OPORIŠČE ClegoidéAviJ» Los Indi! Nuevitas S'“ Maria I*o zadnji vojski vsi praznujejo prvi maj : za vse je pnaznik. Praznujejo ga državrii uradi 'in privatni trgovci, praznujejo delavci in gospoda po mestih. Prvi maj praznujejo zdaj celo po cerkvah s praznovanjem sv. .Jožefa. Kako praznujemo prvi maj mi furlanski Slovenci. Po pravici povedano ga praznujemo tako kot večina ljudi, nezainteresirano kakor večina ljudi po hribih. Prvi maj je takrat, ko pri nas ni doma delavnih ljudi: ne aktivnih delavcev, ne mladih žensk in čeča, ki že delajo po svetu zlasti v Šviceri Po raznih fabrikah. Kdo bi naj torej pri nas prazno-val prvi maj : ali mularija, paglavci, ki hodijo v šolo in poslušajo maestrino ali pa duhovnika ki jih uči vero. Ali stari možakarji, ki niso bili nikjer drugje, kot med vojskami Ha frontah in potem nimar doma? ■Ali naše stare žene, naše matere, ki Poznajo samo pot do cervke in doma pojno dela in skrbi. In vendar je praznik prvega maja tisti praznik, ki je za nas najbolj važen. Saj živi večina naših dru-z*n od plač naših delavcev v emigraciji. Naši mladi puobi in možje so šele nekaj let, mnogi samo eno leto ali Pa dve leti delavci. Oni zato še ne 'Vedo, da morajo biti solidarni z vse-Hii delavci v njihovh bojih za pravice delavcev. Več pravic kot dosežejo delavci po svetu, bolje bo tudi našim delavcem. Kaj pa so vedeli naši ljudje doma v naših vaseh, na naših kmetijah, kaj so doljavske prlaviee, za koga morajo delavci držati, da jim bo življenje boljše. Italijanski emigranti imajo težko situacijo v emigraciji. In naši delavci v emigraciji tudi ne vedo, kako postopata^ kadar »se beilgijsiki, francoski, švicarski in germanski delavci borijo s štrajki in protesti za zboljšanje plač in za druge delavske Pravice, če potegnejo z drugimi delavci, se naši delavci bojijo, da jih tiženejo iz države nazaj v Italijo. Dostikrat se upravičeno bojijo, da bodo padroni najprej udarili po jih. Še večkrat pa se naši delavci krez potrebe bojijo zganiti le s prstom proti gospodarjem. Doma v furlanski Sloveniji so se naši ljudje nimar bali oblasti, in to jim je P&talo v krvi, da so zmeraj pohlevni in servilni. Ko so bili v Belgiji pred dvema Hiesoeema veliki šlrlajki, so sle ita-bjanski delavci-emigrauti in z ninni 'Jaši delavci bali pomagati belgijskim delavcem. Naš človek se zmeraj boji 'ti v delavskih organizacijah. Situacija v Evropi se hitro spreminja v dobro vseli delavcev, doma-('b in tujih. Po skoro vseh evropskih ^‘žavah, kjer delajo naši delavci, zmeraj bolj primanjkuje delavcev in *juto je zmeraj manjša nevarnost, a bi udaril po tujih emigrantskih ( 'davcih. Z novo evropsko skupnostjo pa dobivajo tudi naši emigranti lfdgori pri Gorici. Tisoči sionskih delavcev na Tržaškem iii Go- riškem delajo v fabrikah in so zadnje čase skupaj štrajkali z italijanskimi kompanji. Tisoči teh delavcev so člani delavskih organizacij, sin-dakatov in partij. Delavci morajo pač držati z delavci. S kom pa na,j bi, če ne z delavci?! Leta gredo naprej in zmeraj bolj bodo naši emigranti bolj dolgo delavci skupaj v dražbi z delavci, vsako leto bo tudi število naših ljudi, ki delajo in dobivajo plače kot cielavci, večje. Zato bo delavski praznik prvi maj postajal {irvi, največji praznik naših ljudi. Navadili se ga bomo spoštovati, ali hočemo ali nočemo, ker se talco naše socialne razmere obračajo v to smer. Prvi maj moramo praznovati tako, kot ga delavci praznujejo po vsem svetu, ne samo . kot navaden praznik, ampak zato, ker je to praznik predvsem delavnim ljudem, ki morajo doseči, da. bodo tudi drugi dnevi v letu, ko delajo, zanje boljši, manj težki in bolj veseli in takšni, da se splača živeti. Praznujmo torej prvi maj že letos v naših srcih kot naš velik praznik. Prvemu maju se moramo zahvaliti, da imajo že sedaj delavci takšne pravice, kot jih nekoč nismo imeli. Redka je med nami družina, ki ne živi od truda delavskega dela. Pojmo za zgledom stotin milijonov delavcev po svetu, ki jim je prvi maj največji praznik. Pri nas ni industrije in drugih imprez, kjer bi delali delavci ,da bi prvi maj praznovali slovesno in skupno, kòt se spodobi pravim delavcem. Tisoči Ih tisoči naših ljudi so že pravi industrijski, gradbeni delavci, minatori in delavci vseh vrst. Zavedajmo se torej, da je zato prvi maj praznik vseh naših delavcev, ki nas redijo in oblačijo. NAJ ŽlVI PRVI MAJ TUDI V FURLANSKI SLOVENIJI! Praznovanje prvega maja je prvi znak solidarnosti, ki ga lahko izkažemo z vsemi delavci v Italiji, v Sloveniji, po vsem svetu! Prvi maj naj nam tudi kaže pot, kako se moramo boriti za svoje pravice ! Mi, kot zatirani narod delavcev, moramo doseli tudi iste pravice, ki jih. imajo delavci drugih narodov tudi na narodnem polju! PRAZNUJMO PRVI MAJ Z ZAVESTJO DELAVCEV! Il nostro giornale invia un caloroso saluto a tutti i lavo; utori od in particolare a coloro che, costretti a cercar lavoro all’ estero, non potranno festeggiare questa grande giornata assieme i loro familiari. Kubanski narod zavrnil agresijo ameriških imperialistov OTOK P/NOS Agresija, ki so jo več let pripravljali ameriški imperjalisti proti svobodnemu kubanskemu narodu, je bila po treh dneh hudih bojev popolnoma likvidirana. Kubanske revolucionarne oborožene sile so saplanile velike količine materjala ameriške proizvodnje, med drugim več tankov in različnih drugih vojaških vozil. Ameriški imperjalizem je mislil napraviti s Kubo enako kot z Guatemalo leta 1953, kateri so odvzeli svobodo m neodvisnot. Toda zmotili so se. Revolucionarne sile so zmagale, čeprav je bila zmaga plačana s številnimi žrtvami herojskih borcev, ki so se postavili po robu mercenarjem in jih brez prestanka napadali. Sovražnik je utrpel popolen poraz, ker je bilo kubansko ljudstvo ob strani svojih revolucionarnih voditeljev, ki vodijo državo na pot napredka v svojih ekonomskih in socialnih reformah, v borbi za neodvisnost proti imperjalizmu. L’aggressione contro Cuba, preparata dagli imperialisti americani e scatenata proditoriamente il 17 aprile, è stata praticamente liquidata in tre soli giorni dall’esercito e dal popolo cubani. L’imperialismo americano intendeva piegare un piccolo popolo e fargli fare ia stessa fine che fece fare al Guatemala nel 1953, la cui indipendenza è stata schiacciata nel sangue dell’invasione mercenaria. Le forze della rivoluzione hanno vinto e il pietoso insuccesso del tentativo controrivoluzionario ha dimostrato che la via seguita dai dirigenti di Cuba è quella giusta, poiché è una via che porta il popolo cubano nella realizzazione di audaci ed avanzate riforme sociali, nella lotta contro l'imperia-lismo, per l’indipendenza e il progresso economico-sociale. 1’oštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm - via Vittorio Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Ca- sella poslale) Vide rni 186. — Poštni čekovni račun (Conto cor- rente postale) : Videm št. 24/7418 MATAJUR GLASILO VIDEMSKIH S' SLOVENCEV Spod. in abb. post. II. gruppo SLOVENCEV NAROČNINA : Za Kalijo : polletna 500 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — leina 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25.— lir Leto XII. — Štev. 7 (237) UDINE, 16-31 APRILA 1961 Izhaja vsakih 15 dni NAJ ŽIVI PRVI MAJ VIVA IL PRIMO MAGGIO Letošnja konjunktura za delo v emigraciji Ob novem letu smo pisali v «Matajurju», da bo letos dobra, konjuktura za delo v emigraciji vse leto. Za nami so že štiri meseci letošnjega leta in kar naprej dobro kaže za delo in zaslužek. Francija je še zmeraj v velikem e-konomskem. razvoju. Edino v Industriji avtomobilizma imajo krizo, ker se je nekam zataknila prodaja ma-kin. Res pa je, da je le malo naših emigrantov iz Furlanske Slovenije delalo v avtomobilski industriji. Švice ra je odprla celo vrsto novih industrij, tako da rabi zmeram več novih deJavcev-emigrantov. Se celo majhni Luksemburg je sprejel lani in tudi letos precej naših delavcerv. Res pa je, da ne kaže iti v emigracijo čez morje, zlasti ne v kraje A-merike Latine. Tam so se naši že opekli in tam ne kaže iti, posebno ne našim ljudem, ki nimajo nobene posebne specializacije in kvalifikacije. Za navadno delo, za edilizio in bo-nifike in tudi za navadne tesilne fa-brike imajo še preveč domačih delavcev, špansko ali portugalsko govorečih in pa raznih mesticijev m mulatov. Sicer pa so naši ljudje dovolj pametni, da ne gredo na delo čez morje v transoceanične dežele, dokler imajo delo pred nosom v Evropi. Iz Kanalske Ko pride človek v Ovčjo vas, Na-borjet ali Ukve se mu dozdeva, da sanja, kajti svojim lastnim očem ne more verjeti, da nosijo še danes skoraj vse tablice hišnih številk «fascio». Malo je takih, lahko jih preštejemo na prste, ki so tisti fašistični snop prebarvali ali izklesali. Vse kaže, da se nekaterim toži po «du-čeju», kajti treba bi bilo le malo dobre volje in ta umazanija bi na mah izginila. Res je, da bi za to stvar morala poskrbeti občina, da bi dala vsem hišam nove tablice, a če ljudje tega ne zahtevajo je morebil nekaterim na komunu tudi prav, ki na tihem žalujejo za bivšo uniformo. Ovčja vas in Naborjet sta vasi, kjer je zelo razvit tujski promet, bodisi poleti kot pozimi in od lani sem imajo v Ovčji vasi celo žičnico, ki vozi izletnike na, Višarje, torej tujcev kar mrgoli vse leto in kljub temu ni nikogar sram ne malomarnosti ne črne preteklosti. Vemo, da so se bleščale razne fašistične parole po vseh mestih in vaseh Italije, a te so zdavnaj izgini- m m m///m I le, ker je hotelo ljudstvo izbrisati ne samo iz hiš, ampak tudi iz spomina na čase, ki niso bili zlati. Upamo, da bosta tudi Ovčja vas in Naborjet posnemali druge, kdor pa tega noče naj iz spoštovanja do drugih tablo vsaj odstrani iz zida in spravi med svoje «reliquie». Gorenja Pretekli tjedan so parpejal v Gorenjo vas posmrtne ostanke alpinca Tilija Pussinija, ki je padu pred 20 ljeti v Albaniji. Pogrebni cerimoniji so prisostvovali poleg domačinov tud komunske in vojaške oblasti, ter šuolarji iz Gorenje vasi, Kaua in Arbeča. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA vabi na proslavo 20. OBLETNICE USTANOVITE OSVOBODILNE FRONTE na raztavo NOB, ki bo v soboto 29. aprila 1961 ob 21 uri‘na stadionu « Prvi maj » v Trstu. Sodelujejo: Slovensko gledališče v Trstu, mešani pevski sbor Jakobus Gallus, moški pevski sbor Prosek-Kontovel, Mladinski pevski sbor. V duhu antifašizma Pne 25. aprila se .je v Vidmu zbrala na trgu Libertà množica vi-denčanov, ki so prisontvovali slovesni proslavi 16. obletnice vstaje v Severni Italiji ter izzrazili tako, svojo privrženost antifašistični in napredni miselnosti Veliko ljudsko zborovanje so pri redile organizacije ANPI, FIÀP in ANPP1A. N nijhovim imenu so spregovorili videmski župan prof. Bruno Cadetto, avv. Zoratti ter on. Giacomo Pellegrini. Zborovanje je otvoril sen. Pellegrini ki je v svojem govoru poudaril bistvene značilnosti dogodkov v državnem in mednarodnem merili' v zadnjem zgodovinskem obdobju. V tem okviru so tudi naslednji govorniki razvijali misli. svoje teže in Iz Krnatske Iz Terske V prvih mesecih lanskega leta so ugotovili funkcionarji konzoreial-negja veterinarskega urada iz Tarčen-ta, da je zelo razširjena kravja jetika po hlevih naše občine. Veterinarski urad je začel takoj borbo proti tej bolezni in podvzel več potrebnih ukrepov za sanacijo našega živino-rejstva. Najprej so prepovedali nositi mleko v zadružne mlekarne tistim kmetom, katerih krave so bile okužene z jetiko. Sprva je bilo zaradi tega ukrepa več protestov, končno pa je le zmagal razum živinorejcev, kajti razumeli so, da vsebuje mleko bolnih krav takšne bakterije, ki okužijo lahko tudi človeka, ki se hrani s temi mlečnimi izdelki. V borbo proti tej bolezni je posegla tudi videmska trgovinska zbornica s tem, da je nagrajevala kmete s 15 tisoč lirani za vsako bolno kravo, ki so jo ubili. Odkritje kravje jetike po naših hlevih je prineslo dosti preplaha in veliko zaskrbljenost med naše kmetovalce. To pa upravičeno, če pomislimo, da sloni gospodarsko naše občine skoraj izključno na živinoreji. Kljub temu, da je v zadnih desetih letih padlo število goveje živine od 978 na 676 glav, je še vedno živinoreja. tista, ki daje največ dohodkov našim kmetom. Ta bolezen pa je prizadejala še en velikanski udarec naši živinoreji in gospodarstvu sploh, zato so bili vsi kmetje zadovoljni, ki so jim pristojne oblasti sporočile, da se je borba proti tej bolezni srenčo in uspeiino končala. v njeko drevo. Par padcu si je zlomù čampno roko v ramenu in poškodoval prsni koš (torace). Parpejali so ga šobit v videnski špital, kjer se bo muoru zdraviti en mjesae in pol. Nimis Marina, stara 18 ljet, doma iz Pojde si je par padcu iz motocikla zlomila obe nogi in ušafala še več drugih poškodb po glavi. Peruccio Caruzzi iz Povoleta, ki je peju ee-Č0 z motocikleto, si je pa zlomù levo nogo. Do te nesreče je paršlo zavoj prehitre vožnje njekšne «600» in neprevidnega prehitevanja. Marina bo ozdravila v treh mjescih, če ne nastopijo komplikacije, puob pa v enem mjeseu. Petnajstijetna Alda Dugaro iz Sv. Lenarta si je par djelu odsjekla srednji parst leve roke. Ozdravila bo v treh tjednih. Čitajtc in širite MATAJUR Leva opozicija v občinskem svetu v Tipani je predložila prejšnji teden posebno resolucijo z zahtevo, naj bi o njej razpravljali občinski svet na svoji prihodnji seji. V tej resoluciji zahtevajo predstavniki leve opozicije takojšno izvedbo deželne avtonomije in priznanje manjšinskih pravic v okviru čl. 6 republiške ustave tudi za Slovence videmske province, katerim bi morali priznati v okviru deželne avtonomije iste pravice, kakršnih so deležne narodne manjšine na -Južnem Tirolskem, v Val d'Aosti in v Val Gardeni. Na seji občinskega sveta, ki je bila preteklo nedeljo je izvršni odbor občinske uprave predložil s tem v zvezi posebno kompromisno resolucijo, ki se glasi takole: «Ko smo zvedeli, da bo rimski parlament v kratkem začel proučevati zakonski osnutek za izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom za deželo Furlanija-Julijska Krajina, izražamo zaupanje, da bo s tako avtonomijo izjedena široka upravna decentralizacija in da bodo na razpolago večja finančna sredstva, kot je primer pri ostalih štirih deželnih avtonomijah s posebnim statutom, ki so bile že izvedene. Taka deželna avtonomija naj postane učinkovito snedstvo za napredek naših krajev x slogi in splošnem napredku. Občinski svet izraža željo, naj bi premagali vse težave na poti do združitve pokrajin naše dežele in naj bi parlament odobril njeno izvedbo. Zahteva nadalje, naj bo glavno mesto dežele v Vidmu in naj se izvedejo volitve za deželni svet po katerem naj bodo v njem zastopam vsi sloji prizadetega prebivalstva». Ta del resolucije so sprejeli vsi svetovalci večine in manjšine soglasno. Sledil je drugi del, ki govori o priznanju narodne manjšine in ki se glasi : «Občinski svet izraža nadalje željo naj bi poslanska zbornica čim- prej odobrila clen 6 republiške ustave, ustavni zakon, ki bi j u r i-d i č n opriznal slovensko narodno manjšino v videmski pokrajini in ji zajamčil v deželnem okviru vse tiste pravice, ki jih že uživajo narodne manjšine v Gornjem Poa-dižju, Val d'Aosti in Val Gardeni. Za ta del resolucije so glasovali predstavniki leve opozicije, dočim so se predstavniki večine vzdržali rekoč, da tega. vprašanja ne razumejo popolnoma in da bi želeli o njem na-daljnih pojasnil. Tavorjana Pred dnevi se je zbral komunski konsèj, da so imenovali komišjon za komerčijo (commissione per il collimerei o fisso), komišjon za edilicijo in komitat B.C.A. (Ente Comunale Assistenza). Za membre komišjoni za komeróijo so bili zbrani: Francesco Piccare, Remigio Donato, Silvio Speccogna mi Silvano Benati. Za membre komiùjoni za edilicijo so bli zbrani: šindik Vittorio Cudi-j ciò (Kudič) kot predsednik, membri pa dr. D'Onofrio Antonio, Mir elio j Makorič, Zampare Ferruccio, Ila-lutto Silvio in Benati Delfo. V komitat E.C.A, so bli zbrani: don Ernesto Bianco, Flebus Fiorello, Donato Remigio. Tomat Bruno in Laurino Mario. Iz Nadiške doline \ Lansko 1 jeto se je dosti diskutiralo, jda bojo odpeli/ v Podbouesou tjedenski senjèn, sadà sé pa o tjem nič več ne čuje. Kakuò tuo, da je I vse zaspalo? Morebit bo rjes držalo, J da tisto rječ ovirajo v Čedadu, zaki j bi se takuò zmanjšala čedadska tr- i govina. Zadnja ljeta so si čedadskij trgovci si opomogli, saj vidimo kul-l ko novih trgovin je zrastlo in kakuò I so modernizirali stare. Največ prò-1 1'i.ta jim parnašajo jugoslovanski j kupci, zaki Čedad je v obmejnem oasu in pridejo . semkaj ljudje iz j Kobarida in Bovca in povarh tega še tisti z Nadiške doline in gorskih | vasi, Al bi ne binò prav, da bi dal' nekaj zaslužka tud Podbonescu? Kaj hoda bi im jel ljudje ošpa ranega, če 1 bi biu enkrat na tjedan senjèn v Podbonescu. Če so «pratike» zaspale, jih bo korlo z nova, napravit, nikol odnehati, zaki d rit gač ne bo nikol nič.. Izpod Kolo Čedad Cudieio Geminiano, komunski kon-silir v Tavorjani, se je precej hudo ponesrečil z motočiklom. Kar se je vraču prout domu iz Remanzacea, ga je njek avto, ki je vozu nasprout, osljepu z lučjo, in takuò se je zaletu PROSLAVA 1. MAJA KOORDINACIJSKI ODBOR NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE priredi na stadionu “Prvi maj„, Vrdelska cesta 7, Trst. LJUDSKO Po slavnostih govorih bo sledil program, ki vsebuje: na^ stop godbe, vokalnega tria, športne tekme in razne zabave. Veselica se bo zaključila s plesom, ki bo trajal do 24. ure in na katerem bo igral orkester ‘Glinščica*. Dobro založen bife. Že več ljet se lovske organizacije bovškega, kobariškega in tolminskega kota partožujejo, da jagri ob meji na italijanskem teritoriju naganjajo pse čez mejo in podijo divjačino. Tud divjad, ki se je v mrzlih zimskih mjescih umaknila na zahodno sončno stran, se pomladi več ne vrne, zaki jo tle polovijo v zanke ali postrelijo. Zaki vse te pritožbe (lamentele) njeso ilo donàs nič pomagale, in je škoda, ki jo trpijo lovišča onkraj meje zlo velika, je «Zveza lovcev», ki je imjela pred nedou-gim v Tolminu konferenco, poslala svoje sklepe na lovsko federacijo v Rim, da se napravi, če je mogoče, tud na tjem kraju red (ordine). Kot vjemò, je v naši dažel vse pouno divjih jagrov, tuo je tistih jagrov, ki ujemajo jagrovskega dovoljenja, a vsednò hodijo na. jago. Ti so brez usmiljenja, strejajo ob vsakem ljetnem času in djelajo s tjem sevjeda velijkanskoi škiodo. Par nas ni «guardacaccia», da bi nadzoroval kdo streja po hostah in njivah in zatuò bo narbrže težko prepričati tiste strastne jagre, da so njihova dejanja ne samo nekulturna ampak tudi kazniva. Zakl so tuo venčpart le domačini, jih pozivamo v njihov dobrobit, da se to odslej ne bo več dogajalo, zaki drugače bo prišlo do memarodnega incidenta. Mažerole Iz Mažerol, gorske vasi za Tavo-rjano, nam pridejo na uho le slabe novice. Dosti smo že pisal' o mizer-neni stanju te vasi, kar je tud’ ur-žuh, da so ljudje zaostali in korzer-vativni. Ne moremo pa zastopit kje stoji uržuh, de zavračajo roko, kar se jim jo ponuja, da bi se buojš godijo vsaj njihovim otrokom. Provincialna administracija je dala na dispoziejon avtobus, da bi vozu vsako jutro puobe v Špjetar Slove-nov v Suolo profesjona.1’, zvečer pa bi jih parpeju spet damò. Šobit se je upisalo nad 20 puobu in troštali smo se, da bojo s profitom hodil v Suolo in takuò paršli čez par ljet do mestjerja. Toda zmotil smo se, puobu je bluò vsak dan manj v avtobusu, nazadnje soi ostal' le trije, ki pa njeso iz Mažerol, ampak iz Ka-naliča. Otroc iz Mažerol nejčejo čut o šuoli, kar je zlo žalostno. Kot v jemò, so Mažerolcani par-muorani hodit na djelo v emigracijo, in zatuò je zarjes velika škoda, da se nečejo naučit mestjerja preden povežejo fagòt in gredò v svjet. Sadà je mjelo parložnost 20 ali vec puobu naučit se za marangona ali za zidarja v Špjetru, mestjer, ki je v tujskih daželah dobrò plačan. Ma-novalji — težaki so in bojo liimar manj potrjebni, zaki že donàs v svjetu nucajo največ kvalificirane djeluce. Tega sevjeda njeso krivi samo ma-žerolski otroci, ampak njihovi starši, ki nečejo odprjet oči in vidati, da takuò se ne more iti naprej. Avtobus voži prazen, še je čas, da. spregledajo. AI LETTORI Le colonne del noslro giornale sono aperle a tutti. Tutti possono collaborare, porlare suggerimenti, indicarci (alti e situazioni che ci possono interessare. Contemporaneamente lanciano un appello affinchè numerosi siano i lavoratori che si abbonano. L’abbonamento annuo è fissato in Lit. 1.000. L'importo va versato sul conto corrente postale N° 24/7418 intestato a «MATAJUR», Via Vittorio Veneto, 32 Udine. Sosednji kraji in ljudje Prekmurje in Prekmurci Skrb ljudske oblasti za narodne manjšine - 12.000 pripadnikov madžarske narodne manjšine ima zagotovljeno zastopstvo v okrajnih in republiških ekonomskih in političnih organih Posebej je treba poudariti skrb slovenske oblasti za madžarsko manjšino v Prekmurju, kjer jih živi v nekaj vaseh okoli Lendave in Hodoša okoli 12.0000. Poleg madžarskih šol in društev imajo tukajšnji Madžari tudi svoj časopis, oddaje v radiu, seveda tudi pravic do uporabe svojega jezika povsod v javnosti, razen tega pa so jim dostopni še številni časopisi in knjige, ki izhajajo v madžarščini v Vojvodini za tamkajšnje Madžare. Po zadnji upravni razdelitvi Slovenije je glavni prekmurski kraj Murska Sobota, središče novega o-kraja, ki se imenuje po njej in obsega razen Prekmurja še sosedne (štajerske) kraje okoli Ljutomera in Radgone. S tem delom Slovenskih goric in z Murskim poljem tvori sedaj Prekmurje enoto, ki se vse bolj uveljavlja in jo imenujemo Pomurje. Prekmurje vežejo z vsemi temi kraji goste avtobusne proge in vlak, z Ljubljano pa razen avtobusa celo motorni vlak, ki jo doseže v štirih urah. Tako se razdalja med ostalo Slovenijo in Prekmurjem vedno bolj manjša , kar je velik napredek v primeri s preteklostjo, ko je bila ta dežela tako težko dosegljiva in je tudi zaradi tega bila prikrajšana za marsikaj v gospodarskem in kulturnem pogledu. Danes pa se vse bolj manjša med obema stranema Mure tudi notranja, duševna razdalja, odtujenost, ki so jo povzročila stoletja tuje vlade. Ljudje se prilagajajo drug drugemu in novim razmeram, spoznavajo druge kraje in tako pospešujejo napredek. Poleg Sobote (kot jo navadno imenujemo) je drugi večji kraj Lendava ob madžarski meji na vzhodu. Ostali lHnnembnejši kraji pa so še Turnišče, Béltinci, Bogojina, Tišina, Cankova, Rogaševei, Grad, V mnogih teh in drugih krajih so ohrajeni stari gradovi, ki so danes koristno izrabljeni v ljudski blagor. Številni so tudi Umetnostni spomeniki, kakor romanske in gotske cerkve s slikami na o-niet (freske) itd. Poleg teh najbolj vidnih značilnosti prekmurske pokrajine pa so prastare trdnjave slovenske zavesti in našega jezika številne in velike prekmurske vasi, ki imajo navadno 100 do 200 hiš m čez. Na ravnini so te vasi razporejene ob cestah in poteh, po gričih pa so hiše marsikje raztresene daleč naokoli kot v ostali hriboviti in gorati Sloveniji. Stare prekmurske hiše, ki jih naglo izrivajo nove zidane, so nizke, lesene, večkrat še krite s slamo. Ponavadi so postavljene tako, da je gospodarski del poslopja pravokotno na stanovanjski del. Hiše so pobeljene, tako da nudijo s svojimi učinkovitimi barvami, z izrezljanim pročeljem, s cvetjem v majuih oknih, z vrtički cvetlic pred njimi, z brajdo na dvorišču in sadnim drevjem naokoli prijazen. pogled očesu. Vendar pa si ljudje želijo mesto premajhnih domov lepše, bolj zdrave, tako da v mnogih vaseh že prevladujejo zidane velike stavbe. V teh starih domovih najdemo tudi mnogo starinskih gospodarskih naprav, kakor n. pr. lesene nožne stope za phan je ajde, prosa, lesene cepce za mlačev žita, pollesene pluge in brane, lesene valjarje itd. V nekaterih vaseh že stoletja izdeluje- jo lepo lončene posodo in ti lončarji delajo danes razno moderno posodo in okraske za izvoz v tujino in domač?, trg. V Prekmurju ‘izdelujejo tudi pletene cekarje iz koruznega lilja. Staro prebiva,Istro je ohranilo tudi mnogo starih šeg, ki so delno enake kot v ostali Sloveniji, delno pa različne. Vsa ljudska kultura pa, dokazuje z jezikom vred enotnost prekmurskih Slovencev z ostalimi — in tako tudi z beneškini Slovenci. Trinajstletnica dežele Val d’Aosta AOSTA — Letos so praznovali Francozi in sploh prebivalci v dolini Aosta trinajstletnico, odkar obstoji* autonomna dežela Aosta. S posebnim ustavnim zakonom je bila ustanovljena 26. februarja Regione Valdo-tana. Deželni svetnik Fortunio Palmas je imel govor v italijanščini in francoščini pred zbranimi deželnimi oblastni in pred ljudstvom. Opozoril jo Valdostance, da se bodo morali še trdo bojevati, da postane deželni statut praktično.sredstvo, da se uresničijo vse želje Valdostancev. AOSTA — Avtonomisti imenujejo tisto svoje Valdostance, ki držijo s sovražniki valdostanskej avtonomije, partito «pastasciutta». Proces nacifašizmu Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo, da boš videlo- kdo ti je pravičen sin! Bal sem ti, kar sem imel; če je bilo veliko ali malo — Bog je delil, Bog razsodi. Bal sem ti svoje srce in razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje — kaj bi ti še dali Ivan Cankar, največji slovenski pisatelj, ob Prešernu najpo-memmembnejša osebnost slovenske kulture, se je rodil 10 nutja 1876 na Vrhniki. Njegovo življenje in ustvarjanje je bilo večna služba resnici, neklonljivo oznanjevanje tega, kar je kot človek in umetnik «videl z očmi, srcem in razumom». Vsaka njegova knjiga, vsak njegov stavek je odraz tega, kar je spoznal in, doživel. Vse, kar je napisal, je oškropljeno z njegovo srčno krvjo. Ker ni bil dvoličnež, se ni zavzemal zja načela, ki so mu bila tuja . . . Nikoli ni zatajil samega sebe, tudi v najbolj brezupnih dneh, ko ga je zla usoda pritirala prav na rob obupa. Njegova zapoved je bila boj, njegov zakon boj krivici in laži. Ne samo v leposlovni obliki, tudi v načelnih člankih se je lotil reševanja perečih kulturno - političnih in socialnih vprašanj. Sploh ni bilo v Sloveniji pisatelja, ki bi bolj živo občutil idejne utripe svoje dobe in si jih upal bolj odkritosrčno izraziti kakor on. Svetovno slavo je doživel s «Hlapcem Jernejem», s to mojstrsko simbolno upodobitvijo idej delavskega razreda, borečega se za svoje osnovne življenske pravice. Cankarjeva umetnost je velika samoi/poved, a hkrati neposreden izraz hrepenenja po novem človeku. To se kaže prav tako v komediji in satiri, ki biča filistrstvo in etično izprijenost slovenskega malomeščanstva kakor v novelah in črticah, ko opisuje z močnimi čustvenimi poudarki svoje osebne bolečine in bolečine svojih junakov ali pa trpljenje svoje matere-mučenice. Umrl je 11. decembra 1918 v Ljubljani. Te dni se vrši v Jeruzalemu v Izraelu proces proti nacifašističnemu kriminalcu Adolfu Eichmannu, ki je kriv uničenja šestih milijonov Zidov. Gre za proces človeku, hi ne zasluži ime človeka, ampak zverine, ki je zgodovina človečtra ne spominja. Kljub temu da je prizadejal človeštvu toliko gorja, mu je sodišče prišnalo obrambo. Toda proces se neyvrši samo proti osebi, ampak proti režimu, ki je uvedel in izvajal genocid kot vladno prakso. Si sta svolgendo a Gerusalemme in Israele il processo contro il sanguinario criminale nazifascista Adolf Eiehmann lo sterminatore dei sei milioni di ebrei. Si tratta del processo ad un essere che non può meritare la qualifica di umano, del processo ad una belva alla quale la giustizia degli uomini vuole riconoscere oggi, nonostante tutto, i diritti accordati ai colpevoli. Ma si tratta anche di un processo ad un regime che eresse il genocidio a norma di governo, un processo alle peggiori aberrazioni che la storia deH’nmanilà ricordi. ČUDNE KONFUZIJE GLEDE JEZIKA. Pisali smo že v «Matajurju», da italijanščina skoro nič ne pomaga na delu v emigraciji. V emigraciji moja zdaj naš delavec dobro znati ali germanski ali pa francoski. To sta dva glavna jezika, ki se rabita in govorita v državah, kamor hodijo sedaj delat naši delavci. Eno zanimivo stvar so nam praviii naši emigranti: «Zelo smo se začudili, ko smo se vozili z vlakom na delo v emigracijo ali pa delali skupaj z raznimi italijanskimi delavci iz raznih provinc. Niso se razumeli med seboj. Tisti iz Veneta niso razumeli ne Abruzesov, ne tistih iz Pulje, sploh ne Sardinjolov in Sicilianov. Šli so na delo v Francijo in niso znali niti francoski in še bolj čudno niti italijanski. Ker so govorili vsak svoj dialekt, bi se že kmalu stepli, ker so eden na drugega kričali, naj govori italijanski, a sami so govorili tak italijanski dialekt, ki ga ni nobeden razumel. Dogaja se to, da pride kdo obiskat delavce - emigrante v cantie-rih in jih nagovori pa italijanski. Ti ga začudeno gledajo in mu rečejo: Nisem od tukaj in ne razumem Našega jezika. Mislili smo, da so samo pri nas šole zanič in da nas zato ne morejo naučiti pošteno italijanskega jezika. V emigraciji pa smo videli da vsi naši kompanji iz drugih provinc Italije še manj znajo italijansko kot mi. Zato nam je bilo v emigraciji vseeno, pozabili in začeli počasi govoriti po malem po francosko in nemško. Manj smo rabili italijanščino kot naš domači slovenji jezik, ker smo tega vsaj med sabo govorili. VAŠ PEPO SPECCOGNA (Pripomba uredništva. V naši redakciji beremo «Bollettino quindicinale dell’emigrante, ki ga izdaja Società Umanitaria v Milanu. P tem bollettino je polno člankov o tem, kako se italijanski emigranti ne razumejo med seboj, kako sploh ne znajo italijanskega jezika in kako potem ne marajo nič več slišati o italijanščini.) GLI ISPETTORATI DELL’EMIGRAZIONE SONO AUTORIZZATI A VIDIMARE I PASSAPORTI PER L’ESTERO Il Ministero dell’Interno ha autorizzato anche gli Ispettorati dell’emigrazione — in aggiunta agli Uffici postali, a quelli del Registro, agli uffici A.C.I., agli uffici di Pubblica Sicurezza e a quelli di settore della polizia di frontiera — ad applicare ed annullare le marche da bollo sui passaporti ordinari per il pagamento della tassa di concessione governati va, limitatamente al secondo e terzo anno della validità triennale del documento. IPPOLITO XMEVO Mnouitn bo znani knjiga italijanskega pisatelja Ippolita Niena «LE CONFESSIONI DI UN OTTUAGENARIO», ki ju je kritika piejšnjega stoletja ocenila kot najboljšo sa Manzonijevimi «1 Promessi Sposi». Mulo komu pa je menila znano, da je la pisatelj napisal tudi roman «H Colile Pecoraio». Ta knjiga ni toliko znana, je pa zanimiva zalo, ker se njena povest razvija na Julijskem predgorju med Tarcentom in Čedadom. Pisatelj je živel dalj časa v Furlaniji na svojem eradu v Colloredo di Monta/bario in je imel priliko občudovati krasote te pokrajine in jih opisati v svoji povesti. Itoman opisu je dogodivščine neke plemiške družine iz Tortnim in njihovih sosedov, ki so propadli in postali njihovi sodelavci. Vendar nas ne zanima razpet dogodkov v povesti, ampak tisti njieni deli v katerih pisal neprisiljeno in na lep način opisuje ta det slovenske zemlje, kot navkljub tistim, ki zaničujejo naše ljudstvo. Center dogajanja Ippolito ve povesti jv Torlan, vasica ki leži nad Nernani oh vhodu doline Krnahte, kjer poteka jezikovna meja med Slovenci in Furlani. Ippolito Nievo je morda edini itali jansk romanopisec, ki je postavil torišče svoje zgodbe v te kraje in jt tudi edini, ki je govoril o Slovencih v Furlaniji. Zalo je prav, da vedo naši ljudje, da jih nis0 poučevali samo številni jezikoslovci, ampak so obravnavali o njih tudi v romanu tega slavnega kje začenja delavno in potrpežljivo slovensko ljudstvo, italijanskega pisatelju romantika, ki je popolnoma nepristransko priznal kje so meje italijanske govorice in Un bel paesino guarda nel mezzano Friuli lo sbocco d'una di quelle forre che dividono il parlare italico dallo slavo; ma quando le montagne gli si radunano da tergo aspre e aggrottate, altrettanto esso ride tutto aperto e pampinoso incontro al sole che lo vagheggia dall’alba al tramonto anche nelle giornate più «vare del verno. Pronunciare così di botto le tre dolci sillabe del suo nome, sarebbe come inamorarvene addirittura, e toglici e a me scrittore il merito di un tal trionfo; onde, lettori garbati, accontentatevi di sapere per ora, come lo divida per mezzo il torrente Cornappo, nato poche miglia più sopra tra le prime vedette del grande accampamento slavo. A destra si digrada per poggi e valloncelli un giardino intrecciato di castagneti e di vigne; e sembra che il Pittore eterno, compiaciutosi troppo di quella parte del quadro, ne abbia poi sbozza,to affrettatamente le altre, dove le nude rocce s; drizzano, si strocono, e precipitano nel torrente in atteggiamenti orribili e mostruosi. Ciò nullameno sulla riva sinistra torreggia anche adesso un vasto caseggiato, che raccoglie gli aspetti di palazzo o di fattoria; e dietro di esso fino ad alcune rovinose merlature feudali si inerpica un bosco di castagni confitto e saldato su quei greppi dalla solerte JJiano di molte generazioni. Quel caseggiato poi, per quanto, conosciuto dappresso, abbia visto più d’un villan firatto che d’uu rigido guerriero o d’un parruccone patriz.o, aredatto dalle soprastanti rovine il titolo di castello, per quel sottile buon senso delie lingue volgari, che mirando al fondo delle cose o, come esso dice, alla morale della favola, imbercia sempre nel vero. Così i contadini che veggono stare lassù l’oracolo padronale, e scenderne gli assoluti comandi, e salirvi le migliori derrate, non si sbracciano con noi poetuzzi a cantare le esequie dei diritti feudali; ma se per sorte cade loro dalle labbra il nome dei Conti, 10 sventolano tosto con una levata e mezzo di cappello; e se all’indomani si affiggesse un bando per ristoi'are i privilegi magnatizzi, sarebbe più assai la meraviglia che lo sgomento. Infatti le easucciuolo paesane stanno ancora rannicchiate qua e là per le falde del monte, come i pulcini sotto la siepe quando 11 volo del falco s’arrotonda poco lontanò; e se taluna alza timidamente il nuovo coperto di tegole, molte anche nascondono tra i carpini e.i gelsi l’antica tettoia di paglia. Sola si mostra all aperto sopra romito sterrato la chiesuola del villaggio, come quella che appartenendo a più alto signore non ha paura delle mobili fortune di quaggiù; e sotto il patrocinio del campanile si ricovera anche la canonica, la qu« sembra invitar da lontano le mendicanti Résumé, che scedono in autunno con hi gerla in ispalla alla corca annuale ; povere scalze cappuccine, Hočemo prosvetne prireditve ! Veseli nas, ko nas pridejo obiskat. Slovenci iz Goriškega in Tržaškega, hkrati smo pa v zadregi, ko se vozijo okoli v makinah po naših vaseh in se čudijo, kako so zapuščene naše vasi, kako nimamo nobenih kulturnih organzacij, kako nimamo organiziranih pevskih zborov, kako smo sicer naravno zelo inteligentni, toda kako nam manjka znanje iz šol, ker so naše šole zanič. Tudi v preteklem letu so nas drugi Slovenci pod Italijo obiskovali, ker so karabinjerji vendarle nehali s svojim anticostitucionalnim preganjanjem turistov, obiskovalcev in gostov v naših dolinah. Skupaj z goriškimi in tržaškimi Slovenci smo napravili na predsednika italijanske vlade vloge glede slovenskih šol ne samo na Tržaškem in Goriškem, temveč povsod kjer žive Slovenci v zadostnem številu v Italiji, torej tudi v Furlanski Sloveniji in Kanalski dolini. V preteklem letu nismo prišli na prosvetnem polju nikamor naprej. Število otrok po šolah pada, ker je nirnar manj otrok. Nekatere šole v Zahodni Furlanski Sloveniji so se že zaprle, ker ni bilo dovolj otrok. Prav nič se ni zboljšal pouk v šolah. V velikem številu vasi, starši sploh nc poznajo učiteljev in učiteljic, ker pridejo ti zvečine samo s koriero ali motorjem do šole, odpravijo tiste tri, štiri ure pouka in spet zginejo. Učijo slabo in samo v italijanščini in zato so naši ljudje kar se tiče šolske kvalifikacije in drugega znanja daleč za drugimi Slovenci. V preteklem letu so gostovali slovenski umetniki in predavali slovenski profesorji na Tržaškem in Goriškem, samo v Furlanski Sloveniji ne. Ni dosti če so izložbe in umetniške priredbe v Vidmu ali pa Čedadu, biti morajo tam, kjer smo furlanski Slovenci večina. V Špetru, sv- Lenartu, Podboneseu, Klodjičih, Tipanj, Ravenci in drugod moramo slišati petje slovenskih pevcev, njihove igre in predavanja. Tudi doma moramo dati glas od sebe. Zadosti dolgo imamo že kulturno društvo «Ivan Trin-ko», ki ima lepo knjižnico in dober odbor, toda narediti mora, kot delajo to drugi Slovenci, neko prireditev. Za takšno stvar imamo dovolj mladih ljudi; iz Trsta in Gorice nam posodijo režiserje, prostori za predstavo se tudi dobijo in ljudje bi prišli. Samo začeti je treba. Oblasti ne delajo več sitnosti! Sami v sebi ne smemo imeti izgovora, da ne bi napravili kakšne slovenske prireditve sredi Nadiških dolin. Slovenci iz Slovenije in Trsta priredite v letu 1P61 kakšno predstavo v naših vaseh ! Aranžirane demonstracije koltivatorjev Cene mesu in goveji živini že dolgo časa padajo. Zaradi tega so se že pred meseci razburjali kmetje in mezzadri v Lombardiji, Piemontu in drugih pokrajinah severne Italije, kjer je živinoreja najbolj razvita. Kmetje so priredili velike demonstracije in napravili protestne pohode. Kot zmeraj bolj počasi so se te demonstracije ražširile sedaj tudi na Furlanijo. Tudi v Furlaniji je zelo razvita živinoreja in sicer v ravnini in j>o hribih. Pravih demonstracij pa pri nas ni bilo. Da bi pokazali, da protestirajo tudi furlanski kmetje, so krat* komalo zbrali skupaj z okrožnico tajnike okrajnih, mandamentalnih organizacij «Coltivatori diretti». Vsem je znano, kaj pri nas pomenijo organizacije «Coltivatorji diretti». Organizacijsko prav nič, ker so le na papirju. Tajnike posameznik sekcij je postavila krščanska demokracija. Ljudje ne rečejo ne ja in ne ne, ker čakajo na penzijo kot stari koltivatori, kot da bi bilo od organizacije koltivatorjev odvisno, kdo bo dobil penzijo ali ne, in ne, kot je v resnici od plačevanja kontributov. Mi se strinjamo, kar je sklenila provincialna giunta koltivatorjev, da namreč protestirajo proti uvozu mesa in živine od drugod, ker to zmanjšuje cene. Toda to ve vlada sama, ki jo največ in najbolj podpira glavni capo vseh koltivatorjev, sam 011. Bonomi. Zato ni treba telegramov, to bi lahko opravil sam ponomi s svojo intervencijo. Kaj-' pada se morajo koltivatorji izkazati, da se brigajo za kmeta in zato jih skličejo skupaj in [Hiši 1 ja jo telegrame na vse strani, dia je videti, kot da nekaj delajo za kmete. Pri nas pa malokdo ve, da sploh ekzistira, in še manj, da sploh kaj dela organizacija «Coltivatori diretti». Italiji manjka 6 milijoni kg. mesa, ker ima premalo živine doma. Cene na trgih za meso so tako visoke, da si ga redek delavec ali pa uradnik more privoščiti enkrat do dvakrat nat teden. V Italiji snemo od vseh evropskih civiliziranih držav najmanj mesa. Ko pa kmet prodaja meso, je pa njegova cena taka, da se mu več ne splača rediti živine. Vlada in Bo-nomijevi koltivatori so eno in isto. Ni teba uganjati komedije z demonstracijami in telegrami, ko pa imajo škarje in platno v rokah. Saj lahko napravijo kar hočejo. Izkoristite jajč Ali vržete proč jajčne lupine? Skrbna gospodinja bo te odpadke dobro izkoristila. Z jajčno lupino lepo očistimo stekleno in kristalno posodo. V vodo damo zdrobljeno jajčno lupino, katero pustimo v vodi nekaj časa stati. Nato odcedimo in s to vodo lepo operemo stekleno posodo, ki postane, ko jo splaknemo s čisto vodo, sijajna in prozorna. Če pa se je na dnu steklenice nabrala umazanija, to najlaže odstranimo tako, da zdrobljeno jajčno lupino p ustimo nekaj časa. stati na dnu in ko poziteje steklenico izpiramo, umazanija ifcgine* Vodo, v kateri sirit? pustili dalj'časa stati zdrobljeno jajčno lupino, lahko uporabljamo kot gnojilo za sobne rože. ki ga je treba z roko iztisniti. Tudi sušica na jajčniku ali vodni mehurčki povzročajo izostanek pojanja. Vzrok, (ja se krava ne goni, ,je lahko tudi bolezen na maternici. Zato je potrebno, da damo kravo ob sumljivih znamenjih v pregled veterinarju. Dosti telet uničimo zaradi nepoučenosti v prvih dneh po telitvi. Eden glavnih vzrokov poginov je, da mnogi živinorejci molzejo krave in delajo sir, namesto da hi pripuščali teleta ; mislijo namreč, da je prvo mleko za tele škodljivo. Res pa le nasprotno; prvo mleko je za tele najpomembnejše, ker ima v sebi dosti hranilnih sostane in ker teletu izčisti črevesno muoio. Razen tega vsebuje mlezivo še druge sostance, ki varujejo tele pred bolezni. Kvantiteta teh obrambnih sostane pa se hitro zmanjšuje. Dajajmo torej teletu, brž ko se krava izčisti, tričetrt litra mleziva, potem pa petkrat do šestkrat na dan. Več kakor sedem litrov ni treba na dan. Na slošno tudi pozneje ni treba teletu dajati več kakor osem litrov mleka ha dan. Veliko napako tudi delajo, da teleta privečejo, brž ko so se skotila. Takšna teleta ostanejo ozkega oprsja, slabo razvitih kosti in slokih nog. Zato naj bi imeli v hlevu manjše o-grajene prostore, kamor bi postavljali teleta, da bi prosto tekala in se utrjevala. Teleta naj bi bila prosta do prvega leta starosti. ŽIVINOREJA ^ Če se krava ne goni prvič 3-7 tednov, nato pa vsakih 21 dni, je temu vzrok slabo fuotranje, še večkrat pa premočen fuoter. Debelost ovira redno delovanje jajčnikov. Redno po-janje ovirajo tudi vse vrste bolezni splovil. Pogosto se zgodi tudi, da o-stane v jajčniku kako rumeno telesce, Č« dolgo• hodimo ali če smo močno utrujeni, čutimo bolečine v nogah. Dostikrat nam noge tudi otečejo. V takšnih primerih si je dobro umiti noge V topli vodi, v kateri ste raztopili pest debele soli. Lahko dodaste tudi žlico kisa. Usnjene torbice očistimo z mlačnim mlekom, potem jih pa natanko nama-žemo z belo pasto za čevlje in osvetlimo z volneno cunjo. Tako čistimo vse torbice, tudi tiste iz svinskega usnja. Jelenovo kožo, ki jo rabimo za brisanje šip, moramo tudi kdaj pa kdaj oprati. Najbolje jo operemo v mlačni milnici (žajfnici). Če je zelo umar zana, jo pred tem lahko namilimo (nažajfamo). Zadnji vodi za izpiranje pa dodamo nekaj kaplic glicerina. Kavne in čokoladne madeže moramo politi z nekaj kapljicami glicerina in jih nato dobro oprati v mlačni vodi, kateri smo dodali nekaj soli Stare madeže pa moramo dolgo namakati v mlačni vodi. Madeže kave, kakava in čokolade zelo težko čistimo, zato se potrudite, da jih boste očistili takoj, ko jih opazite. vati pridelek. Najboljši so arzenatni in fosforni estri ali pa preparat DDT. V mokrih dnevih se zelo rade pojavijo tudi bolezni. Med te bolezni uvrščamo v prvi vrsti škrlup, monoli jo, kodravost breskev, liknjičavost koščičarjev in razne plesni. Proti prvini uporabljajmo bordoško brozgo ali di’uge nove preparate kot so Zi-ram, Ditan, Aspir itd. Pri breskvah ne smemo uporabljati bordoške brozge, ker ožgemo občutljive liste. Uporabljajmo raje druga sintetična sredstva, ki so neškodljiva. Ko škropimo z bordoško brozgo ali z drugimi preparati, moramo primešati brozgam še arzenale ali preparate DDT. S takšno mešanico bomo uničili tudi listne uši, hrošče in razne bolezni. Zapomniti si je treba, da nam nič ne pomaga obrezovanje, gnojenje, o-kopavanje, če ne skrbimo za zdravje in ohranitev sadiv, ki na trgu lahko dosežejo visoko ceno. ^^POLJEDELSTVO ESSG - Orehov ne smemo obrezavati spomladi, ker se drevesne rane zelo solzijo in zelo nerade zdravijo. Če je treba že obrezovati, obrezujte kar najmanj, in sicer poleti, najbolje koncem junija ali v začetku julija meseca. Rane dobro zamaž te s cepil-no smolo. Mila zima in mila pomlad nam napovedujeta močan razvoj škodljivcev. Dela z uničevanjem škodljivcev in, bolezni bo torej letos zadost. Cvetenje sadnih dreves se zaključuje in s tem nastopi čas pomladansko škropljenje. Z zimskim škropljenjem še nismo napravili vsega, četudi je tudi to škropljenje važno. Proti jabolčnem cvetožeru moramo škropiti že pred cvetenjem. To škropljenje bi moralo biti že opravljeno. Ko se cvetenje zaključi in se začno razvijati listi, se pojavi vrsta škodljivcev, ki obži-rajo liste. Dragi škodljivci napadajo sadove s tem, da na teh odlagajo jajčeca, ki se zavrtajo v sad in povzročajo črvivost sadja. Proti tem škodljivcem se moramo boriti, če hočemo obvaro- «Gnoj je zlato»» Da je gnoj zlate smo že večkrat pisali, a ta resnica še vedno noče priti do nekateri naših kmetov. Iz rahlega gnojnega kupa dež izpere vse dragocene hranilne sostance, tako da marsikateri kmet vozi na njivo le prazen nastil. V rahlem kupu gnoja s slamo kot nastilom so raziskovalci ugotovili 67,5° C temperature; gnoj je v 22 dneh izgubil 48% organskih sostane in 35% dušika. V dobro stlačenem. kupu pa je temperatura v i-stem času le malo narasla in izguba organskih sostane je znašala le 28% in 16% dušika. Skrbeti moramo to-tej, da stlačimo gnojni kup tako, da bo imel gostoto testa in da ne bo mogel vanj prodirati zrak, gnoja pa tudi ne spirati dež. Čim višji kup in čim bolj navpične so stranice, tem bolj se sesede že sam. Gnoj kopičimo v enoten kup ali v več manjših kupov. Čim manjše je gnojišče, tem višji naj bodo kupi in vedno primerno mokri. Zato mora biti tlak gnojišča nepropusten. Kup gnoja naj bo v senci. Ko doseže primerno višino, ga pokrijte s 5 centimetrov debelo plastjo steptane zemlje, da ga ne bo izpiral dež. non votate alla povertà ma contente di essa, che domandano un soldo per l’amore di Dio, e anche negate di quello si accommiatano col sublime saluto: «Lodato sia Gesù Cristo!». La strada carreggiabile che dalla valle del Turro, scolo dei minori rigagnoli, serpeggia salendo per un buon miglio, dopo attraversata una metà del paesello, per dar mano all’altra, scavalca il Cornappo, sopra un ponte, che per la solida e pittoresca arditezza potrebbe essere stato eretto dagli angeli, come quello di dividale dal diavolo; ma oltre l’acqua, e di poco oltrepassata la calata del castello, la carraia scompare in un rovinio di frane, di ghiaie, di cespugli ; e di là molti sentieri si partono alle varie loro faccende, alcuni de’ quali ripiombano nel torrente dov’ò il lavatoio e la fontana; altri montano pei fianchi scheggiosi della rupe, come in cerca delle capre che ad essi convengono sulla sera al rupe, al fischio del pastore; e il più coraggioso s’addentra direttamente nella gola del Cornappo, e a volte piegando a patteggiare con esso fino a raderne il letto, talora sfuggendogli via snello e periglioso per le ripiegature della costa, tal’altra circuendo qualche macchia di castagni, sale a provvedere delle derrate pianigiane i casolari pastorecci della montagna. Non è raro ai giorni di mercato incontrarsi per esso in un carico di fieno che da lungi, sembra avanzare, come un nuvolone sospinto dal vento, tra la spaccatura della roccia; e poi al farglisi più accosto, si scernono due gambe nerborute alternarsi misuratamente sotto la vasta mole, finché quando ti premi nella rupe a dargli il passe, ne scappa fuori un saluto di voce soave e femminina, e tra l’erba odorosa e cadente d o gni lato riposi collo sguardo negli occhioni umidi e cerulei d’una fanciulla di Schiavonia. A quel modo campa sua vita quella paziente famigliai, scambiando il fieno, i capretti, gli utensili di legno, e le castagne con quel po’ di farina che basti al suo sostentamento; e vorrei sciupar l’anima se nel volgo cittadino si trova un’occhiata così contenta e soave come quella della ùonzelletta accennata poco fa. La gola del Cornappo non è, a vero dire, così tetra e piena di ribrezzo come l’altra detta di Crosis, che dà varco poco più sopra della corrente del Turro; e infatti s'avrebbe a fare una lunga e proficua meditazione su questo appellativo di Crosis venutole appunto dagli infortuni che frequenti vi accadono, ma pure anche il Cornappo ha le sue dure battaglie da sostenere con la montagna prima di uscirne vincitore; e lo si vede nel fondo di essa aprire col continuo sbattito dell’onda un borro angusto e cavernoso; finché decorrendo all’aperto traverso le Campagnette pedemontane perde sotto Nimis il nome e la vita nel letto ghiaioso del Torre, ‘he sembra raccogliersi di bel nuovo sotto il monte appunto per vietare il passaggio allo spaurito tributario. Tra Nimis poi e lo stretto di Crosis s’accavalla via via un labirinto di poggi, di colli e d’affalda-rnenti alpini che ricetta i villaggi Schiavoneschi dj Sedilis e di Ramandolo, e che, cominciando a mezzodì,al confluire del Cornappo col Torre, finisce poi a tramontana quasi strozzato fra questo e la rupe sul tenere di Ceseriis; Ciseriis, tenetelo mente,uoqpovero e sparpagliato paesuceio di montagna il quale del pari che Zuglio Carnieo e il Foro Giulio Cividalese, é un’orma impressa sulla terra friulana da quel vittorioso viaggiatore che fu Giulio Cesare. Tuttavia, se pieno il capo di grandi e storiche memorie ci addentriamo fra le sonanti grotte del Turro, lungo il dirotto sentiero dove i creduli montanari ancora discernono le rotaie dei carri romani, un più dolce sentimento di allegria ne allaga l'anima, quando, tra i frondosi castagni e i rosseggiatiti vigneti di Ramandolo, pieghiamo verso il Cornapo; e così a mano a mano che il piede s’inerpica per quelle piagge ombreggiate, cresce la giocondezza nel cuore, finché, attraverso i rami stor-meggianti delle piante sottoposte traspariscono le rovine, il castello, la chiesuola e le casupole descritte in addietro. Bellissimo in verità fra tutti gli aspetti di natura e tale che accontenta lo spirito d una serena contemplazione; onde io, o benigni lettori, al vedervi già invaghiti per opera mia di quel paesello, non posso tenermi dal bisbigliarne sommessamente il nome che è Torlano; e se non gli siete grati d’aver serbato lì sul confine degli Slavi una così italiana armonia di parola, ben siete i più barbari e malcreati dei lettori. Quandi» igli accordi non vengono rispettati La questione sudtirolese Venti anni di politica di snazionalizzazione. Nella provincia di Bolzano il gruppo etnico italiano passato da 6 mila a-140 mila abitanti. L'inganno delle opzioni e la errata politica delle organizzazioni sudtirolesi »? Nel. 1918, prima dell 'annessione all’Italia, c’erano in Alto Adige, 6 mila italiani e 270 mila sud-tirolesi di lingua tedesca. Nel 1940, le proporzioni erano nettamente cambiate Sfl seguito alla politica di snazionalizzazione condotta dai regime'fascista Verso la popolazione di lingua tedesca: gli italiani erano saliti a 110 mila ed i sud-tuolefei diminuiti a 180 pula. Questo cambiamento è stato Possibile in quanto, per motivi di-chiaramente poto ici, il regime Jfa«ìi-: -, Uà ba favorito l’immigrazione degli italiani nella provincia di Bolzano (nel 1935 è stato a questo scopo creato, per esempio, nella periferia di Bolzano, un centro industriale, .che la permesso di trasferire ed insediato in questa località decine di migliaia di famiglie italiane provenienti dalle più diverse province, con il dichiarato 'proposito di capovolgere le posizioni relative dei gruppi etnici italiani ai sud-tirolesi: questi, da. Maggioranza, dovevano divenire minoranze della popolazione ). Nello ^esso tempo' è stata favorita la partenza dei sud-tirolesi verso l’Austria c la Germania: a tal fine, nell'ottone 1939 venne stipulata una convenzione italo - germanica, secondo la PUale gli alto-atesini di lingua tedesca dovevano dichiarare entro il 31 tonnato 1940 se volevano conservare cittadinanza italiana oppure optate per quella germanica ed emittore verso il nord. Questo accordo to detto delle opzioni — fu una veto infamia contro la popolazione di Bngua tedesca che venne ingannata c tradita nel modo più ignobile tanto dalla politica del governo fascista 'Wanto dall’opera di reclutamento spietata dagli agenti nazisti in cerca di uomini da arruolare nella Wer-toacht, cosicché circa 80 mila perone optarono per la Germania od abbandonarono allora la provincia di "olzauo. Ij'ACCORDO b>e gasperi-gruber Ila 30 a 40 mila optanti rientraro-110 dopo la guerra in Alto Adige, cosicché oggi la popolazione della Provincia di Bolzano ammonta a circa 350 mila anime, 125 mila italiani e *-25 sud-tirolesi. Queste cifre, paragonate a quelle del ’18, denunciano la ^toltalo politica di snazionalizzazione condotta dal fascismo : quella politico ha provocato lacerazioni profondo, ha aperto ferite che sanguinano toeora, ha dato vita ad odii na-monalistici di cui ancora oggi si sopportano le conseguenze, ha offeso S(totimenti che hanno radice nella coltura, nella tradizione, nella eo-^tonza nazionale della popolazione ^od-tirolese. . Eopo la guerra si inizia la seconda esperienza. La Repubblica italia-,a doveva riesaminare a fondo la -^nazione del gruppo etnico di lin-f'to, tedesca per riparare alle prece-• ®àti malefatte. A questa esigenza si* sPirò l’accordo De Gasperi-Gruber 5 settembre 1946 a Parigi. Nel ptomento conclusivo di tale accor-si legge: «Gli abitanti di lingua cresca della provincia di Bolzano ^l’anno di completa uguaglianza ^ diritti rispetto agli abitanti di Rlritoia. italiana, nel quadro delle di-frizioni speciali destinate a salva-^'tordare il carattere etnico e lo svi-Ppo culturale ed economico del nppo di lingua tedesca». % accordo non Rispettato la grafica, l’eguaglianza dei diritti nella ammissione ai pubblici uffici e, infine, l’esercizio di un potere legislativo ed esecutivo autonomo nello ambito della futura Regione, La prima causa dell’attuale stato di cose deve essere ricercata nella inapplicazione o per lo meno nella insufficiente applicazione delle norme stabilite nell’accordo del 1946, Naturalmente si sono venuti innestando estremismi nazionalistici da ambo le parti. Si tratta però di posizioni che rimarrebbero cosa effimera e di poca risonanza se non trovassero un terreno adatto nel malcontento per il mancato rispetto degli impegni assunti. Da parte italiana l’estremismo nazionalistico si concretizza nelle poche decenti chiassate degli studenti missini. Da parte austro-tedesca e sud-tirolese invece si assiste agli attentati dinamitardi ed al nascere di organizzazioni di tipo neo. nazista che addirittura parlano di «liberare» l’Alto Adige, GRAVI ERRORI DA PARTE SUD-TIROLESE Di fronte a questa situazione come hanno reagito le organizzazioni politiche della popolazione di lingua tedesca dell’Alto Adige, in particolare della SVP che ragruppa la stragrande maggioranza dei cittadini di lingua tedesca. Si è risposto con un’offensiva, di tipo nazionalistico, antita-poste ballorde, insensate (quali quella di «liberarsi» dal giogo italiano), si sono rinfocolati i rancori razziali e si è dato vita ad una attività altrettanto nefasta, di ispirazione irredentista e separatista. Per questo nell 'intricata matassa anche i dirigenti sud-tirolesi ed i governanti austriaci loro ispiratori portano una pesante responsabilità. Primo maggio Festa Internazionale del Lavoro 11 nostro giornale invia un caloroso saluto a tutti i.lavoratori ed in particolarè q coloro che, costretti a cercar lavoro all’estero, non potran~ no festeggiarequesta grande giornata assieme i loro familiari. L’augurio che noi facciamo, è che presto abbia a cancellarsi questa vergognosa piaga dal nostro Friuli e che lo sviluppo economico e so-cialeabbiaadassumereanche nella nostra Regione maggiore intensità, permettendo così alle nostre genti di poter operare per la trasformazione delle loro terre native e per dare ad esse un volto veramente moderno. ico male degli asili’’ Questo il titolo di un articolo' ;pubblicato a suo tempo da un Bollettino Parrocchiale. L’autore, un dinamico e colto parroco, si richiama ad un discorso di Pio XII dove il pontefice espone la dottrina tradizionale della Chiesa Cattolica circa ,l’educazione dei figli. Secondo tale \ dottrina questo compito spetta prima che ad altri e sopra ogni altro ai genitori. Perchè, è detto, la, famiglia è la prima società in ordine di tempo e di grado, ed ha diritti inalienabili che precedono e superano quelli dello Stato e di qualsiasi altra Società. Perciò, osserva il parroco, la prima e migliore scuola materna è la casa; ed i primi ed i migliori educatori sono i genitori. Le cosidette scuole materne offerte dallo Stato o da altri Enti, sono da considerarsi un pleonasmo per le famiglie buone e un ripiego per le famiglie debosciate. Le mamme si sottomettano dunque anche ad onerosi impegni pur di trattenere accanto a sc i loro piccoli nel periodo in cui. si forma la loro coscienza c si plasma il loro carattere. Ciò è di capitale importanza per creare una personalità umana1 cosciente e dignitosa, ‘ , Sebbene io non sia un clericale, l’argomentazione del prete mi, piace perchè ama il popolo, il suo costume, la sua lingua e la sua libertà. E deploro l’apatia di quei papà e la le. gerezza di quelle mamme che, per non avere seccature, affidano i loro bimbi a donne che, anche se oneste, o non sono dramme o comunque non sono le mamme dei loro figli. Provo pena quando poi vedo che si consegnano le nuove generazioni ad una certa organizzazione, diretta da politicanti e composta da un esercito di zitelle, impregnate dal paros- La triste vita dei lavoratori italiani emigrati Alloggiati in bacacche malsane, spesso vengono trattati alla stregua delle bestie. Alla porta degli esercizi pubblici la scritta: «L'entrata in questo locale vietata ai nordafricani ed agli italiani» Completo disinteressamento delle autorità consolari italiane B°nseguentemente si prevedeva per hr titolazione di lingua tedesca della j °.vtocia di Bolzano la revisione del j^'toe delle opzioni, l’insegnamento f^I'torio o secondario nella lingua vii (rna’ bilinguità nelle pubbli-iiff- Ur»ministrazioni, nei documenti lc*iali e nella nomenclatura topo- NOSTRO SERVIZIO DALLA GERMANIA OCCIDENTALE La vita dell 'operaio e del bracciante disoccupato costretto ad emigrare è sempre una vita di stenti, di sacrifici e di dolori. Per gli emigranti che di recente sono stati ingaggiati nella Germania occidentale la vita è però ancora più dura e degradante di quanto lo è normalmente. Qui l’esistenza dell’operaio emigrato assume un carattere amaro sotto tutti gli aspetti, e ciò non senza la complicità delle autorità italiane. Al momento dell’ingaggio per la Germania gli Uffici provinciali del lavoro garantiscono all’operaio italiano destinato ai lavori pesanti delle fabbriche e presso le imprese dt costruzione strade, canali e ponti, un salario di 2.70/2.80 marchi all’ora. Giunto a Verona, presso la commissione tedesca, l’operaio viene sottoposto a visita medica e, se ritenuto idoneo, gli viene presentato il contratto di lavoro da firmare, ove il salario è sempre inferiore di 30/40/ 50 Pfenning (da 45 a 75 lire) l’ora rispetto a quello promesso dall’Ufficio provinciale del lavoro. Arrivato in luogo di destinazione in Germania, il lavoratore viene preso in consegna dal datore di lavoro ed alloggiati in baracche di legno ove in ogni vano sono accantonati da 10 a 20 operai. Essi hanno a disposizione due fornelli con i quali, a turno, ogni sera al ritorno dal lavoro, debbono cucinarsi la cena consistente per lo più in minestra di pasta e verdura. A mezzogiorno mangiano cibi freddi e bevono acqua, sul posto di lavoro/ L'alloggio in simili condizioni costa da 5 a 8 marchi per settimana. L’operaio deve lavarsi la biancheria ed accudire alla pulizia personale. Il salario mensile, sulla base di 44/48 ore di lavoro settimanali, a 2.50 di media oraria, ammonta a circa 500 marchi (75 mila lire). Da questa somma bisogna detrarre la trattenuta per l’imposta sul salario, previdenza sociale, cassa malattia, chiesa e Croce Rossa (e celibato per gli scapoli), il cui importo raggiunge 100/110 marchi. Pagato il eosidetto alloggio 20/30 marchi) e le spese per il vitto, l’operaio riesce a malapena ad inviare ogni mese alla propria famiglia in Italia 20/25 mila lire. Questo è che un aspetto, forse il meno appariscente, della vita degli emigrati italiani in Germania occidentale. L’aspetto più odioso è il trattamento umano, la posizione tuttora razzista dell’opinione pubblica tedesca, aizzata dalla stampa sciovinista e revanscista, che considera gli italiani come razza inferiore, esattamente come all’epoca del regime hitleriano. A Saarbriieken dove vivono oltre 10.000 italiani, in certi locali pubblici, caffè a ristoranti, vi è un cartello alla porta d’entrata con la scritta in tedesco ed italiano: «L’entrata in ejuesto locale è vietata ai nordafricani ed agli italiani». Gli operai italiani hanno, in linea generale, un contratto a termine di 9/10 mesi. Se l’operaio abbandona il sistico misticismo patriottardo d>i marca italiano-orientale. Il cui e|e-. lo si esplica, sotto una, patina di cristianesimo, solo per sopprimere nel bambino l/a fisionomi aetnica che gli ha dato sua madre. In certi luoghi l’Organizzazione (bisogna pur riconoscerlo) regala ai piccoli i grembiulini, la merenda, e impartisce lezioni gratis, ma conviene ricordare che in cambio domanda due cose enormi: il cervello e la libertà. Per questo, anch’io dico male degli \a-sili. L. SLUNDER Da «Patrie dal Friul» (Sfuei dal, Moviment Autonomist Furlan pe difese de minoranze celtiche furlane) Sollecita attuazione deUfEnte Regione Il Consiglio comunale di Taipana, nella seduta tenuta il giorno 23 aprile e. a., ha approvato all’unanimità un ordine del giorno in cui si chiede al più presto sia costituita ia regione Friuli-Venezia Giulia a statuto speciale. Esso ritiene, come si legge nell’ordine del giorno, che «attuando un più largo decentramento amministrativo e disponendo di nuovi notevoli mezzi finanziari, sull’esempio di quanto già realizzato dalle altre quattro regioni a statuto speciale, abbia a riuscire uno strumento efficiente di progresso di queste, terre. «Si afferma infine che la regione deve avere come capoluogo la città di Udine e che le elezioni per il Consiglio regionale devono essere fatte eou rigorosi criteri di rappresentanza proporzionale della popolazione interessata». Una parte del Consiglio ha inoltre «auspicato che venga quanto prima approvata dalla Camera, una legge costituzionale che riconosca giuridicamente la minoranza linguistica slovena della provincia, di Udine al fine di garantirle, nell 'ambito regionale, gli stessi diritti in cui godono le .minoranze linguistiche dell’Alto Adige, della Val d’Aosta. NOTIZIE IN BREVE lavoro per cercarsi un’altra impresa, perde il diritto di soggiorno in Germania ed è costretto a lasciare il paese. Alloggi decenti sono introvabili e gli italiani che hanno fatto venire la propria moglie, pure abitando nella stessa città, difficilmente riescono a convivere assieme La moglie deve vivere in baracche dell’impresa presso la quale è occupata ed il marito in quella della sua ditta. Quando un operato si presenta alle autorità consb'tjari per denunciare una ingiustizia subita da parte del datore di lavoro, per una clausola non rispettata, si può sentir risponder*', come è già capitato più volte, che «non possono farci nulla, in Germania comandano i tedeschi». Il console italiano a Stoccarda rispose recentemente ad un gruppo di emigrati che reclamavano il rispetto del contratto di lavoro: «anche voi quando incontrate una ragazza le fate mille promesse, ma quando avete raggiunto lo scopo vi rimangiate tutte le promesse fatte, così fanno I padroni che vi danno lavoro in Germania.» Il malcontento tra gli emigranti è generale, e grande è la delusione per il comportamento delle autorità consolari italiane. Ma purtroppo, non avendo altra strada, essi manifestano il loro disappunto licenziandosi e ritornando in Italia prima ancora della scadenza del contratto, perdendo così diritti che spettano loro dalle leggi sociali vigenti. A. B. CENTOSSANTA MILIARDI PER LO SVILUPPO PEL MEZZOGIORNO Un piano aggiuntivo di 160 miliardi di spese, è stata approvato dal Comitato dei Ministri per il Mezzogiorno. U programma straordinario, prevede inoltre interventi aggiuntivi per 23 miliardi in settori fuori di quelli istituzionali della Cassa del Mezzogiorno, le cui opere saranno in ogni caso aggiuntive rispetto a quelle della amministrazione dello Stato. Da tenere poi presente che dei 110 miliardi annui previsti dal piano quinquennale di sviluppo agricolo, il 40 per cento deve andare a favore del mezzogiorno. QUINDICI MILIARDI PER LA COSTRUZIONE DEL GRANDE COMPLESSO SIDERURGICO IRI DI TARANTO È stato firmato presso la sede della Cassa per il Mezzogiorno un mutuo di 15 milardi di lire destinato a coprire una parte del finanziamento necessario per la costruzione del grande complesso siderurgico IRI di Taranto. OPERE Dì RIMBOSCHIMENTO NELLA REGIONE AUTONOMA SARDA L’Ispettorato regionale delle foreste della Sardegna, ha rimboscato 7.300 ettari di terreno con finanziamenti della Cassa del Mezzogiorno per 2 miliardi e cento milioni dj lire e con mutui per 518 milioni. Al termine dell’esercizio finanziario erano stati rimboscati 11.320 ettari con. una spesa di 3 miliardi e 145 milioni. Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMIR Reg. Videmske sodnije St. 47 VIPOT.RAIM o. IUCCHI • GORIZIA MA TA JUR Siran 6 I centri turistici più rinomati della Jugoslavia BLED Soggiorno climatico alpino. Altezza sul livello del mare 501 in. Lago alpino, lungo 2 kilometri, largo 1 e mezzo. Mezzi di comunicazione : due stazioni ferroviarie. Linea Trieste -Gorizia - Bled e Trieste - Ljubljana. ; Bled. Autostrada Trieste - Ljubljana - Bled. Un’altra strada va da Trieste - Gorizia - Podbrdo ed inlT ne, la più breve, segue l’intinerario Podbrdo - Petrovo brdo - Gorica -Bohinj - Bled. Alberghi : Hotel Toplice 313 letti, Park hotel 190 letti, albergo Jelovica 200 letti, Hotel Krim 60 letti, albergo Triglav 108 letti, albergo Lovec 25 letti. Diverse trattorie e ristoranti. Gite: Bled - Gorje - orrido del Vintgar - Dobrava. Due ore. Bled - Castello, 20 minuti. Bled: a piedi lungo la riva attorno al lago. Un’ora e quaranta minuti, in automobile mezz’ora. BOHINJ Luogo di villeggiatura e centro sport invernali. Clima alpi neo. In una vasta conca con l’ononomo lago e numerosi abitati. Comunicazioni: linea flerroviaria Triste - Gorizia Piedicolle - Bohinjska bistrica. Strada: Trieste - Gorizia - Piedicolle -Sorška planina - Bohinjska Bistrica, strada alpina tra vasti boschi di conifere, la via più breve verso o dal mare. Un’altra strada: Ljubljana -Kranj - Bled - Bohinjska Bistrica con servizio regolare di autocorriere. Alberghi: Zlatorog, Pod Voglom, Bellevue, Jezero, campeggio sulle rive del lago. Gite: alle foci ed alla cascata della Savica. Servizio di autobus più mezz’ora di marcia. KRANJSKA GORA Altezza sul 1. m. 810 m. Clima alpino, luogo di villeggiatura. Comunicazioni : stazione ferroviaria sulla Ljubljana - Jesenice - Kranjska go-ra, oppure Trieste - Udire Tarvisio Rateče - Krajnska gora. Alberghi : Erika,i Si*avec|, Razor, Planika più 280 camere presso privati. Gite: fino alla piscina Jasna nella valle della Pišnica 15 minuti, fino all’albergo Erika 20 minuti, fino al rifugio sulla Krnica 1 ora e mezzo fino a Martuljk 4 km, fino a Podkoren 2,5 km. Escursioni : Kranjska gora — Špik (2472 m.), oppure sul Vršič su cui sorgono i rifugi Erjavec, Tičarjev dom, Poštarska koča, Mihov dom, koča v Krnici, koca na Gozdu. Tre ore e mezzo. Tisoči varilcev po številnih industrijskih podjetjh vseh panog industrije z zadovoljstvom uporabljajo naše elektrode za avtogensko in elektro varjenje Zato tudi vi naročite elektrode tipa: DRAVA Galeb 50 ISTRA Galeb 70 iji ŽELEZARNA JESENICE Jesenice na Gorenjskem Svoje izdelke razstavljamo v Zagrebu na ..IZLOŽBI TEHNIKE ZAVÀRIVANJÀ" v paviljonu štev. IX. od 14 aprila do 30. aprila 1961 železarna štore STORE PRI CELJU PROIZVAJA ; SPECIALNE VRSTE SUROVEGA ŽELEGA : t konstrukcijskih, ogljikovih in nizkolegiranih jokol PROIZVODNJA DIESEL VOZIL: Kamioni “TAM 4500“, 4,5 t. Avtobus “A 3000 S in T“. standardni in turistični, 32 sedežev. Specialna vozila: prekucniki: kamioni-hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti. Kamion “TAM 2000“ 2 t. A Avtobus J 3000 T - 32 zračno hlajen Diesel motor FABBRICA ABTBMBBILI MAIIIBUB T ova rn a Avtomobilov Maribor La vidno J terra di tradizionale ospitalità VI INVITA A PASSARE LE VACANZE TRA I SUOI MONTI, SULLE RIVE DEI SUOI LAGHI E SULLE SPIAGGIE DELLA COSTA ADRIATICA Per informazioni potete rivolgervi a qualsiasi agenzia turistica, alle autorità consolari jugoslave oppure all’ UFFICIO DEL TURISMO JUGOSLAVO ROMA — Via del Tritone 62 (Telefono 688.088) I due Paesi sono collegati da ottimi servizi di comunicazione per terra, mare e cielo, VISITATE V ISTRIA E LA DALMAZIA TUIE5 TE Tesr> OPAT OA Cw ikvEnica SENO KAR LO B AG B/OG RAD/m. S/BENtK • AUTOSTRADA Rt JEKA - ZADAH 22 2 »Ur, STAGIONE 1961 : PREZZI DELLE STANZE E DELLE PENSIONI Stanza da un Ietto : aprile, maggio e ottobre 900--1200, giugno e settembre ! 100-1500. luglio e agosto 1200-1700 din. Pensione completa : aprile, maggio e ottobre 1200-1650, giugno o settembre 1650-2250, luglio e agosto 2250-2600 din. per persona. Appartamenti : aprile, maggio e ottobre 6000, giugno e settembre 7000, luglio e agosto 8000 din • Pasti : Colazione aprile, maggio e ottobre 100-150, giugno e settembre 150-550, luglio e agosto 200-400. Pranzo rispettivamente 450-650, 500-800, 550-1000 c così pure per la cena. TARIFFE TURISTICHE NEL GORIZIANO Fino al 50 giugno e dopo il 1 settembre, cioè nella bassa stagione, i prezzi sono ridotti dal 20 al 40°/0. Trenta (620 m.). Albergo «Planinski orel« con dependen-ce «Planika*. 74 letti, pensione completa 1200-1500 dinari al giorno per persona. Soča (487 m.). Pensioni «Razor«, «Bogatin* e »Soča». Totale 55 letti, pensione completa 950 dinari. Bovec (485 m.). Albergo «Golobar». Pensione »Kanin« con depcndcnce »Planika«, bar. Totale 61 letti. Pensione completa 1100-1200 dinari. Kobarid (235 m.). Pensione • Zvezda*. 12 letti, pensione completa 900-1000 dinari. Log pod Mangrtom (650 m). Albergo *Mangrt*, 12 letti. Pensione completa 1200 dinari. Tolmin (201 m.). Albergo «Krn*, 39 letti, pensione completa 1040-1300 din. Mostna Soči (178m). Pensione »Soča» 28 letti, pensione completa 1000-1100 dinari; trattoria ‘«Vuga« con 15 letti, pensione 1000 dinari. Kanal (104 m). Ristorante e pensione «Soča«, 24 letti, pensione 1100-1200 dinari. Nova Gorica (1000 m.) Albergo «Sabotin«, 41 letti, pcns. 1200-1500 din.; Albergo «Park*, 7 letti pensione 1800 dinari. Lovke (965 m). Riiugio* Polda-novec» 70 letti, pens. 600-800 d. Idrija (333 m). Albergo e ristorante «Nanos», 49 letti, pens. 900-1200 dinari. Črni vrh (685 m.). Trattoria • Pagon* 19 letti, pens. 700-900 dinari. Vipava (103 m.). Trattoria con pernottamento »Vipava*, 18letti pensione 800-1400 dinari.