničarju, Jožefu Arnejcu, p. d. Hajnžlju, ki jo došlim udom in gostom tako izvrstno postregel in gostoljubno bvojo hišo na čaBt našemu shodu tako lepo okrasil. Ako se ta shod tudi ni tako obnesel, kakor je pričakoval on, in kakor smo pričakovali vsi, naj nas to ne žali. Kakor hitro pa bode pritožbi, na deželno vlado rešena, napravil se bode ravno na Ledenicah drugi shod. Skrb načelništvu pa bode, da se povrne na tem drugem shodu udeležencem in g. gostilničarju dvojno in trojno ves trud. Na Voliču, dne 2G. oktobra 1. 1891. Za načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico: Matija Wutti, p. d. Pajovec, načelnik. t mrli so v IJiiolJaiii: 7. novembra: Marija Lavne, gostija, 89 let, Stari trg št. "JI, plučnica. — Pran Debevc, delavčev siu, 2 leti in 8 mesecev, Ulice na IJrad št. 9, rhaehitis. V deželni bolnici : 6. novembra: Elizabeta Cmok, delavka, 22 let, je-tika. — Neža Uteuio, krojačeva hči, 31 let, krvavenje. Meteorologično poročilo. 2 a Cas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-klina v 111 iu. 9. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7393 mm. 737'5 mm. 738'8 mm. —12° C 2 0° C 0 8° C si. szh. snež. si. vzh. obl. si. vzh. i obl. 1 l-40am. snega, i 1 Srednja temperatura 0'5°, za 4*5° pod normalom. □Z>-u_ixaJsl£a. borza dnč 10. novembra t. 1. (lxvirno tel«»grafično poročilo.) včeraj — 91 — — gld 90 70 — . Papirna renta.....gld Srebrna rotita....., Zlata renta......, 108 05 &°/f marčna runta . . . . F 101 80 Akcije narodne Dank« . , 1003 — Kreditne akcije..... , 27P75 London....... „ 117 8J Srebro........ „ - -•- Napol.......... 9 36 C. kr. eekiol...... , 60 Ni-uink.* ujarko..... , 57°82'/f •1" ., državne eroftka it I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 100 , Ogerska zlata renta 4°/0.......10'J Ogerska papirna renta 5»/0...... Dunava rog. srečke 5°/0 . . . 100 gld Zoiulj. ohč. avstr. 4',,'Vo zlati zaot. 'isti . Kreditne i p •■'■ko......100 gld liudolfovo Hreč.ko..... 10 „ Akcije angio-avstr. banke . 1HO rramway-driišt. volj. 170 gld. a. v. . . iiitrni» 91-35 91 15 108 20 101 95 1003 — 274 -U 7 85 9 35«/, 1 5 60 1 57 82»/, 134 g Id . 25 m. 181 n 25 . l"-J • 85 „ 100 l 35 , 121 ■ i» 115 n 60 . 184 ■ fO , 13 n M) . 148 • 25 „ 222 n l4Ulllllikll razpiše Natečaj. Meščanska korporacija v službo nadgozdarja. Prošnje naj se ulože do ■ decembra I SOI. Prosilci morajo imeti izpit za samostojno gozdarsko službovanje in morajo biti zmožni jednoga slovanskega jezika. — Letna plača je lilil. in 25 metrov drv. — Kavcija se ima uložiti v znesku 4 00 gld. Odbor meščanske korporacije v Kamniku. t Potrtim srcem javljamo sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da jo vsemogočni Bog našo iskreno ljubljeno in ncpozabljeno hierko, oziroma sestrico (975) VES S X O O danes popoludno ob V46. uri, po kratki pa mučni bolezni, v petem lotu nežno starosti, k sebi poklical. Pogreb predrage pokojne bodo v torek, dne 10. novembra, ob '/t4. uri popoludne. V Kostanjevici, dne 8. novembra 189P Henrik Frankovld, c. kr. sodni pristav, ode. — Ana Frankovld, mati. — Vladko, bratec. Zanesljiv trgovsk pomočnik izurjen manufakturist, vesel prodajalec, vešč obeh deželnih jezikov, vvprejme ne takoj in se mu zagotavlja prav Klegautiil Joplftl s svilnatim podsivom . od gld. 5.— ,, dežni plaai.......„ , 10'- III Ml« teli-1 i.......„ ,10'- „ zavoji.........„ „ 15 — „ p»letoti . ■......„ „ 10 — \ovoMtl| v veliki isberi iu po najuiš|l ceni. — Naročila po meri Mkrbuo iu točno. ERNST STOCKL v Ljubljani. AJAa%aW KAROL TILL Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10. IMmuI papir iu zavitki v kasetah in zavojih. C'e-trtinka ali osmerka z naglavnimi okraski ali napisi. Vialtnice* litografovanu ali tiskane (najbolj moderna oblika) Vaakovratiie potrebščine aa pi-m»rnlce uli plMnlnv) iiiiae x podloge za pisanje, tintuiki, podstavki za držala, ohtežniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila i/, proževino, sušilni kartoni itd. itd. Trgo%ake Kn]ke, kopirne kn|lg«». be-Iežnlce, glavne knjige, ozke strazze, folijo knjigo, kvart-knjigo, kazala, upisne ali povzotne knjigo, knjige beleioioe, belefntoe za perilo. i.jmiNki koledarji, pisni in stenski koledarji, koledarji za bulezke, koledarji i listki in za listnice, žepni in denarnični koleilarji, patcntovarii Htohrični koledarji, dijaški koledarji in skladni koludarji v veliki izbori. (456 1) Okolici Škofjeloški! Nuznunjam, du mih tliae I. iiovomlirit 1. I>rt*v/.*'l lekarno v Škofji loki in upam, đu si bodem kmalu pridobil zaupanje tukajšnjega atauovnistvrt. Na bolj oddaljeno krajo pošiljam ttldl narotene stvari po poŠti iu prav po ceni. Jožef Zo3TLOtti, ,«u,,;_i) lekar v Skofji loki. Izdajatelj in odgovorui urednik: Josip Molil. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".