Leto XVII. V Celju, dne 8. februarja 1907. Štev. 17. DOMOVINA U aa SehiHeilev I certl H. 3. — Dopise blagovolit« Iraa-klrsll. rokopl.1 n n« mitja. kal« trikrat na tedea. vsak »Irijoia " tn athk ter velja ia 13 krone. Z ' ~ Avstrijo in Nem«|io 12 kron. pol leta 6 kron. 8 mesece 3 krone. Za Ameriko m o-znavatulj poljedelskih razmer R. M« yer je preračunih da je posestvo, obsegajoče 8 hektarjev, dovolj veliko, da kmeta in njegovo družino preživi, da mn pa ne dajo toliko, da hi mogel kaj od pridelanega žita tudi prodati. Za takega kmeta, ki nima žita na prodaj, nima torej umetno zvišanje žituih cen nikake vrednosti. Koliko kmetov pa imamo mi Slovenci ua Spod. Štajerskem, kateri bi imeli do 8 ha zemlje? Vrlika večina naših kmetov nima morda niti 3 ha — ti torej ne morejo prodajati žita. da. baš nasprotno, prisiljeni so kupovati žito ali pa moko. da prežive sebe in družino. Tem torej visoke carine na tnje žito samo škodujejo, ker po nepotrebnem višajo cene njim najpotrebnejših živil. Drugačna je stvar za veleposestniku. Njegovo posestvo obsega ne 3, 5 ali 8 ha, ampak na stotine hektarjev. Na teh ogromnih posestvih pridela tudi ogromne množine žita. katere lahko vse proda. Čim višja je carina na inozemsko žito. tem dražje je žito na avstrijskih trgih in tim večji je dohodek —- vele- spoaestva. Čim večji je pa dohodek po-estva, tem večja je njega vrednost Visoke carine na tuje žito provzročajo visoke cene žitu na domačih trgih — visoka cena žita prouzroča pa povišanje cene zemljiške posesti. Veleposestnik. ki prodaja žito ia zemljišča pridobi torej na cenah žita in zemljišč, mali posestnik, ki prideluje žito le za svojo rabo. nima od višje cene žita ne škode ne dobičku, oni. ki mora pt žito ali moke kupovati, trpi škodo tudi pri tem. No ta škoda ni sama. Če cena zemljišč vsled cariu na taje žito in tujo živino kakor smo videli zraste, to kmeta tudi še bolj obremeni, kajti kar dokupi k svojemu posestvu, mora neprimerno dražje plačati, od višje kupne cene zemljišč mora plačati večje pristojbine; ob smrti mu zemljišča višje cenijo in vsled tega odmerjajo tudi višje dedne pristojbine; dedičem nu-kazujejo višje dedne deleže in preži-vitke; med živimi se določajo višje doto. Dedni deleži, dole, pveživitki se pa ne izplačujejo takoj aru pa k ostajajo po navadi vknjiženi na premoženju, tako rastejo hipotekami dolgovi ua kmetskih posestvih. Da je to resnica in da ne pretiravam, navajam odlomek iz poročila deželnega odbora solnograškega iz leta 1881.. v katerem se izrecno kaže na to. kako je slučajno zvišanje cen živine prouzročilo ogromno povišanje cen kmetskih posestev .kateremu je sledilo zvišanje dednih deležev in pre-živitkov. Ko je potem pala cena živini. pala je tudi cena kmetsKih posestev na Solnogradskem in objavila se je ogromna višina hipotekarne obre- menitve., katera je vedla v mnogih slučajih k obožanjn. k prezadolženju in k eksekucijam." Tako deželni odbor solnogradski. V svojem članku seiu govoril večinoma o žitu in o cenah žita ter poudarjal da večina naših kmetov na Spodnjem štajerskem ne prideluje žita za prodaj. To velja tndi o živini. Ne pretiravam, ako pravim, da ogromna večina južno štajerskih kmetov ne pri-goji toliko živine, da bi mogel vsak gospodar prodati več kakor po 3 do 4 glave na leto. Če so cene živine še tako visoke, je dobiček posamičnika vender le neizmerno majhen, kajti večji del tega utakne itak prekupec. mešetar ali mesar. Posledice teh visokih cen živine, bodo pa ia male posestnike na Spodnjem štajerskem danes take, kakršne so bile pred 1881. 1. na Solnogradskem — o tem ni dvorna. Da si te-a v interesu našega ljudstva ne smemo in ne moremo želeti — je jasno. — To pa je samo eu del slabih posledic te veleposestniške politike — o drugih spregovorimo prihodnjič. Socijalnodemokratski kandidati na KoroSkem. Dne 2. februarja so bili pri deželni konferenci socijalne demokracije na Koroškem postavljeni sledeči kandidati za državni zbor: 1. Za mesto Celovec: Riese. 2. Za celovško okolico, kjer prebiva v južnem delu nad ho°/0 Slovencev: Lukas. 3. Za takozvani .slovenski" volilni okraj Pliberk. Železna Kapla. Dobrlaves, Borovlje: Ktbin Kristan iz Ljubljane. LISTEK. Pijančevanje škoduje zdravju. Predavanje na antialkofaolalcem »hoda dne 27. januarja 1K07 v .Narodnem domu* v Celju. (ioToril z- dr. JUrton lolUMfc. (Dalje.) Tako močno upliva alkohol v razmemo tako malih količinah, kakor je pol litra vina r.a dan na človeško telo — jasen dokaz, da je alkohol res strup. Saj strupe imenujemo tiste tva-rine, ki v najmanjših količinah vidno spreminjajo dele telesa. Alkohol pa je tem bolj strupen, čim čistejšega uživamo. Zato je žganje najbolj strupeno, manj vino, še manj pivo. in najmanj pa jabolčnik in hraševec. Naj še kratko opišem vpliv alkohola na jetra. Jetra so tisti del človeka, ki izdelnje žolč. ki je za prebav-Ijanje neobhodno potreben. Iz jeter se sceja žolč v žolčui mehur in od tod po neki cevi v črevo, kjer se primeša jedilom in jih pomaga prebavljati. Tudi jetra spreminja alkohol polagoma v mast in mast zopet zatulka cevi. ki so po jetrih razpeljane, tako. da konečno ne pride več žolč v žolčni mehur in v čreva, temveč ga posrkajo v «ebe krvne žile. ki so v jetrah. Kri postane vsled tega mmena in vsa koža postane rumena. To je položaj, katerega imenujemo zlatenco. Hudi šnop-sarji mnogokrat trpe na tej bolezni. Jetra so od kraja jako velika, pozneje 8* pa čisto skrčijo, tako. da kri ne more več pretakati jeter. Nekatere žile "o potem preveč uabasane s krvjo in posledica je vodeuika iz čisto podobnih vzrokov, kakor srno to poprej videli pri -srcu. Vodenika nastane sploh — in to uaj omenim samo mimogrede — vedno, ako iz kateregn koli vzroka zastaja kri v posameznih delih telesa in so torej žile v teh delih prenapolnjene s krvjo, tako da se skozi razširjene žile cede vodeni deli krvi. Vzroki zastajanja krvi pa so največkrat oslabeli organi, ki so oslabeli v premnogih slučajih vsled kroničnega zastrupljenja z alkoholom. Tega kroničnega zastrupljenja pa ni opaziti samo na notranjih organih vidljivo je tndi na znnanjih. Na obrazu ima alkoholist jasno zapisano: »Ti si pijanec!" Če vživaš, nenavajen alkoholu, nekoliko vinca v veseli dražbi, videl boš. da ti je lice rožno-cvetoče rodeče. — To rudečico privabil ti je na lice alkohol in ko se ga čez nekaj ur znebiš, postane lice zopet navadne barve. Če se napiješ pa večkrat, tako da alkoholična radečica nima prilike izginiti raz obraza, ostanejo lica trajno rodeča. Žile na licu so sedaj prenapolnjene s krvjo in zatoraj raztegnjene in se ne skrčijo več: liki cevi iz kavčuga. ki bi bila dolgo časa močno nabasana s tekočino. In alkoholist vidi vse to pa pije dalje . . . Alkohol prižene vedno več in več krvi v žile na licu in žile je ne morejo speljati, ker so že itak prenapolnjene. Sedaj si narava pomaga s tem. da jako vljudno postreže gosp. alkoholu, in napravi za preobilico krvi nove žile na licu! Več takih novih žil pa nčini različne izrastke, ki postajajo vedno večji in večji, dokler nima alkoholist na nosu — »krafel jc!" Alkohol vpliva tudi na živce in možgane. Tudi te razjeda. Pijancu se torej tresejo roke in nič ne more misliti Spanja nima včasih po več dni in možgani delujejo tako narobe, da človek vidi. ko bedi. prikazni, katerih ni. Vidi na postelji vse polno miši j. vidi mnogo ljudi, ki ga raslednjejo. vidi strašne živali, ki mu pretijo, iz vseh špranj prilezejo hudiči, ki se mu rogajo, iz vseh kotov stopajo pošasti proti njemu. Oči. ki so pijancu oslabele, mu kažejo iskre in ogenj (Morioiditis). in človek, da se reši teh grozot: poišče.. vrv ...! Tak položaj imenujemo „de-liriura tremens" ali duševno zmedenost vsled alkohola, ki je tudi vzrok številnim samomorom. 4. Za V«tik«nc. Svinec. Stari dvor: Cd II Beljttk. S. Zt Ubadalo iolMo: Proda T dravogradaki občiai ia r labadaki oloBei j« še nai 80% vencev zadnje ohč voHtie!) «. Za $at VM. Krko ii Brete (brez Slovencev): Weasien 7. Za MiUaUrt. Trg (feUkirekeu) ia Botek: Rlese. (r rakaoa akraja savano do Tu (pri kuatanjah) aad M*/, Slovencev). 8. Zt Beljak: Blese (.Talno in vzhodno od beljaka aad «•/, Slovencev). 9. Za Kaaalzko dolino. Ztljiko dolino. Pater-nijoa: Schatzmajer (V kanalski dolini ^od so*;, Slovencev, r ziljaki nad 80%). Kaj lakko razvidimo is tega? Za takozvani slov. volilni okraj je torej poatavljen znani Etbin Kristan. Znano naa je. da je ie večkrat govoril na Koroikea. Ni tako dolgo, ko je imel v Roin i! shoda Iv Glinjah in pri Bistrici). Kje so soc. demokrati r slov. volilnem okraja organizirani» Predvsem v Borovljah in okolici. Ta kraj bo torej dal Kristana dosti glasov. Pri prvi volitvi (mi računamo z oijo volitvijo med Slovencem in nemškim nacijonalcem) nemško nsc. kandidat še v Borovljah ne bo dobil dosti glasov, ker je kor. deielni zbor odrekel podporo pnšksrstvu Drage manjše soc. dem. postojanke so: Veli-kovec (mesto). Iel se je sicer tudi v .Zvezdi" v zadnjem času tupatam nekak tiln odpor proti dolgoletnemu predsedniku, ki pa ni bil naperjen toliko proti osebi sami. nego bolj proti konservativnemu načinu društvenega vodstva, ki se je krčevito držalo bolj starih šeg in navad ter se ni dovolj oziralo na časovni razvoj društvenih razmer. A zaradi tega se ne more zameriti bivšemu konservativ nemu predsedniku, ki je po svojem vestnem subjektivnem prepričauju za društvo deloval in tudi ne mlajši opoziciji. ki stremi za moderno, napredno smerjo v društvenem življenju in ki išče posebno ozkega stika s slovenskim radikalnim in svobodomiselnim vsenči-liškim dijaštvom. Saj pa je tudi sveta naloga vseučiliškega dijaštva. da posveti svoje mlade, čile moči, svoje mladostno navdušenje in svoje nepokvarjene ideale narodu svojemu, in društvo .Zvezda" mu daje priliko, se praktično vaditi in izuriti za bodočnost, ko mu bo treba resno in odločno stopiti v boj za pravice in blaginjo svojega naroda Kar je klerikalno dijaško društvo .Danica" za .Stražo", to naj bodete napredni akademični društvi .Slovenija' in .Sava" za .Zvezdo"! Upajmo, da bo novi odbor .Zvezde" s svojo novo smerjo imel srečo, ter da bo društvo povzdignil na višek, da bo v resnici središče in ognjišče dunajskih Slovencev in bo zamoglo zadostovati vsem intelektuelnim in narodnostnim težnjam mnogobrojne slovenske kolonije na Dunaju Slovenske novice. Štajersko. — Opozarjamo »lavno občinstvo ■a ..Belo reduto" v nedeljo, d»' 10. svečana 1»07. Z ozirom na jako Priloga Domovine" it 17. veliko Merilo prijavljeoib skupin ia mask. je sklenil odbor, da ae zbirajo ni maskiruni. potem ko ao od] idili r garderobi, t čakalaiti poaojilaice ia korakajo v skupnem »prerodu r veliko dvoraoo. V interno vaakega posameznika je torej, da pride kolikor mogoče točno ob & nri zvečer, ker pogled na mno-tieo belih. kraaaib mask bode gotovo zaaimsl vsakogar Za aeplesalee je skrbljeno v največji meri. V sejni dvoraal oddaljeni od krapa, se bodo točila najboljta vina termalno pivo delaiške pivovarne, izvrstne buteljke - za zakavo bode skrbel pa poseben salonski kvartet Odbor je prevzel jedi ia pijače aa svoj račun ia bode raapečaval vse po uajailjih cenah, - torej je tudi v tem ozira preskrbljeno, da ue alnvnemu občinstva ae bode treba pritotevati. kakor se zgodi pogosta pri večjih prireditvah Z vsako alačajao pritoibo naj se blagovoli vsakdo obriti na člane odbora (pocebea aaak). Vsakemu se bode po najboljših mačeh vstreglo iu mita eden ne bode odhajal, ki ai bil zadovoljen a .Belo reduto". -- Na svidenj«! — Tsapnl ahed dae 7. L m. v Mariboru je akleail da ae vataaovi .Narodni svet" za Spodnji štajer ia da ae takom 14 dai sestavi vstaaovai odbor. Po da|jda debati ae je skleailo sestaviti aa prikodnje dflavaozborske volitve osmdaji volilni odbor. - Zaapal shod v Maribora. .Slovenska kmečka zveza" je aa svojem zaupnem shodu odhlonila za prihodnje driavncabonke volitve vsak kompromis a narodno straako. Shod a« je brez-uapešno razšel. .Narodni avet* sa ustanovi Tako poroča .Slovsnee" med svojimi braojavkami. mestnikom so bili izvoljeni: Drugotii Krajnc, I.judevik Sagatin in Milot Smid; pregledovalcem računov: Josip Chrištof iu J. Kocmur. Sklenilo ae je. da se udeleti dru-itveni odposlanec skupščine odvetnišk.h in notarskih sradsikov, ki bodo e Veliki noči tegn leta aa Daaaja: nadalje da ae zaaaprej prepaste skupinam vse opniae ia polovica mesečaih doneskov rednih članov — Za .Veljaki odsek Proev«te* so darovali g. dr. K. 10 K. g. dr. Viktor Kar, zobozdravnik v Mariboru 10 K. gdč. Bogdana Žilek. nčiteljica pri Sv. Martinu pri Olju & K. Velikodušnim darovalcem prisrčna hvala! — .Deotsekes Haas* je au suaaj dogotovljen in čaka na čaa ko ga bodo otvoriH Ponosno ae kopiri na .Bismarckovem trga" in človek, ki gre mimo. si nehote misli: .Celjani morajo imeti rea mnogo denarja, da si zidajo take hitel* — Kdor si pa stvar malo nataaiaeje ogleda, vidi da je to le fasada", prazna butanja — To so spoznali tudi takajdaji sobni sLkarji ia uemlki mogotci ne »rejo dobiti niti slikarja, ki bi jim hotel slikati t, ker vsakdo ve, da gospodje nimajo denarja, obrtaik pa ae dela rad iz gole narodne navdulinisH — Delj časa tadi *e iščejo aajemaika aa restavracijo, a tadi tega ne moro jo najti, ker aihče aeče plačevati velike uajea-■ine in pri tem imeti — prasae Mala Potemtakem h« .D. H." te precej dolgo čakal adntenja No, goapodj«: .Dnreh is des Koles fts!". kaj ne? la natanklfe aradalhav Celja je imelo aa Svečaieo. dae S. svečaaa t L svoj redai občni zbor. Zborovanja se je ndoletil predsednik organizacije .Duevničaia i nog pi-sarskog oaoblja kraljevine Hrvatake i Slavonije" u Zagreba, goapod Topolšk ia te precejtao ttevilo zunanjih tova-ritev ia Brstič, Maribora. Ljnbljaae. Šmarja pri JaUah in Vraaakega Dra-ttvo tteje aadaj Id uatanovnikar, dva več kot pretečeao lato; aa aovo su pristopilo .Zveza aloveaakik odvetnikov v Ljubljaai" ia g. dr. Bearik Tarna. Odvetnik v Gorici. Podpornih udov ju ti. torej tndi dva več kot pretečeao leto, aa aovo ata pristopila gg. dr. Fraa Pavletič ia dr Dragotia Treo. oba odvetaika v Goriei. Rednih članov je vpisaaih >0«. od teb pa izvrtaj, redao svoje dollaosti aspram drattva le beri oseminpetdesel vsi ostali člaai se samo prittevsjo k organizaciji, aa izvršajejo pa svojih doUuosti sproti njej, tako. da jih glasom pravil skoro ai mota« več tteti kot redae člane. Oruttvene zadeve ue se redile IS rudnik od borovih sejsh. Podelilo sa je aepogojaih podpor 40 K. pogojnih p« 7W K M vin. Dohodkov je imelo druitvo $304 K M vin. izdatkov pa ttdS K 90 vin, ataaje blagajne dne 31. grudnu 1«0« dO K M vin Denarni promet je zaatal 4M0 K M vin Društveno premoteuje zaata koacem leta 190« 4648 K 43 vin. Odbor je v več slučajih priskrbel svojim članom primerne alulbe. Novo izvoljeni odbor se j« sestavil pri prvi od borovi seji dae S. t. m. ele-duče: tov. Janes Bovta, predsednik; dr Ljudevit Stiker. podpredsednik; Lovni Cremodaik. tajnik; Andrej Celina, njegov aamestnik; Janko Fraa, blagajničar; Anton Vrečer, kajilničar; dr. Vekoalav Kakovec. odbornik. Na- dekle. O priliki zadajega plesa, ka-tarega ao priredili celjski uemtki mesarji trudili ao sa ti aa run kriplje, da aalave kolikor mogoča mnog« ilo-veaakih gospodičia ia delale u« svoj pleu Gospieam sestram V. r 8aviajski dolini ponudili so celo .laadaaer* is se odzovejo vabila, katerega sta jim prinesla dva matakarja v k laka In Iraka. A vsem tem zapeljivostim nasproti ostali ste staaovital vedod kaj je sl.r.asktg« deklet. dali-nout Živeli!! — Okrajni adkur JUn*m strank«* sa Žalec ia okotico sklicsje v aedeljo. dae 10. svečaaa r Žalec k Hodnika je vsa shod. Na sparads j«: 1. predavanje « hmeljarstvu u oziram na novi proveuijeačai satan, a. pn-lotaj .Nar. str.'. 3. kmstijaki program .Nar. str" Vač kot polovica tek pmrniunov. katere kmetje sumi sestavljajo je po-maakljivs ia to ua ikodo Zavarovani so navadno mlinarji Žagarji. Mlinarji ao v VIL/31 ai vrsti s 17«'/, u j. od 100 K zaalatka se pladnje 1 K 7« vin. zava-rovalaiae aa Isto. Aka slati mlinar v gotovini ia v prirodniaak IDO K aa leto. plača laataik mliaa 180+170= 3 K Id vin. zuvnroTulaiae 100 Ako ima mlinar uimssto plačila v go-toviai dal lita. kater« ao kmetje pri- - Hlevsaskl Operni pane Naval-Pogačaik je te dai pel v Londonu prvem iu največjem aagteOan opernem gledališču glavno atogo operi .Prodana nevesta". Ugleden angleški tednik .Tha Ulaatrsteš Loadoa Nens" je oh tej priliki prinašal njegovo sliko ia telo laskav« kritika, v kateri pravi da j« Naval pel naravnost očarljiva Tadi se zelo laskavo iirata o ubogem skladatelju Smetaai ia o ajsgovi češki godbi Zaačilao pri vsem tem pa ja. da citira open pod aaalovom .Die verkaufte Braat" ia da uazivlje Navala .Herr Toda aekaj je vsaj in Slovenci smo te od nekdaj tudi a malim zadovoljni Ta uapek slovenskega tajiai med narodom, ki tako dovzeten, ko ljudje na evropaki celini, naa vkljab temu veseH — Preradanl in delavska tava-inialalee. Sedaj je zopet čaa podati preračun za drago polletje 190« de-luvski zavarovalnici proti nezgodam v Gradcu. Veliko naiik podjetnikov, kmetov pozabi navadno polletni pre-račaa odposlali ali odglaaiti opustitev obratovalitča. Badi tega tipe škodo, kazaajejo n ia zavarovalnica ajim sestavi pnraiaa p« svojem. Iragi strani preračunati, ia zaeeek vpisati aa pni strani v Tiskov iae so aavadno mmtki slovenske. Ako bi Vam vsiljevali nemška tiskovine ali aestfke preradaae ali dopisa vraite je, kakur ta delaj« Kakar-čaai ia Vam s« bo sstregio Zapisnike pri magitak natismal aibčs podpiusti. ako niso pravilno r easkem jssiks aeatavljeai, kajti kdor m ve kaj pstpiši. prid« kaj r škodo. Bodite toraj pnvidai ia aa- •m. Nad« Isiaduia« poročilo r it. 1« aadaljaJeaM ia itpipslnjnjuate * C«IJ« glavni nabori 1L, It. 13. ia 14. U. marca ta ohčiae Calje-Otolica. Gotovi ja Sv. Lovrenc Sv Martia r Bat dolini Žalec, Fraukotevo in 8rstiaa M. marca ta občine Skofja na. D«-bana, VaUka Pirešica. Kalobjs ia 8r. Peter r 8av. daUal 13. mana ta ob-čiae St. Jar oh JaL tel. (trg ia okolica). Gnis. Vsjaik, Rovs cerkev in Sl PitiI pri PreMim. 14. občino Putrovda, Drumlja, Teharje ia Viiaju na. — V Šmarja kad« aa-tati M. ia 1C mana. It. občiaa Sv. Brna, Lsaberg, trg Šmarja, Sv. Peter m m^rid. mI«. Fnikii) Boginska gurca. 8v. Štefan in Žuasm. 14. mm sa občiaa Smarje-Okolica, Nsrhtč, Slivnica, Zibika. Sladka gara, Tiajaka ia flt W — V Lalkem trgn 18. in tO. marca ia mana aa sbčiao Trbovlje, Utki trg, Dol in JvkUtsr. 10, marca dine 8r. Krištsd, Laka, Marija Gradec in St itapert — Brnaterda. Tukajšnje tambu-raško društvo J« v »boto. dna t. ia r aedeljo. dne 3. t >1. vprizorilo gledališki predstavi .Ne kUči vraga" ia .Krtmar pri zvitem roga*. Mnogo smeta sta povzročili te dve barki občinstvo te je z:, karalo taborno smejalo prav od srca Igralci so ta vtiveti vsi v svoj« sloge in so prav dobro pogodili tipe. Po igri so tambu-raši začeli Ireakatl Pravo veeelje jih je bilo slišati ho so izvabljali svojim godalom tako prijetne glaaove. Zahvalo moramo izreči gg. rettserja Vogrincu, kapelniku J. Bojnikn Iskreno takvalo iarekamo g. Paaerjn za prostore in uiar. pevakema draštvn, ker aam je prepustilo brezplačao oder. Bog plati — Šolstva. Detelni toluki ure t je dovolil razširitev troruredne ljudake tole v Gornjem gradu v štiri-raareduo ia ustanovitev zaaeba. otro-Ikega vrtca v Hrastnika Dednitivno j« nastavljen aa ljudski doli Trbovlje-Vode učitelj Oskar Moli Prestavljena je od Sv. Petra pod Svetimi gorami v Hrastnik del učiteljica Ljudmila Dm-berger, nastavljena je učiteljica Koochell — Batpisano je aa enoruaredul v dragem plačilnem razredu stoječi šoli v Sjelah-Vrhah pri Skvenjgradca mesto uiitelja ia šolsk. vodje; ua petntredui ljudski teli r Velenju (L plač. raz. k aa trerasradni ljudski šoli pri Br. Martina aa PsM, pri Bočici (3. plač. rut.) ia aa droras-reduid pri 8v. Aadntu aad "llnili. pri Vuteaju (S. plač. rea.) po jsdns učiteljsko mesta Prošnje treba vlotiti do 10. marca pri dotičaih k rajnik šol — Bišlea ob Savinji. Posor, krajai lol.ki sveti Datalai šolaki svet v Gradca je iadal nov pod dragim imsmute. Istirjuvaaja daaarja zaradi šolskih samud J« ta tek« tetama Nuj toni ki prid« r zaklad aa aUteljieo ročnih sum ki bo tadi Saj < f po volji tisti ta kak« pokojaino Lun« bi hO« ta. Občin« saj imajo deltant), u denarjem bodo pa razpeta n aam kaj vali odškodaiao. Zakaj n. pr. abt^e krajai šolski svsti pravice sestavljati tema pri aaatavljaajs učiteljev? Ž« rama sakaj. Zato. da gotovi trgi dobivajo samo uomške lagriseara su učitelja Ns deteti j« nt tnmnd tndi oddaljenosti šote. torej naj dadsla sap« ni prispeva, kakav mana. Krajai t«L istirjavali daaarja aa druca, ki ga a« bodo pravično razdelili Dosdaj n Ja ta daaar parahil a« tak v občini OdntnJ pn naj obda« polovice tega daaarja odstopijo drugam? Tukaj j« šotaks oblast i« mala pndalši segla. Za vsak« hrta«, ki m nam Mlaga i tintama tadi sakaj naj fa tpalnJnjMa Toni aa asg« m«dja krajših šaiakik svetovi — |a Ihatlja. Uie n aaradai sedlar, povse, ktlurn hi shet izvrstne aaprelonla Hikjer Min ni narodnega sedlarja, sat ima pa sam« nemške pomsfalt« ker aa sam deoti a« briga an «h«t Ur tadi kupovat hnmlj. Baje J« nakupil m >0.000 K kmelja, od katerega ima t*/, provizije Za tak« provizijo J« ta vreda« me-tetaritl d« as kupi t« taka anta urada« oblasti j« prisodil« sodsija Martiaa Drohaiča, c. kr. aodaijakema slagi v Skmajgradea. 0 meaecsv ječa K«r pa ae je v zaporu dasta ja« vedel n ma J« uališala pmSajn an poailo-ščaaje is je bil te dai u zapora izpaščea. - Pes ma ]» rotil tlvljenje. V Slovenjgradca j« pridal zadnji torek inšenir Hoha potno dom«, hgul t gorečo cigareto v ustih na posteljo in hotel te črtati, p« j« pri tem aaapal. Vtbadfl M j« t« le, ker j« pe« traven postelje hudo lajal in videl da se j« postelja od goreče cigarete vaeia Soba je bite tako polaa dima, ds se je sape rii zadaje svoje moči privlekel do okna ia odpri. Ako bi ga vrli jaabečar ae bil vzbudil hi n bil zadušil ali u« a poateljo vred zgorel — Keatkatar pegvreL VZdolah. občina Pletarje pri Breticah. iivocari neki Janes Ceraogu. prej ualUbenec jajčnega baronu Matheisa, aedaj pa nemikutaraki kramar istotam. Mod nom glavo precej vieoko; nedsvno je totll vrlega ondotnega narodnega tapaaa Martiaa Pajdaša. Razpravi ste M vršili 18. ia 89. januarja v Breticah; Čeraoga j« Vkljab obrambi atmikega odvetnika Jaaeeeha slavno pogorel ia mora plačati aodae stroške ia oba odvetaika Gospoda Pajdaša ja branil goup. dr. Beakovič. — IIMInkt iole r UMlal Ikri Al. Pavel. Pred kratkim sedel sem z aekim kmMom iz sosedne tare Št. Pavlo v neki kremi, Pogovarjala ava se to ia ono — največ pa o gospodanitvn. ker nem um kmet. Med dragim pravil ■i je tadi. da hodo morali št Pavlaai staviti anvo šolo. Po avoji stari kmečki radovedni razvadi ga kitro vprašam: .Zakaj pa?" Ta mi zdaj na dolfn) in iiroko pripovedaje ter našteva razne Taroke ii pravi, da ao ma pravili občinski molje, da šolski nret v Olj« tako čndno pritiska, ki pravi, da ao nate šole aa toliko otrok le pretesne. .Saj je bil neki te šolski koaiaijon zato", pravi mi nadalje prijatelj ia St Pavla, .il U je neki spoznal, da ne sme biti pod tirno novo golo tain pri cerkvi — saj veš — pod tisto, ki smo jo dele pred desetimi leti postavili — mesnica, Ma ii ledenica, nadalje da je tista kamra za iivine ubijati preblizu, ravnouko nek lesen pod ni par sekret. ([noju jama in neko gur jišče — kar je sicer vse res. Eno gnojno jamo, ki je bila neki čisto pod tolakim oknom, so motali kar aasnti. Tadi občinska oštarija jim je preblizn. Enkrat pravil an je moj pob doma, da je bil t t«) Mi en -kaaptšpaa". Naenkrat je med naakom t mesnici pod Mo prav močao zaropotalo.' pa pravi moj pob prav aa glas: .Caj, čaj, bika ubijajo!" — Veist u suri Mi, kjer Se kar skoz ia skoz fnli, pa je aeki tako slak aeknt da ae je bati, da se bo krnele podrt. Kaj. če ao kak Maki otrok poaeareči? — Potem jo koaiaijon tadi spozaaL da ima aad-ačitelj preslabo ia raztnaeBo stanovali je io da mora aeki otonjeai nčitelj aad neko ttalo stanovati, ker a« dobi drugod stanovanja, kar jo sramotno za vao občino ia Maki sret — kar je sicer vse gola reaaiea — a Me ki vendarle ae stavili radi .Šolski sret t Celja hoče zdaj imeti čisto novo Mo, ker pravi, da no ■tare tri iole preslabe ia pntaaae ker bo treba skrbeti te tadi za testi razred Občina St Paral je te aeki obljabila pa staviti nova ieatraaradno Mo, a kote Hb aaa laataiea. kakor doaedaajik tel, tat pa Maki svet r Celja aa privoli, zate sta ai aedaj z občiao kado na-vakri* Kaj pravite vi, goapod aradaik, ali iaaja St Parlaai prav? Kaj p«, če M aa ia tadi aaai enkrat potradfli v St Pavel ter ae aaai prepričali, ali ja na vse tako? lati aaail bosta vek. BO sem nedavno v St Pavla la ao aa svoje oči prepričal, da ja Seatpavalska Ma pravi .aaikam". od vaek oni> katera nem jaa videl. To sem tadi ta zadajič izjavil r Hov. 1« .Domovine" od 6 • m. ia potrjaa to vnovič ia hodem zopet potrdil vsa-kema, ki bi me o tam vpraial aaj bo la namestnik aH M aadzoraik. (Jredaik. - PaaMleo Ijakeaal n stara lata. 64 let ■tati, oteajeal poaeataik J. Vabič v Morja Miza Frana je imel ljabavno razmerje a 1« letao Alojzijo L. poaeataiiko hčerko v Fraaa. Kladi delavec Kagelaeiater pa je bil tadi zaljabljen v njo in je valed tega aaai ed oval avojega tekmeca a ranimi očitki ia ga tadi zalotil pri ajegnvi leai. Seveda je aaatal bnd prepir med sakonakima, aa kar je vzel Tabič dao t.tm. kralai aat ia si prereza! tile aa vrata. Talka ranjenega mola ao morali takoj prepeljati v mariborsko bolnitalco. - Ha vslllasaa afcoda pit 8v. leaarta v Sta. garieah ao postavili tamoSnji Nemci kandidatom Vaeaeaea Mnlika. OUjaMjal jim je med dragim tadi Mesaieo po Slov. goricak mimo Sv. Lenarta. - T Jarmih pri Ptaja ja iaelo .Kmetijsko bralno draitvo" daa i. svečana svoj občni zbor. Temu je sledila v prostorih gospe Gomilšek šaloigra: .Krojač Kips ali nevarni sosed". Sobi* so se polnile io polnile, da je primanjkovalo prostora. Ker je lani zabava zadovoljila vse. priteklo je letos zopet mnogo občinstva od bliža in daleč, da se pokratkočasi in razveseli v veaelej dmtbi. Nismo dolgo čaknli. ko so sadoneli ubrani glasovi moškega zbora, kateremu pevovoj je bil g. Horvat nčitelj v Ptnjn, ki je daleč na okoli znaa kot izboren tenorist; kot takega ga poznamo le iz njegovih dijaikik let ko nam je kratkočasil mnogokatero nro in vaelej nam je bilo talko, ko se je s kolegi odslav-Ijai: .Oj zdaj gremo, nazaj nas več ne bo." Igra se je prav dobro obnesla. O. Kovačec-a. učitelja pti Sv. Vida, hvalimo v prvi vrsti. ka.':i njegov hu-morističen nastop je pri i si .sacemn In povzročil veliko smeka. Vsa ostalim diletantoa. goapej Katar in g. Hor-vat-n. ki ata dobro rešila Ijabimako ulogo in prekanila krojača Fipsa. gospici poitarici in g. Ceh-n. Igri j* sledile prosta zabava s srečolovom. tambnranjem ia petjem. Bazreaeljovali smo se dolgo časa ia ne v pozni aoči raa&li v aadi. da ae vidimo kmala zopet — Podle obrekovanje. Nemčaraki ia aeaiki listi poročajo, da se je dr. Aatoa Bramea. odvetnik v Ptaja trikrat v enem dneva k znnnemn tu-paaa Joaip Oraiga padal s prošnjo, aaj se njegova bčerka sprejme v aealko mestno Mo v Ptaja. Mi koattatajeao, da dr. Aatoa Bramea, odvetnik v Ptaja niaa hčerke. U M MU obrezana v Mo hoditi Celo trditev so ai izmislili brez-veatai sleparji in latajivci ki ao pri napaem shoda .fttajerčeve* strank« blatili in obrekovali aloveaske rodoljube, ki niao bili navzoči in ae torej aiao mogli braaiti. Naaen tega podlega obrahovaaja je begati ia hnjakati nezavedno ia aepoačeno kmetako Ijadstvo. Toda tal ima kratke Boga. Dr. Aatoa Bramea je poalal popravek do-tičaema Data ia dokazal a tam aepo-iteaoot ia latajivoat aemčankik oara-čevalcav ljudstva O stvari aaai ja treba le toliko pripsaaiH. da dr. Bramea staaaje v aeata Ptaja ia aora njegova hčerka, kadar hoda dorasla za Mo aa zakte-vaaje sprejeta hiti v ptajske Me. ae da bi g. tapaa Jon. Ornig imel pravica ji vatop v ptajsko aeetao Mo zakraaiti. Neatkutarskia čaanikarakia di-harjaa bi svetovali aaj se dragokrat aa pametaejii aačin lalejo, če brez lati ia obrakovaaja iiveti in pisati ae Ustrelil ae je v Ptaja 8. sve-čaae rano pijoair Fraac Dobaj od Sv. Krita aad Mariborom. Bil je holehen , ker ae je moral veliko vaditi, ga j* to tako potrto, da je obapal ia si vzel livljenje. Nearečai mladenič je bU ta le 99 let star. — Klbalca aa Pohorja. Pretočeno soboto, aa Svetnico. priredilo je nate bralao draitvo veeelieo. koja je vaeatraaako dobro napela. Občinstva ae j« kar trio. Veeell obrazi ao pričali kako ae vaak po svoje dobro zabava. Da pa pri tea eplotnem veselja ia radosti ae bi pozabili trpečih la stis-kanik aaiih obmejnih aobratov, aprotil je aal vrti goap. dr. fikof, kot nikdar zvesti ia adaai sla majica Slave, po-naeaaaja vredno satani aaj se abraao občinstvo spominja svoje, vse hvale vredne dralbe sv. Cirila ia Metoda. Ia glejta! Kratka ia jedemato besede omenjenega goapoda izvabile so ob-čiastva marsikalera krono, da jo po- loti r dar, svojemu domu na altar! darovalcev je zlolilo 40 K 70 via. kar se je poslalo osrednjemu odboru v Ljubljano. Vsem darovalcem prisrčna hvala. — C. kr. pottaeaa rnraateljstva v albam. (Ia Maribora). Na c. kr. pošti v Maribora vladajo reaaezaoaae razmere. Za uradnike In uradnice aa ustavljeni ljudje, ki jle razumejo niti besedice aloveaaki. Ce zahtevaš slovenski znamke, sploh poštne ured-nostnice, se najde med kopico uradnikov komaj jednega, ki ti a strele. Posebno ae odlikuje tenski spol. Od c. kr. poštnega ravnateljstva zahtevamo, da nastavi v Maribora le aloventčiae zmotne ljudi. Sploh nam je aeamljlvo, kako more zaupati javno slatbo ljudem, ki so duievno tako omejeni aH pa tako zagrizeni, da se po dolgem bivanju r dvojezičnem mestu ie niso mogli ali niao hoteli naučiti par slovenakih Izrazov. Ce aiao hoteli potem jim svetujemo. da nas blagovolijo sapastiti ter se preseliti tja, kjer jim ne bo treba se vznemirjati radi nenemiklh zvokov. Slednji pottai aradaik v Maribora mora vsaj razumeti alovenski. To je nala zahteva Te« a ari ko rakih Slovencev. — Laaalea pri Maribora. Tukaj je amrl poaeataik Jakob Bataj po tri-daevai bolezni v 61 leta svoje starosti. Mol je bil letai iapaa občine Bistrice tar ae je veda o potegoval za blagor avojih soobčaaov. Tri dai po njegovem pogreba premiailn ja tadi njegova 05 letna lena M. Bataj. Vaa občina po-ailuje zaostale, ki so tako hitro zgubili očeta io mutor. — Detoaaer v Maribora, o katerem sao poročali iz Maribora je bil porod odkritja te jednega detomora, poslednjo aorilko so ie dobili. Suaili ao, da je oao v cerkvi najdeno deta povila neka dekla .lanko it Slivnice; ker pa ae je akazalo, da iata I. t a. ai aapastila svojega atanovanja. ao Izvedli v hiti, kjer je atauovala. hišno preiskavo. Dekla si je sicer na prvo aamnlčenje ia preiakovaaje prerezala a brilvo vrat, vendar pa upajo, da ostaae pri tivijeaja. Njeno dete ao aatli aa podstrešja pod nekimi deeksmi. — Kadi paaovaega sklicanja M. abara aa je obrnil po poročila graikega .Tgbl." detelni odbor štajerski da vlade aa Dunaj. — Odkap aallak. Finančni mini-atar je odredil, da ae uaakae h pro-meta za SO milijonov salink (Salinen-odieiae), katere bodo aaortiaovane ia blagajnikih prebitkov. V prometu je za 90 Bilijonov kron aaliak, katera avota ho zniiaaa sedaj u 60 alli-jonov kroa. ; — Oavadafe vadatva i tuj. eoc. demokratov je poatavilo kandidata v 9S volilnih okrajih. Vendar pa kandidirajo nekateri v dvek volilnih okrajih, kar kale, da hočejo soc. deaokratje v nekaterih okrajih lamo aetteti svoje glasove Reeel kandidira v četrtem gratkaa okraja ia v Maribora, v celjskem meata. vol. okraja pa kandidira Soanleitner. — MaaJUaake delo. Potrebno Je aa aarode, ki Ure v ugouabljajočib, nevarnih stikih t svojimi aočnejtimi sosedi, da avoje obrambno delo dobro organizirajo. Največ ae moremo v tem ozira aaučiti od Cehov. Njih tilavost ia vztrajnost, ki ae pozna nobene sentimentalnosti ia njih izbo me organizacije jih branijo. utrjujejo ajih posest da, jim celo ofenzivo omogočujejo. Izborno urejena je ajih iolzka dralba .Matica" Kakor čajemo izdajo praiki slov. akademiki ki v .Maajiinjakem odseka" .Adriji" prončavajo podrobno, obrambno delo, v kratkem brošurico, ki aaj pri- merja delo Cehov. Poljakov in dragih narodov z našim skromnim delom. Pozdravljamo z veseljem to delo, ker mm je tali potrebno — dosedaj te pa z malimi izjemaai aeobdelaae P««' _ Ki-aajsko. — Nadzornikom aiav. ahrtaa-aadaljavalalh tal ata iaeaovaaa ta Kraajako ia Primorako g. Iraa Sabic rarnntolj ametaoHibrtae strokovne tole' v Ljabljaai in profesor u iati toU, g. Joaip Vesel. — Odobrraa sprememba pravil. Detelaa vlada je odobrila spremembe pravil .Zdrnlenia ;pivovarea Žalec ia Laiki trg", ki jih je ta delnitta dralba sklenila nn občnem zbora 14. januarja 1906. I. — Potar v tali. V Smihelu pri i Postojni je nastal v Mi ogenj, ki ga , je pa učiteljica gdč. Marija Carli r i domačimi kmalu pogaaila, tako da ai mnogo škode. Kako je ogenj naatal. ni : znana — .Hlorraska Katica" V 148. od borovi seji dne 98. prosinca ae je : med dragim poročalo tadi o .Slovea- j akem zemljevidu". Pododaek za .Slov. i zemljevid" je imel aaareč 9. prosinca : sejo. v kateri ae je skleailo sprejeti ponudbo .Vojaškega geogr. zavoda" nn Dunaja, ki upravi .Slov. zemljevid* v 6.000 itvodik, izvod po 9 K r dobi l'/i do 9 let u 4 listih, vaak list v velikosti t/4 normalnih listov vojaške geaeralae karta v merila 1:900.000. Pričeti ae ima a severovzkodaia deloa ia ae je s priprnvljalnia delom te pričelo. - Koroika. — Saarjeta v Bata. (Narodni poloiaj.) 193 volilcev je v tej občiai, 1 a občinske volitve se jih je udeletilo' komaj — 30! To je ialostno dejstvo, katerega moramo zabeietiti. Sedaj je bila priiotnoet pokazati Neacea odpor od alovenake strani, a ae je zaaadila! Sicer ae je izpodmaknilo prejinjema j tupaaa, ki je predsedoval aborovanja ' nemškega .Baaernbaada" aa Kočahi tnpanaki stolec, kar aora vsakega Slovenca veseliti. Prvokrat voli Šmarjeta, ki ja vendar popolnoma aloveaska občina, pri drlavaozhonkih volitvah a podjunako dolino. Zalo opozarjaaao me-rodajne faktorje na to velevatuo po-stojauko. ki je kljač k aloveaakeaa , Boln. — Karotka ksetljaka dralba i izrablja svojo aoč v svrho aeatkona-aaeijoaalae agitacija. .Slovenaki* po- ' tovalni učitelj Suai U vodi ziazki tečaj kaetijake dralbe r Velikovca. je v Tratajah navduševal kmeta aa aeaa-ikega kandidata Nageleja, pivovaraarja v Velikovca. Tako akrbi koroika kmetij aka dralba ia .goapodanko" izobrazbo alovenakih kmetovi — Stajcrteva atraaka an od nata-novaega shoda v Ptaja imeauje u Korotkem .napredna zveza", pod katerim liaičjia imenom tiči .deatsche Fortsckrittspartai". Ko bi bila ta sveža na upredaa, kakor ao jo prekrutUi ia j ko bi bila .komika kmečka sveža", pod katero trmo je Stajere pri zadajik detelnozborakih volitvah ponujal 8ei-tritaa aa kandidata, alovaaaka zveza — potem blagor ti .azpredai" Kontu! — Jagoalavaaaka Ideja I glo-veacl. Pod tea aaalovoa izhaja v izvrstai hrvatski politični reviji .Slo- i boda" v Spljeta vrata člankov guep. dr. Hearika Tome v Gorici kateri zavrača v ajih krive uzora hrvatskega pablieiata dr. TreakU-Pavičiča o Slovencih, njih bodočnoati in ulogi v jngo-slovanstva, priobčene v italijanski reviji .L' Italia tali 'Estara" (Italija v tajini) pod naslovom .Drang nach soden". Kdor ae resno kavi a jugoslovansko idejo, naj si prečita te temeljite člankel — »r. Hsrtls — časta] aettan trtatkega mata. Dne 1. t m. je imenoval ttialki občinski sastop dr. Hor-tisa častnim občanom. Slovenci so seveda glasovali proti. Skleaili pa ao to Italijani popolnoma na tibem, bres odobravanja in ploskanju na galerijah. Javnn tajnost je namreč to. da js sicer g dr. Hortii dober posnnvslee Petrarke ia Beeeaein, dn ju tndi dober sgodovinsr, n ds je Ml slsh — poslanec. Sadi tega tadi nino izdali, da nnmernvn občinski svet storiti ta sklep, ker bi moide priilo nn (ulerijah pri imenovanju do burnih priaorov. Hortis js četrti častni občan mesu Trsta. Gospodarstvo. Zakoa o lideloranjii umetnih Tin. Kakor saaao, se je sprejel 17. jsn. aa nujni predlog nekaterih tirolskih poslancev novi sakon o iidelovanju umetnih vin, ki je čakal te dolgo časa v odseku odnienja ia sa katerega so se borili vinogradniki te nad deset let. Dasi ae ustreza U novi zakon, katerega je zbornica sprejela v vsej naglici, popolnoma vsem zahtevam interesentov. je vendsr dober korak naprej v obrambo natega Ti a ograd-sistva. Zakon te ni potrjen iu stopi te le 3 mesece po razglasu v veljavo. PriaaSamo v naslednjem glavna določila novega zakona, ker je stvar valna za vinogradnike, krčmarje ia trgovce. Pod imenom .vino" razume novi zakon le ono pijačo, katera nastane is vretja vinskega nioAta ali zmečkaaega svetega grozdja. Sadjevec, ribizljevo vino in medics ae ne prištevajo vina Vinu ae smejo dodajati samo tisti dodatki, ki se rabijo pri uauem kletarstvu. To ao mehauičns čistila, tvep-lanje, osvetenje s ogljenč.;vo kislino, razbarvanje z očiščenim tivalskim in rastlinskim ogljem. Dovoljeno je metanje in rezanje viaa (Schnittveine), poraba kisline s čistim apaeucem, dodatek vinsks kisline de 1 g nn t liter in S g natriamaaltta na 1 hI. barvanje a svetimi črnimi tropinami ali s karamelom (tganim sladkorjem). Alkohola (čistega Špirita) se sme dodati vinu en odstotek, tedaj 1 I na I hektoliter. Ta točka bo pač dovoljevala te zmiraj precejtnjo ponarejanje vina. ker bo ta težka kontrola Za sladka desertna vina in iam panjca se sme aponbljati samo čist sladkor, cibebe (.rozine) in alkohol; pa tega samo i* '/,•/.- Tudi ae amejo dodajati takim viaom razni dodatki, ki aboljSujejo okna. Prodaja teh vin pa ae mora naznaniti okr. glavarstvu. .Vinu" ali mostu pa se ne sme dodajati sladkor, razen ako da okr. glavarstvo v tem ia onem slučaja posameznikom ali pa ob kislih letnikih celim občinam dovoljeaje. da smejo rabiti sladkor as zboljšanje viaa. Ako ae je rabila ie kaka druga primes, se ista pijača ne sme več prodsjsti pod imenom .naravno" ali .originalno" vino ali moit. Prepovedano je aa prodajo aa-pravljati vina podobne pijače, razea zgoraj imeaovanih. Tedaj so izkljačeaa iz prodaje vsa tropinaka vina (petjot, pikola), vina pomeSana z vodo, meta-aice vinu s pijačo, ki ima vino v sebi sli s sadnim vinom, vinom iz ribizlju in sladu, medico ter vinu podobnimi pijačami. Naprava tropiaskega viaa ae dovoljuje le za domačo rabo (za delavce, trniiuo), vendnr pa se mora u naprava naznaniti tupanatvu in navesti. koliko take pijače se je napravilo. Posoda s tako pijačo se mora zaznamovati z jasno čitljivim napisom. Da ae bo zakon izvrteval. bodo pregledovali posebni, naaestnijam podrejeni kietaraki nadzorniki kleti. Vsakdo, ki ba imel vino aa prodaj, ho moral obesiti na vidnsa mestu v kleti dolo-čils te poetsvs in sicer jj$ 2—IS. Droge slovanske deiele. — Sdrnvnlk kralja Petra, dr. Dlalč, je umrl na pljačnki. Pokojnik je bil tadi mnogo let osebni prijatelj kraljev — Bolgarsko drnttva tnanlknr- Jav In plaate|jev je imelo proUega tedna v Soflji sestanek, aa katerem je obsojalo novi tiskovni zakon, kateri je zelo aazadnjatki ter prepoveduje svobodno pissti o knezu. Sobranje je U zskon knezu nn ljubo pe velikih demonstracijah v Sotji v naglici sprejelo ter je tndi takoj utopil v veljavo. — Srbski aohaatedaaei v Iw eegovlnl so izjavili nn shodu v Mostam, ds se pridrufujejo akciji svojih bratov iz Bosne, kstsri to osnovsli poseben odbor v Budimpetti, ki imn namen boriti te proti nasilstva bosan-skobereegovinske vlade — Nemftkn atrakovlada aed Poljaki. Poznaejsko soditče je obsodilo osem kanonikov vsakega na en mesec ječe zaradi govorov v prilog telakeae ttrujku poljskih otrok. Zaradi istega prestopka sta bila obsojeaa tadi dekan H rigat iu tupnik Foraanonricz vsak na tritedenski zspor. — Slavni kemik Mentjelejev je umrl S. februarja rano v Petrogradu Dimitrij Jvanovič Mendjelejev je bil rojen v Toboskn v Sibiriji 1.1834. Od L 1850, je Stadiral na petrograjskem vseučilišču kemijo, od koder je bil potem ob čaaa krimske vojske imenovan gimnazijakim učiteljem v Odesi. Vsled svoje proslule disertacije .Polo-Zenija" (temelji kemije) je bil imenovan magistrom in obenem privatnim docen-tom na vseučilišču v Petrogradu. študiral je od L 1859. do 1861. v Heidel-hergu, postal 1863. profesor na tehno-logičnem zavodu v Petrogradu in leta 1866 profesor na" vseučilišču istotam. OeSki vseučiliSki profesor Brauuer. njegov dijnk. našteva vrsto njegovih znanstvenih spisov in pravi o njem .Oenijaluost in originalnost Mendje-lejeva je znana vseua učeujatkemu svetu, direktei ie uajblilji vpliv je imela pa nn njegove dijake v Bnsiji. Nemci so mn bili zavidal in njihove enciklopedije priobčnjejo o njem le prav kratka poročila. Visoke zl si vene odlike so mu dali Angleii. kateri priznavajo, da pomeni Maudjelejev za Base isto. kar Berzeliua za Švede, Liebig za Nemce in Dumas za Francoze. Hendjelejev je sestavil takozvani perijodični sistem kemičnih elementov ia naprej napovedal mnogo kemičnih elementov, kateri do tedaj ie niso bili znani, katere so pa pozneje v resnici odkrili — Sicer mu pa objektivni nemiki vseučilitki profesorji dandanes odkrito priznavajo, da je spravil kemijo kot vedo zs velik korak naprej. - Srbski dijaki v Budimpešti SI. m. a. js priredila madjarska dijaška .Detelaa KoSntova zveza" Badimpeiti na čast srbskim pravnikom, ki ao doili tjn pod vodstvom profesorja Markoviča, svečan banket, katerega se je udeležilo tudi mnogo madjaiskih poslancev. — Število vsentlllttalk dijakov nn Baskea. Dne 1. januarja 1907 je Stsdiralo ns ruskih vseučiliščih 39.709 dijskov. Nsjholj obiskani ste vstučililči v Petrogradu in Moskvi, ki štejeta vsaka po 8.500 dijakov. — Avstrijske jubilejne snstake. Povodom 60 letnega jubileja vlade natega cesarja izda postna uprava prihodnje leto jubilejne pottne znamke s slikami eeaarja. cesarice ia zgotoviasko imenitnih krajev. Osnutke zs te znsmke napravi profesor Kolo Moser. — Predsednikom .2lvlno*tenskl haakt pro Ceekj a Moravu" je izvoljen sedanji podpredsednik, cesarski svetnik .Isn Otto. Dividenda znata za leto 1906 K 19. — Prebivalstvo 1'raneoake znaSa po ljudskem Štetju 1906. leta ljudi 39,959.367. — Časniku stve aa vsentlllUlk. Silni razvoj čusa"tarstvs v nsii dobi, njegov pomen za kelturno in socijalao Življenja vsakega naroda je dosegel, da k postalo časnikarstvo predmet itudij ta vseučiliščih Že pred dobrim desetletjem je predaval prof. Koch v Heidel- rn e .Zgodovini, bistvu in pomenu javnega mnenja, čaanikov in časniksr-atvs na Nemikem" in je uvedel prak-tične vaje ss časnikarje. Njegov nastop je bil tedaj ie oaaaljen. A dandanes ao v ZUrichs aa vseačiliicu stolico sa čaanikarstvo. na kateri predava dr. Wettstein o tehniki dnevnikn s vet bsmi. V Oreifsvslds predava profesor Wenkatera o aredniitvu in novičarski nalogi čaanikov. Tiskovno pravo predava prof. Stein v Hal le in profesor Kitzu. ,er v Monakovem. Ia v Avstriji? — Brsevlak je paveeil na postaji Zimnnvoda uradnika Dahlenakega, ravno ko je hotel v službenem opravku prekoračiti tir. in gs popolnoma - rum je thsplidlral v jezuitskem samostanu Bzaktem aa Nemikem. Banjenih je pet redovnikov, a smrtno. Tudi trije delavci so hado razne namene od dne do dne več porabi. Baska vlada hoče aedaj ali povsem prepovedati izvoz plaliae ali pa naložiti nanj visoko carino. Nemci. v Žatca na aeveraea Češkem dovršili v majhnem in aa papirja kos koncentracije za prihodnje volitve Niso se sicer sedinili o bodočem kandidata, ampak sedinili un te glede lastnosti, katere mera imeti idealni nemiki poulanec. Te lastnosti so na-iteta v resoluciji, katero so enoglasno sprejeli navzoči zastopniki svobodomiselnih Nemcev, Vsenemcev in Prostih vsenemcev. Resolucija se glasi: .Zahtevamo od' svojega kandidata, da bi pred vsem branil naio narodno posest in bi zavrnil vsakogar, ki bi jo kriil, a aajostrejSimi in najradikalnejSimi sredstvi ne glede ns vlado in dtlavne neobhodne potrebe. Zahtevamo aadalje, da bi povsod n največjo odločnostjo zastopal nata svobodomiselns nsčels in gospodarsko ter kattnrno blagostanje nemikega ljudstva Zahtevamo od njega, da bi kot moderen in socijaloopolitičao izobraten mot branil interese obrtnikov. poljedelcev in vseh srednjih stanov, da bi bil nadalje dobro poučen o vseh potrebah celega volilaega okraja in ki zastopal te potrebe skrbno s vsem svojim vplivom. Nastopi li kdo kot kandidat, mora dati častno besedo, da ta program sprejema, da na njem vztraja ie da se v slučaju izvolitve pridruti k zdroteni nemSki stranki, katera se pripravlja za novi drfavni zbor." — Nemci so pač v resnici zelo sposobni ljudje, vsak od njih je .nad človek", vender dvomimo, da ni Zatčani dobili tako nuiversalnega genija, ki bi mogel vsem tem zahtevam vstreči.J^ — Dobivanje platine! i Rusiji. Na leto dobivajo na Ruskem ^platine 380 pudov t j. 5760 kg (pud = 16 kg.) Cena platini je zadnja leta silno poskočila; sedaj s.ane pnd 17.000 rabljev t j. «9.500 kroo. Ruda, iz katere dobivajo platino, ima okoli 84 odstotkov čiste koviae; ostanek pa so tndi razne redke kovine, kakor iridijnm, paladijnm. rodijom. osmijom, katerih se tudi za Društvene vesti. — Tolika futai tcmIIu t Šoštanja bode na posti > nedeljo, dne 10. svečana t. L v hot».u „.V.* Spored: 1. Predkoncert .Šoštanj**!* narodne godbe" na lok. 2. Veseloigra .Lokavi snnbač". 3. Medigra, srečoiov. 4. Velika maškarada: balkanski narodi, roške prikazni, gospod trgovski svetovalec z sospo in dr. 5. Šaljiva pošta, pozdrav domačinov inozemnikom. Iju-bavna poročila, taai nstmeno. 6. Ob 11. nri odmor. 7. Ob pol 18. nri neizogiben ples. Gospodje dobijo ftopke pri blagajni. Vstopnina 1 krono, za prosto Ijndstvo 10 vin. Začetek ob pol m. nri zvečer. Na mnogobrojni obisk vljadno vabi odbor Saleike čitalnice. — Prostovoljna polarna bramba nn Polzeli dostavlja k zadnjemu vabila, d s. se bodo dne 10. t m. pri veselici predstavljale iive podobe z de-klamacijo iz Prešernove pesmi: .Krst pri Savici-. Torej v nedeljo na Polzelo. Zabave bode dovolj. Odbor. — Bralno In pevako društvo nn Zg. Ponikvi priredi dne 10. svečana t L ob 9. nri popoldne domačo zabavo s petjem in igro. Ker ae gre sa nabavo knjig, teleti je najobilnejše udeležbe. Tudi novi ndje ae bodo sprejemali, zato se oni, ki niso še k društvu pristopili, posebno vabijo. Več udov bode pri društvu, laije bode uspevalo in več koristi prineslo. r*j Se zdaj imamo lepo število knjig in časopisov, in to bi se lahko fle pomnožilo a pristopom novih udov. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. — Narodna čitalnica In Pevako draštvo v Gornjem gradu priredite skupno v soboto, dne 9. svečana 1907 v prostorih gostilne g. Josipa Mikuša v Gornjem gradu predpustuo veselico. Na sporedu je: Petje, igra, ples in prosta zabava Med 11. in 19. uro jo odmor; tačaa je preskrbljeno za rasne zabave, zlasti opozarjamo na velikansko bitko med Amerikanci ia Turki katere se lahko vsakdo udeleži Za vojskine naprave je preskrbljeno. Ves večer bo uradovala veselična pošta s posebnim paviljonom. Začetek ob pol 8. uri sv. Vstopnina: Sedeži po 1 krono, stojišča po 60 vin. Maske dobro doftle! Slučajni čisti dohodek je namenjen ustanavljajoči se ,Ljudaki knjižnici v Gornjem gradu"; zato se preplačila hvaležno sprejemajo. Prosi se točno priti, da se ne bode petje motilo po zakasnelih doilecih. — Kmetijsko bralno društvo v Smartnem pri Slovenjgradeu priredi predpustno veselico dne 10. svečana 1907 v »Narodnemu domu" i Slovenjgradeu. Spored: 1. »Eno samo tiho rožo". Mešan zbor. J. Ocvirk. 9. -Dobrodošli, kdaj pojdete domu?" Veseloigra v enem dejanju. 3. -Proljetni zvuci". Mešan zbor. Vilhar. 4. -Bratranec". Burka v enem dejanja. 5. .Ko zopet moje ptičice" Mešan zbor. I>a-harnar. Vstopnina: Sedeži HO vin. stojišča 50 vin. Začetek točno ob 4 nri popoldne. r.ilmamn&u. ;7 Ob M'"i Ja ta. ./fraza Tilftviw'jtw fta 'mi Ima dtUfih lic ym. Itmtcditf«! _ Citata!««fcaarja pHndi v '» Jftrsr O, dne iv. wwwj- i i (Mili« vmielieo i gledalUko* predrt.«,: _Ne K otolmi »^Ubi ..bi «>bor. — EretUbl HUvaael vabimo Vas i. Vaioee3«o obitelj aa -Vejetase-■Lnekintfe.- »' "i 1^07 t brejem .Sta*«« ,ri svečer. Vstopnina » K " o""10' _ .Koc«*ko knlH drallve Pri-■i _ dne 10. < veneliro . r„ Um uro doktor m ^H^- M Pr«« petje i. U»b«r«je. K»r ee bod«« rVetje. Meril, poMjaH I««™ vabil. »te te« r*m vabimo nnle prijnteljO »."«««> Začetek ob «. ari popoldae. _ Bn. kralao drattvo t Fra»a ariredi dae ». iebraarja ob a ari m-? stilni K M T.merj. veeelieo s Ldrfim ,po%d.-: 1. lalilk. igra. 3. Petje. 4. Prata iab»va ™pS f^bitot mM,Ibi •ti*™?1"' _ 8r. Balft«k prt »reilMa. Bralno dreltvo .Up« » ne- delio dne 10. svečana t. 1. veselico a S£n in (^«0 Ifro . dealna rrfT.- Km^rojai adeWb. rab. odbor. - .Cltalalea « Ij.t—er." im. v sob««. dne ». iebt«rj. ««4« «b 1 nri. orirema »n vsakem tterila ob 8. nri noj redni občai »bor pa okHah aem spored. pri g. 8ertenn. Odbor - .l eitaljaka drndtvo na »a«: tičal akraj občni abo. t Jatitak, dat 1«. > » ob aal 10. ari - ob pol 11. an pn v»Oem Števila — po navndaem sporeda v ftaae EU* M v IJrto-era Badt v^.b ■■--mm ae sa polaosiaviiea Odkor. - Akad. teka. draklva .Taka«* . Uraden Ima v soboto, dae ». t. m. ib ,SX.ri ««4er v lokata .Za« Bieriakl- »roj V. redni oMai .bor a dwlečim sporedom: 1. ttu.jeiapi.afte Tbčaega .bor. in »pHmft. udaeia Občne« zbora br. draJtrn jEj2?je"-Todborevo poročilo; s. poročilo preglednikov; *. nadomestnevo-litve; 5. itačajnorfi. Slovaaski gortje dobrodošli! MrtaiMMpMMtafr.fimtar- SprajaM M takoj V StaŽbO' Rineta » UMci pito Mm* - - -»■ —i. v — zadnja postaja Znprellč. (Hrvntako) mm. .M MrfaU " ' ' ■Ijtlto kajisalk ■*>•» StoMMk. koli««. ka«Ma>to psmOrmM Im M »"-"{j* dONM) J®^ /rosvtto" npailjHm • Mi* M ■ ■s mA vat I«. Laimlimr, a ».Pmmmi ma ZJZZZ ^^riT^itm I S|iqw It fdttu II mm - ~ "TBOBO mbjavlm*. (risliag. tramiaoe. moseljee. kreljevin.) letnika 1908 počenli od t hektolitrov nnprej j po AA K MM hI postavljeno aa kolodvor v ZapreBča. \m Videnšek gostilničar,pri Grahu' « Nova cesta, Gaber}® 1 .]>.... (ripaNs slav. ^ trZ^t^t^"' Ia Vtrtat paatratt«. a Zwrw ca—. prodajalha S32? uoanac ^ SSo n trgorino sMtaneg. bl^ pn m tnoicii.tT»ia i MHiim Dfia^i do«uS ■ara priredi t aedeljo, lae 17. t «. 5r7 In svečer t gostila! g^ Va.po-Sa v Ljatomer* Msk«ls«bo»oTprid revai šabSimladiBi ta ** Dpa«, da .vdaje aL .WW aato pričak.jemo mao«ol»a»ilao ndo- ^ .Brelaa ia pevaka drattva ■ariker" priredi a. pa^ « ' -fcajknl dvorani .Narodaega di ae.de 50 t. adje P™«-spominja, kako smo se zabavali lansko leto na postni torek pn draltva Jla-ribor". gotovo ne bode poanMI p««i Torej sa svidenje' redni občni zbor . LJuMjasMl • lelsklm latam IMIlfc HraailBice i« J^K® jJfS^ rmrup i . •• -'"■ . .!•«•«*» Odobrena Zvem trgovina v Celja. (M) j-a Poshusite , vizitke Ca-assfsl ^ Tudronetoparnc hranil Zvezna Mama v Pragi VIII. Cenoroihzastonj. MILAN HOGEMI tri n CELJE lik hm —pst «.ir««»*. Inpujte narodni kolek! TlMl Cglll člj SUDentoflirn m tzvretaa kakn.nn« In UHa ■ ttfcataa »Mtm ijjjgjgjjcjfc ■ isu)io-s IHIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIB Suhe gob«, oljnate In petrolejske sode, želod Itd., kupi Anton Kolenc v Celju vsako množino, po najvišjih eenah. OnBraS r5t3SSj5S&5S51 i njalfii* ftMiivi tSTil I |BaMM^namMMitts| Hrt Uliti mijo zsnesljlm najbltrsjki hi lipam« franriMk« prekmornke dratbe. Edini aajkrsjta (rta čet BczeLnriz^BiorevSMrBn. Valjava« vszne list« in trai-ptaiM pnjaanlla h|t um ED. ŠMflnDfl, oMutiuo potrjen potovalna pisani t Ljubljani, Dun^ka cesta 18 * uri hiti .Itatik. posojilnic.- ----- Najmodernejše blago za neveste! Valita slov« Karol Vanlč CELJE n »NARODNI DOM". •I Najnovejše blago za ženine! 3 Naznanilo. Ma Mite kupiti ali prndati takt paaastva aH trpavtaa vsake nate. hotele, letoviftča, gostilne. kmetij«, opekarna, zdrnriliiča itd. Itd. takaj ali aa doieli hitra ia dilkrotaa. ako i Mete posojila tedaj se okrnite saapno do izvrstnega rnnnmirnnegn ..Mednarodnega trgovskega kurirja4'. Centrala v Oradou, BHaahatha>iiaaaaO. p^g Stf^^B fVdlO g^n^^ ItllMVfaM itt Zastopstvo po vseh avstr»ogiikik pokrajinah ia v sosednjih drŽavah. Glavni zastopnik se ho v prihodnjih dnevih mndil takaj. Ako talite, da Vas obiiče. da vidi predmet in govori n Vami, prosimo, dn nna takoj obvestite. Umite Ini ».ib i IM! I. iužnoštsjePm kamnoseška industrijska dražba i Celje == Not m ntlM Hst. IX. ===== UttaHd: ROSEKT MEH, MT.KOLENC, FR. STRUPI ■ akvSsar.jaiBMraua.rsdaaanai« __________I Sil kakav: itopak. latad. asatevl i Uii raillEalk Issnn Ia aaaa. tmaaftatiM «. I a. a Is a ta asaskavsU mtaMia *r anmatam dah Ua: sltarjn. priZalo. okkajllalk als. kntaik Ia kr.pilaik ksal TtakOTMd« eerkva. dvoraa Ia Malkov • iaaataia ali motala tlakam. C raaja Is roittWk MfMfdl s^madtaunl^ftta po rosoovrotoA niMi Ia po aa|all|lh aaaab. rakov (pmdti aCsa*: atsnanala ■ a*s|L Svoji k svojim! .H--- I ■ . ■ *J« .- ■ *f. ... cinu urini ^jKivtictop M u ludiini fhkrstm. Ivan Rebek, Celje ae priporoča za napravo vsakovrstnih del, kakor Mam Otraja, stava in različna kanatrak d(aka dala. Ima tadi v zalogi nnjrnzno-^^ vrstnejSa * paaM msH sa Mtrn Ia Mas torN* sa ista prevzamem tadi zidarska dala ter - odgorornoat glede dobre isrribo. •= tadt temnice.««) m «..« p<»r«vu. m. Dalj. aafaljsjmi kadld Ia rtafcasav, vadal*-1« aH UdnvUtalal vidri. Svoji k svoji«! 1 ■MMHBf a MaJaM mLal TtmiimifB* uiffiianfia prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje, Miriti 0.2 fiamuttjtld. kinciptni. pitmani. : in barvani papir Konfeti serpentine kotilijone ._._■'_ s«M<( t—rti ptRSl taMkt pnjaflp IOMCK nti/U Mb Itf if 5|c Milic v vaah velikeatih Mm. t euo aU dvema koiooaaa. v papir. piaUo. gradi, ali pal aaaje mu«. MjcialacMižicc pnaftam. flajVcfia zaloga kraja« - iotake »vet«. aCiteljatvo. tapaijaka arade. okraja« zaatope. atitaiaake lartapt. kra ailafce poaojilaice, odvotaike. aotarj« Lastna zaloga ftoL svaakav in risank. Ptfrutc frtžt rsZ M__1WI. p.Batnlkl. vlg- MlSBUif ktl, „ „1, in privatnike iirrlij.jo »e v aajkrajlam Časa. Joptadc« »Mae. poto.il. tkelamsfflrsaI ods.)pripM.>i d. aajftarjle izp.ij.re. ta tllka. dopltalr. Ia paeaija. Zavitka za arada v vrt vaiikMU. m ta tbkavla. Ia plmraMki pombUia. M kinpliPat ■pridal«!"1 ■Malho »SdkiiMap Jnžnoflajersfa hranilnica V Celjn Narodni dom za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, ioitanj, Šmarje pri Jeliah, Vransko za popolno varnost vlog in za njihono. po pravilih določno ubrestovitnje do neomejene visokosti, ima sedaj hranilnih vlog 4,000.000 S* Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, /a druga opravila pa je urail odpH vsak dan ol> navadnih uradnih urah. Hranilne vlogo obrestuje po 4 odstotke in pripisuje obvesti polletno Ii kapitalu tet plačuje hranilnica rentni davek sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako. tla tloU' i-te |H>polnotnn nad 4 odstotke obresti. Izposojuje pa od dne 1. januarja leta 1903 nn zemljiško varnost pO 4 tri Četrt odstotkov, občinam in korpurnrijam .„, navedenih prtili okrajev p» 4 in pol odstotkov obresti. HSfriMfl«! tefll U pMt. t*M »t M : rti Sttalii stroji SingerfV '^-lsetiinenAct.Gn. | Tat BtiM fln] tet iintim «1> »troje k aajviij« tvtrnMti t«r «« vukMur v »porab«. Im^ikil pmuh vMvaaja ki v—h ■■thrth ■idiniM Ia anlai|l Mia»ji = ■lngopjavi itvalnt akrojl so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Choae f» jal.lfVa iaJfi. >[j,i,[t .I-.1.J ^NMM VHMMi MNnl fITRMM #Vv«|oV CELJE, Kolodvorska »Ura »tev. 8. (n) M a KDOR se ne more osebno prepričati o velikanski zalogi in čndo-vito ni/kili cenah za letošnjo spomlad, naj si naroči vzorce in cenik, katere pošlje poštnine prosti i in zastonj Prva juinoštajerska trgovska hiša manufakturnega in modnega blaga na debelo in drobno R. Sfer meriti, Celje založnik c. kr. drž. uradnikov v hiši slovenske posojilnice. Omenim še, da sem zn velikanske množino hhiira kupčijo sklenil fte pred podraieajem in Isslera istega prodajal dokler bode zaloge po starih cenah. ^N Zele ugoden nakup aa iivilje ia krsjaial POSOJILNICA V CELJU lOSOJILNICA \ CELJU, ki je bila leta 1881 c neomejeno zavezo ustanovljena, Meje sedaj nad 4100 zadružnikov, kateri imajo Taega nad ItJOO R vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6'/i milijona kron hranilaik vlog in nad 330a000 kron rezervnega zaklada. t lastni hiši Narodni dom Posojilnica ura-dnje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznike. Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tadi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 V.°/o, posojilnica plačuje rontni dovek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5 V/o in 5% obre-stovanju. (u) «j_« Lastnik: Konzorcij lista .Domovina- Tiak draitva .Zvezna tiskarna" v Celja Odgovorni oradt\ik in izdajatelj Ljudevit Fnrlani.