URN_NBN_SI_DOC-N7LJ9PKR
C) OSREDNJI K N JIŽ N IC I KRANJ IN O B L IK O V A N J U NJENE K N JIŽN E Z A L O G E - POG LED S TR E TJE G A Z O R N E G A K O TA M išu Sepe, N arodna in univerzitetna kn jižn ica , M atična služba V prejšnjih številkah Knjižnice sta nam France D ro lc' in Bojan Pisk predstavila dva različna pogleda na oblikovanje knjižne zaloge Osrednje knjižnice Kranj v zadnjih letih. Ker je obravnavani problem izredno zanimiv in mnogo g lo b lji, kot bi nepoučen bralec opazil na prvi pogled, sc mi je zdelo, da moram tudi sama napisati nekaj misli o tej temi. K pisanju me je vzpodbudilo tudi spoznanje, da se s podobno problem atiko ubada še več slovenskih knjižnic, predvsem tiste, ki so nastale z združevanjem študijskih, ljudskih in pionirskih knjižnic. Težave in dileme ob oblikovanju in postavitvi knjižničnega gra diva so posledica ne dovolj razčiščenih vsebinskih zasnov novih sploš noizobraževalnih knjižnic, ki so nastale po reorganizaciji slovenskega splošnega knjižničarstva, začrtanih v sedemdesetih letih. Osnove, ki sta jih pripravili Breda Filo in Ančka Korže-Strajnar' so sicer izredno premišljene in dovolj jasne, vendar seveda še ne razčlenjujejo podrob neje vseh organizacijskih in vsebinskih vidikov nove organizacije. V prvih osnovah in usmeritvah tudi ni napotkov za potek preobrazbe posameznih knjižnic. Kasneje so ob večletnem prizadevanju, da bi slo venskim splošnoizobraževalnim knjižnicam zagotovili vsaj osnovne materialne pogoje za delo, stopili teoretični in vsebinski vidiki v ozadje. Posamezne knjižnice so sc združevale postopno, kot so vedele in znale, vendar so ob pom anjkanju enotnih načelnih smernic in plodne strokovne razprave v večini prim erov ostale pri reorganizaciji na pol poti, brez tem eljite spremembe vsebinske zasnove. Združevanje uprave, preim enovanje študijskih knjižnic v študijske oddelke, skupna obdelava gradiva in druge organizacijske retuše niso vselej uspeli iz nekdanjih študijskih in ljudskih knjižnic zgraditi m odernih splošnoizo
RkJQdWJsaXNoZXIy