Slovenski Sokol.
QLflSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE.
Štev. 3.	V	Ljubljani,	25.	marca	1907.	Leto	IV.
MALEN	Zakaj	telovadimo?
(Dalje.)
Nova doba se je pričela v	mojem	Prišli so zleti z vsemi pripravami, tekme,
sokolskem življenju.	tujci, obiskal sem nekolikokrat Morav-
Nič ni oviralo, da sem, bliže spo-	sko> Poljsko, Slovensko, povsod sem
znavši društveno notranjost, videl tudi	videl,	kako	seje češko Sokolstvo Tyr-
marsikatero napako; to ni imelo po-	ševe	misli	in koraka na čelu vsega
mena zame, stvar sama me je gnala	Slovanstva v vprašanju telesne vzgoje,
naprej. Koristiti, koristiti! mi je klical	narodne zavesti in slovanske vzajem-
notranji glas; z zaupanjem so te po-	nosti. Zavest, da sem član organiza-
častili, ne prevaraj jih! Razbil se je	ciJe> ki Je že toliko storila, ki pa hoče
vaditeljski zbor, sam sem ustvaril no-	storiti še več, priklepa me nanjo za
vega, in tako se je približal trenutek,	vselej.
o katerem se pred leti na početku so-	Bil sem"priča, kako se je Sokolstvo
kolovanja moja duša ni upala niti	v teku desetih let početverilo, preživel
sanjati in — stal sem na čelu društva,	sem	boje	idej v letih devetdesetih,
Petsto ljudem si vodnik, sto telovadcev	videl	sem,	kako dorašča Sokolstvo v
vpira vate oči in čaka tvojega pouka,	orjaka, ki jemlje na svoje rame
živi od tvojih izkušenj, se krepi ob	ogromne naloge, vidim, kako se na-
tvojem pogumu, se ravna po tvojem	penjajo kite temu orjaku in mu poka
migljaju in slepo veruje v to,	kar jim	v členkih pod težo bremena, vidim
podajaš. Kako je mogoče, da ne bi	tudi, kako se v zadnjih časih zvija v
ž njimi delil vsega svojega ! Tvoje	borbi s svojo notranjostjo, s svojim
najboljše misli, tvoje moči, tvoja vera	bremenom in z neugodnim časom.
- ali ni vse to tudi njih? — Ali je	Ali sme tukaj odpovedati samo ena
sploh tu možno vprašanje, zakaj telo- ; stanica, samo en živec? V imenu ve-vadim? Kolo te je zgrabilo, te žene	likosti, ki ne sme nikdar onečaščena
dalje, ni mogoče nazaj, niti se od-	valjati se v prahu — drži vsaka mišica,
dahniti prej nego na cesti, kjer boš	dokler ne bo izvojevan boj.
dotekal svoje življensko tekmovališče.	Ako se danes vprašam, zakaj telo-
Tako me je neslo sokolsko življenje vadim, zakaj vztrajam med Sokoli, vedno naprej, v vedno hujše vrtince,	vem samo, da moram, da so vsi ti
Dogodek se je vrstil za dogodkom, j brezštevilni vtiski tako vplivali name, da jih ni mogoče podrobno navajati,	da mi brez Sokola ni življenja. Spoznal
3
sem, da življenje, posvečeno tej misli (razume se zunaj svojega poklica), ne bo zastonj, da je mogoče v njenem okrožju docela izvrševati to, kar mi je dolžnost kot občanu in človeku, to je: v mladosti zadostiti vsem dolžnostim, ki jih imam napram sebi, delovati za svojo vrlost, v moški dobi pa delovati za druge. Danes gledam na Sokola kakor na šolo, kjer nam rastejo zdravi značaji, krepki poedinci, gledam na Sokolstvo kakor na organizacijo, ki ima velik vpliv na javne dogodke češkega življenja.
Danes si lahko gotovo bolje nego kdaj pojasnim in raztolmačim vse, kar se godi v Sokolstvu. Iz zakonov anatomije in fizijologije sem spoznal vrednost in pomen vsake vaje in vem, kako vpliva na razvoj telesa v času, ko raste telo. Vem, kaj je telovadba v določeni starosti za okostje, za razvoj mišičevja, živcev, srca in pljuč, vem, kako pospešuje menjavo snovi in vzdržuje telo sveže in krepko tudi takrat, ko ne raste več. Vem, da z metanjem, bremeni množim splošno moč, z orodnimi vajami gibčnost in srčnost, da se z mečevanjem in igrami vadimo v bistroumnosti, prisotnosti duha in odločnosti; znam ceniti korakanje in tek kot neprecenljivo sredstvo za ojačenje pljuč in srca v času rasti — vse same lastnosti tako važne v boju za moj obstanek. Lahko si tudi predočim vse posledice, ki bi izvirale iz okrepitve vsega našega naroda za njegov gospodarski, nravni in s tem tudi politični pomen. Danes vem, da je vprašanje telesne vzgoje tako staro kot človeštvo, da so se bavili ž njim največji duhovi sveta in da so ga slavni državniki urejali z zakoni. Vidim, kako moderna doba prinaša na dan
uspehe preiskav in opazovanj slavnih zdravnikov Langrangea, Schmidta in cele vrste drugih, ki so splošno sprejeti kot podlaga za pravilno gojitev telesnih vaj in tako širijo in utrjujejo misli, ki so jih proglašali slavni misleci ih vzgojevalci človeštva: Montaigne, Locke, Komensky, Rousseau, Basedov, Pesta-lozzi — in pradeda mislecev Plato ter So-krates, in katere sta sprejemala v državno ustavo zakonodajalca Solon in Likurg.
To vse sem si osvojil šele v teku daljšega časa, tako da sem se mogel na široko podlago razumovih razlogov postaviti šele kot mož.
Ako pa mislim na prve čase svojega sokolovanja, na naše divje krdelce mladih neugnancev, kako smo se ro-vali z drogom, valjali z nasprotnikom po blazinah, kako smo v prekipevajoči razposajenosti iskali na prostem ovir, plezali na skale, skakali čez potoke in delali dolge pohode, po noči po cestah pretekali svojih 10 km — kajpada vsega tega nismo vedeli, ampak sama mladost, ta srečna mladost, glas narave sam nas je vodil k temu, kar je bilo za razvoj našega telesa in duha koristno. Gospodje profesorji, katerim smo kljub najstrožjim prepovedim in pretnji neizogibnega izključenja vendarle vedno uhajali v sokolsko telovadnico, bi bili od groze prepadli, ako bi bili izvedeli samo polovico stvari, katere smo počenjali, ali mi se nismo dali podjarmiti pod one paragrafe, o katerih smo vedeli, da dušijo naravni pojav naše mladosti. In niti enemu izmed nas ni žal za to. Da nismo zašli na neprava pota, tega nas je varovala sokolska čast, in zmisel za dolžnost, ki smo jo gojili v Sokolu, nas je vodila tudi k temu, da smo redno izpolnjevali svoje dolžnosti v šoli. —
(Konec prih.)
Priprava tekmovalcev k zletu. >
V seji vaditeljskega zbora Č. O. S. v dneh 8. in 9. decembra 1906. 1. so se določile vse grane tekem na prihodnjem vsesokolskem zletu v Pragi. Odobril se je tekmovalni red, odobrila izbira orodja in vadbenih vrst za tekmo vrst (in posameznikov v vrstah), odobrile so se vse obvezne tekmovalne vaje. V prvi prihodnji številki „Vestnika Sokolskega" se objavijo vse podrobnosti, tičoče se tekem, s popolnim tekmovalnim redom in z vsemi tekmovalnimi vajami.
Nastane novo gibanje v naših telovadnicah. Zakaj o tem ni danes dvoma, da so tekme sploh in osobito tekme, spojene z vsesokolskitn zletom, najmočnejše bodrilo telovadne delavnosti.
Ni tako dolgo, kar je v Sokolstvu dobil prevlado temu nasprotni nazor. Tekme so se smatrale za škodljiv pojav; društva, prirejajoča tekme, so bila zasmehovana in označevana kot nazadnjaška društva. In dobro znan je v tem pogledu izrek gotovega psevdonaprednega sokolskega fukcijonarja o žižkovskem društvu, pripravljajočem se k tekmi, ki je vzkliknil, pomilovalno sklepajoč roke nad njegovim fili-strstvom : „Čujte, na Zižkovu so za sto let nazaj, oni še tekmujejo! . .
To je bilo kmalu po 111. vsesokolskem zletu. V Sokolstvo se je vrinilo nekoliko dobrih ljudi, ki se telovadnice svoje žive dni niso doteknili, in ti bi nam bili našo nalogo obrnili narobe, lzdajana so bila nova, drugače simpatična gesla, Sokolstvo se je s silo gnalo do nalog, za katere ni bilo, glavni namen naše organizacije se je plaho stiskal v kot. Tudi v telovadnicah je bilo poznati učinke novih struj. Pogumu telovadcev se je delala sila, vsak veletoč je bil zaklinjan in vsaka težja vaja je bila proglašana zgolj za komedijantstvo. Kako veliko škffdo je utrpelo Sokolstvo po vplivu teh činiteljev, se žalibog ne da določiti. Ali to je danes splošno prepričanje, da je ta doba znatno zadržala Sokolstvo v telovadnem razvoju in pregnala izmed nas vrsto nadobudnih moči, ki jim je bilo zatiranje težnje po viši izobrazbi zavora enako nenaravna kakor nespametna in neprijetna. Za te moči je obogatel šport.
Sreča še, da se je kmalu obrnilo. Provzročil je obrat IV. vsesokolski zlet, na katerem so se iznova kot velevažen činitelj pojavile tekme s poostrenimi zahtevami, ki so po dobi upadka telovadne delavnosti učinkovale kakor mlačen dež po mrtvih dneh avgustovih. In mase tekmovalcev, glasečih se k tekmam, so bile najstrahovitejši protest proti nespametnim težnjam sokolskih reformatorjev in proti nenaravnemu zatiranju telovadnega in tekmovalnega gibanja, ki bi bile Sokolstvu gotovo izkopale grob.
Izza IV. vsesokolskega zleta se približuje Sokolstvo k pravi poti, odkazani telovadni združbi. Tekme so čestejši pojav v sokolskem življenju, zahteve do tekmovalcev se večajo, tekmovalni redi se poostrujejo. Oglašajo se sicer tuintam glasovi, ki ne pritrjujejo postopanju, baje tako naglemu, silnemu, toda ne pomaga nič. Sokolstvo ne more iti korakoma, ko drugi dirjajo. Da, ravno narobe, Sokolstvo mora leteti, zakaj stalo je, ko so druge telovadne organizacije mrzličavo delale za svojo udovršitev, imajoč cilj jasno označen in ne uničujoč svoje energije v bojih o pravi smeri, vodeči k cilju.
Strinjamo za zategadelj popolnoma s težnjo Č. O. S., smereče na zvišanje tekmovalnega nivoja v Sokolstvu, ki se da doseči samo z ostrimi tekmovalnimi pogoji, s strogimi redi in težkimi vajami. Za V. vsesokolski zlet so se določili taki pogoji. Razen tega se je k našemu zletu vsled bernskega sklepa pripojila tudi mednarodna tekma vrst evropskih telovadnih zvez, ki ji je glede težkosti redko dobiti primero. In tako uzre Sokolstvo ob svojem zletu ostro telovadno tekmo, h kateri se mora, če naj dostojno obstane, vestno pripravljati, z ljubeznijo I in z vso energijo.
Namen tega članka je, podati kratke migljaje za priprave k tekmam vrst in posameznikov. Razen tega razmotrimo postopno tudi vse dane tekmovalne vaje in podamo po lastnih izkušnjah navodila za izvežbanje manj znanih ali nenavadnih prvin, da dojde korist iz tega članka tudi manjšim društvom, kjer ni nikogar, ki bi vaje pokazal ali razložil, in kjer se telovadci z nič manjšim navdušenjem pripravljajo za zlet.
*) Ta članek je objavil v mesečniku „Cvičitelske Listy“ njih urednik Frant. Erben, načelnik plzenske sokolske župe, znan našim telovadcem z našega in z zagrebškega zleta. Slovenski prevod gotovo dobro dojde našim tekmovalcem, članek pa je tudi za druge telovadce zanimiv in velepoučen.
V ta namen nam je pojasniti najprej način tekem, kakor je bil določen za V. vseso-kolski zlet.
Na prvem mestu tekmovalnega reda so tekme vrst nižjega in višjega oddelka. Vrste iz šestih članov (z enim ali z dvema namestnikoma). Vsakemu tekmovalcu je izvesti po eno obvezno vajo na bradlji, drogu in konju na šir, ki se izmed petih danih vaj izžrebajo na predvečer zleta. Vaja na konju na šir se izvede na obe strani, znamke se seštejejo in vsota deljena z dvema da znamko, ki jo je dosegel tekmovalec. Na krogih si izbere vsaka vrsta svojo sestavo, vsem tekmovalcem v vrsti skupno, ki mora obsegati tezne in kolebne prvine ter držo. Vse te vaje se znamkujejo z 1 —10 točkami. Pri poljubni sestavi na krogih se oceni poleg izvedbe z enakim številom točk tudi težkost. Iz prostih vaj zletnih se izžrebata istotako na predvečer zleta dve sestavi, v katerih se bodo vrste sodile. Sodnikov je pri njih sedem. Vsak tekmovalec ima svojega sodnika, ki v najugodnejšem primeru (če se je vaja vzorno izvedla) oceni sestavo z 10 točkami. Sedmi sodnik, vrhnik, presoja nastop, skupno izvedbo in vedenje tekmovalcev pri vsaki sestavi istotako največ z 10 točkami. Vrsti je torej mogoče doseči za dve sestavi v najboljšem primeru 6 x 20	120 + 20	140:2	70 točk. Na-
daljnja vadbena grana, pripadajoča k tekmi vrst, je skok v daljino. Klasifikacija se tu znatno loči od načina, doslej navadnega pri nas. Vsak tekmovalec izvede en sam skok po poskusnem skoku. Deska 10 cm visoka. Znamkuje se zalet in odriv z do dvema, let in doskok istotako največ z dvema točkama. K znamki, doseženi tako, se prišteje pri tekmi nižjega oddelka za doseženo mero 3 80 m dve točki, za 4 m četvero točk, za 420 m šest točk; v višjem oddelku za skok 4 m dve, za 4-30 m štiri, za 4 50 m šest točk. Ako tekmovalec dalje skoči, dobi samo znamko za zadnjo mero. Kdor niti .najmanjše mere, določene za tekmo, ne preskoči, izgubi tudi znamko za zalet, skok in doskok. Iz tega načina znamkovanja torej izhaja, da ne velja tu popolnoma in edinole dosežena mera, ampak da si morajo tekmovalci prizadevati, naučiti se tudi gladkih zaletov, elegantnih skokov in trdnih doskokov. Zadnje, v čemer je vrstam še tekmovati, je tek na 91'4 m. Znamkuje se samo hitrost. Popolno število točk dobi, kdor določeno pot preteče v višjem oddelku v 13, v nižjem oddelku v 14 sekundah. Za
vsako petinko sekunde nad to število se izgub točka. Ako tekmovalec preteče pot na pr. v 14-/s sekunde, dobi v višjem oddelku 3, v nižjem 8 točk. Potemtakem je moči doseči vrsti
v višjem in nižjem oddelku:
na	bradlji	.	...........60	točk
„	drogu	60	„
„	konju	60	,,
„	krogih.......................120
v	prostih	vajah....................70	„
v	skoku	v	daljino ... 60	„
v	teku.............................60	„
skupaj 490 točk.
Da vrsta doseže nagrado 1. stopnje, mora dobiti 80°/0 možnih točk, t. j. 392 točk. Za nagrado 11. stopnje je določenih 70°/0, t. j. 343 točk, za nagrado lil. stopnje 60°/0, t. j. 294 točk. Kakor vidimo, so zahteve za dosego nagrade I. stopnje znatne, zlasti če uvažujemo, da so poprave izključene.
Tekme vrst so obenem tudi tekme posameznikov in velja zanje doslovno vse, kar smo povedali o tekmi vrst. Največje možno število točk za tekmo posameznikov je:
na	bradlji..........................10	točk
„	drogu	10	„
„	konju	10	„
„	krogih	20	„
v	prostih	vajah.....................10	„
v	skoku	v	daljino ...	10	„
v	teku .	.	 10	„
skupaj 80 točk.
Za nagrado 1. stopnje je treba doseči 80°/o možnih točk, t. j. 64 točk, za 11. stopnjo zadostuje 70'>/0, t. j 56 točk.
Na tretjem mestu navajamo tekmo posameznikov za prvenstvo Češke Obce Sokolske. Tekmovalcem, priglašenim k tej grani tekem, jc izvesti po eno dano in poljubno vajo na vseh štirih glavnih orodjih. Dana vaja na konju se izvede na obe strani, znamki za obe vaji se seštejeta, delita z dvema in premer daje doseženo znamko. Za poljubne vaje na bradlji, drogu in krogih velja istotako pogoj, da morajo obsegati kolebne in tezne prvine ter držo. Telovadci, ki ne ugode temu pogoju, izgube pravico do znamke za težkost.
Nadaljnja tekmovalna vaja je veleskok raznožno čez konja vzdolž brez ročajev. Ta, visok 1’40 /77, je razdeljen po svoji dolgosti na pet enakih delov. Deska v poljubni oddaljenosti. Za dosego polne znamke je treba razen vzorne
izvedbe prijema na najzadnjem polju (na hrbtu). Če tekmovalec ne prime za zadnje polje, odtegne se mu od znamke toliko točk, za kolikor polj je prijel bliže vratu. Prijem na mejo dveh polj, čeprav samo z eno roko, se šteje kot prijem na nižje polje.
Vsakemu tekmovalcu je dalje izvesti dve izžrebani sestavi izmed zletnih prostih vaj in eno poljubno sestavo prostih vaj, pri kateri se znamkuje poleg izvedbe tudi težkost.
Od skokov pripada k tekmi za prvenstvo skok v daljino, skok v višino in skok v višino ob palici. Način presoje izvedb v skokih je isti kakor pri tekmi vrst, zahteve pa so, kakor naravno, višje. Tako se pri skoku v daljino prišteje k znamki za zalet, odriv, let in doskok (maximum 4 točke) za skok 4'50 m dve, 4'80 m štiri, 5 m šest točk. Pri skoku v višino dobi tekmovalec za 140 m od tal šteto (pri deski 10 cm visoki) dve, za 150 m štiri, za 1’60 m šest točk, Pri skoku ob palici za višino 210 m (računa se istotako o tal ob deski 10 cm visoki) dve točki, 2'20 m štiri, 2'30 m šest točk. Pri zadnjih dveh skokih se skače čez gumijeve pasove, v danih merah pritrjene nad seboj, ter velja za preskočeno mera, katere pasa se telovadec s telesom ni dotaknil. Skače se samo enkrat po poskusnem skoku.
Sledeča tekmovalna grana je plezanje po vrvi, za katero je predpisana višina 7 metrov. Znamkuje se samo hitrost ter doseže 10 točk, kdor dano mero prepleza v 11 sekundah. Od 11—13 sekund se odtegne točka za vsaki */«, od 13 sekund za vsako ‘/s sekunde daljšega časa. Ako pleza na pr. telovadec 123/6 sekunde, dobi 6 točk.
Tek je določen na razdaljo (91’4 m) kakor pri tekmi vrst, zahteva pa se za dosego polnega števila točk hitrost 12 sekund. Sicer so pogoji enaki kakor pri prejšnjih tekmah navedeni.
Nadaljnja točka tekme je dviganje ročka 50 kg težkega. Dviga se iz predklona ob napetih nogah v poljubni stoji najprej do skrčenih rok, potem do vzročenja, odtod zopet do skrčenih rok do predklona in predročenja, dokler se roček ne dotakne niti, napete v višini 10 cm od tal. 10 točk dobi, kdor dvigne roček petkrat. Za kolikorkrat kdo roček manj dvigne, za tolikokrat izgubi po dve točki. Dvigati je treba čisto tezno. Dvig z vzmetom se ne šteje.
Zadnja obvezna točka tekme za prvenstvo je metanje 15 kg težke kamenite kocke. Za dosego 10 točk je predpisana razdalja 550 m.
Za vsakih 10 cm krajši lučaj se izgubi točka. Meče se samo enkrat iz poljubne stoje na mestu. Izhodišče se ne sme prestopiti. Padec naprej po lučaju se smatra za prekoračenje izhodišča in prekinja tekmo, za kar ni poprave.
Pri tekmi posameznikov za prvenstvo je
torej moči doseči:
na	bradlji	za	dano vajo	....	10	točk
„	„	„	poljubno „	....	20	„
„	drogu	„	dano vajo	....	10	„
„ poljubno „	....	20	„
„	konju	na	šir za dano	vajo .	.	10	„
„	...... poljubno	„	.	.	20	„
„	krogih	za	dano vajo	....	10	„
„	„	„	poljubno	„	....	20	„
„	konju	vzdolž brez ročajev ...	10	„
„	za proste	vaje	dane	....	10	„
„	„	„	„	poljubne	....	20	„
v	skoku	v	daljino	10	„
„	višino.................................................................10	„
„	„	„	ob	palici	.	.	.	10	„
„	plezanju	10	„
„	teku	10	„
„	dviganju	ročka	10	„
„	metanju kocke	10	„
skupaj 230 točk.
Pri tej tekmi bodo proglašeni prvi trije z največjim številom točk kot zmagovalci. Razen njih dobe nagrado v prvi vrsti oni, ki so dosegli 80°/o, t. j. 184 točk, v drugi vrsti oni, ki so dosegli 70 °/0, t. j. 161 točk. Telovadcem, ki se hočejo udeležiti te tekme z uspehom, svetujemo samo eno: pošteno, vztrajno in neumorno urjenje.
Na zadnjem mestu navajamo mednarodno tekmo vrst evropskih telovadskih zvez, ki sestaja iz ene obvezne in ene poljubne vaje na drogu in bradlji, iz ene poljubne vaje (t. j. take, kakršno si tekmovalci dotične zveze sami določijo) na konju na šir, iz enega skoka čez konja vzdolž brez ročajev, iz teka na 150 m, iz skoka daleko — visokega in iz dviganja bremena 50 kg težkega.
O podrobnostih te najvažnejše tekme, h kateri more vsaka zveza poslati eno devetčlansko vrsto in pri kateri se bode Sokolstvo merilo z najboljšimi telovadci glavnih gimnastičnih zvez, kakor tudi o obveznih tekmovalnih vajah izpregovorimo naposled. Tudi ostale tekme so pristopne vsem povabljenim gostom in ni dvoma, da bodo le-ti pri vseh granah tekem številno zastopani.
Povsod, kjer je več tekmovalcev, naj se pripravljajo sestavno, v vrstah. Kjer je večje število tekmovalcev, tako da se je mogoče nadejati nekoliko vrst, naj načelnik po svoji razsodnosti razdeli telovadce v vrste in šele kratko pred zletom (okoli mesec dni prej) se naj v društvu priredi domača tekma, po katere uspehu se vrste trdno sestavijo. To se pa seveda tiče le takih društev, kjer so telovadci razmeroma enako izurjeni in kjer pri kompliciranih vse-sokolskih tekmah ni težko pravilno oceniti telovadcev. Notranja tekma v društvu je zategadelj najnaravnejši in najpravičnejši pripomoček za razvrstitev tekmovalcev v vrste, je pa tudi zaradi tega važna, ker po njej združimo najsposobnejše moči v eno vrsto in tako utrdimo svoje nade do uspeha. Domača tekma služi tudi v lastno pomirjenje tekmovalcev, ki bi pri drugačni razdelitvi mogli očitati, da se jim je zgodila krivica. Ne rečem sicer, da morajo po domači tekmi ti očitki izginiti, toda njih ostrina se z enostavnim pokazom na dosežene uspehe znatno ublaži.
Sedaj gre za to, kdaj se imajo tekmovalci pripravljati, in tu zadenemo na največje ovire. Tekmovalci so po največjem delu vaditelji in člani vaditeljskih zborov, ki vodijo vrste, in ni mogoče pripustiti, da bi pravilno delovanje v telovadnici radi tekem zastalo. Zato priporočamo, da se tekmovalci pripravljajo najprej v posebnih in vaditeljskih urah.
Razdelitev orodja se določi po času, ki ga je moči odkazati pripravam, pri čemer odločajo tudi tekmovalne sestave na tem ali onem orodju in zmožnosti tekmovalcev. Tu ni moči za vsa društva predpisati enake šablone: nekje je treba največ pridnosti za vaje na bradlji, drugje za vaje na konju na šir (na tem skoro povsod). Naravno, da se bo na manj priljubljenem orodju, kjer se kaže slabejša izurjenost, najčešče telovadilo. Priporočamo pa, da bi se posvetilo vadbi na orodju 20—30 minut nepretrganega urjenja. Vesno orodje naj se menjava z opornim orodjem. V vsaki telovadni uri naj se najmanj na dveh orodjih telovadi in razen tega ni pozabiti prostih vaj, skoka v daljino, po leti tudi ne teka. Poljubna vaja na krogih naj se takoj sestavi in to taka, da se ž njo doseže (glede na izurjenost tekmovalcev) kar najvišja znamka za težkost.
Na orodju naj se najprej prevadijo vse dane sestave. Vaditelj vrste in tekmovalci, zaznamujte si, v katerih sestavah obtičavate,
oziroma katerih prvin ne znate. Teh pa se je vaditi z največjo silo, da kar najprej preidejo v kri in da se more v vrsti preiti k piljenju sestav. In sedaj nastane vaditelju, ki je praviloma najizkušenejši telovadec, najtrše delo. Ničesar ne prizanesti, ničesar ne pregledati! Vaditelj ne sme nuditi zaslombe (razen izrednih primerov), ampak presojati mu je izvedbo vsakega posameznika. On mora gledati na pravilen prihod, ki bodi lahen in spreten, brez vsake prisiljenosti, ob naravnem držanju telesa. Zahteva ličnega prihoda se ne sme pretiravati, kar često opažamo. Drvenost in togo okorelost iztrebite, kajti ti ne delata telovadca očem prijetnega, ampak smešnega. Pri orodju se telovadec ustavi in skoči nanj. Naskok bodi lep, eleganten in siguren. Na to strogo pazite, da telovadec, skočivši na orodje, ne zapusti svojega mesta, na drogu n. pr. da se ne preprijema semintja. To manjša vaji ceno in naravno tudi znamko za izvedbo. Orodje se mora pred vadbo v redu obrisati. Kar se tiče izvedbe vaje, pazite natančno na vsako, čeprav dozdevno malenkost. Ne zadostuje, vajo samo izvesti. Poglejmo n. pr. vzklopni naupor na drogu. Telovadec izvrši koleb in, vračajoč se k predko-lebu, sune kakorkoli nogi do vznosne vese. Vzklopko izvede, ali, do vzpore se vzmalmivši, ne pazi prav nič na njeno obliko. Položi se na trebuh, skrči roki v laktih in kombinira dalje. On ne ve, brat vaditelj, da je vzklopka tedaj lepa, kadar, iz zakoleba vračajoč se k predko-lebu, kar najdalje vztrajamo ob uleknjenem križu in šele, dospevši do „ mrtve točke “, hitro prinožimo in močno sunemo, da se z napetima rokama vzpremo do vzpore ob uleknjenem križu. On ne ve, da morajo biti stopala in prsti krčevito nategnjeni, on ne zapazi, da pri kolebu z glavo pokima, on ne sluti, da zakoleb zavaja, da se nogi nehote v kolenih pokrčita, na vse to telovadec ne pazi.
Ali drug primer na konju. Telovadec začne prvo sestavo nižjega oddelka s premahom od-nožno z desno zunaj, iz katerega s premahom odnožno nazaj se vrnivši obtiči z desno nogo zopet v opori spredaj, iz katere šele se odrine in pripaja kolo prednožno. On ne ve, da je s premahom odnožno nazaj možno izvršiti koleb k sledečemu kolesu prednožno in da se torej desna noga sploh ne sme, vračajoč se iz premaha odnožno zunaj, konjevega trupa do-tekniti, ampak ji je takoj pod levo nogo pripojiti kolo prednožno. To vse pa mora vodnik
vrste znati in telovadcem v redu razjasniti. On mora na take in druge napake paziti in jih iztakniti. Le na tak način je moči vzgojiti pozorne, resne tekmovalce, ki si prizadevajo tudi najmalenkostnejši gib izvesti kar najličneje.
Tudi na seskoke pazite skrbno. S krasnim podmetom ali lepo izvedenim seskokom pridobi kombinacija v ceni in priča poleg tega o popolni fizični izdatnosti tekmovalca, ki more tudi zadnjemu elementu dati primernega poudarka in videza. Stoja po seskoku mora biti trdna kakor skala. Po doskoku telovadec trenotek vztraja, nakar z gibčnim korakom odide.
Proste vaje, ki so letos izredno težke, naj pri manjšem številu tekmovalcev vadi načelnik skupno, pri večjem številu naj se vadijo v vrstah največ desetčlanskih. Toda najpozneje mesec dni pred tekmo naj se skupne vaje izvajajo samo s telovadci, pripadajočimi vedno k eni vrsti, da se razen krepkosti in ličnosti, na katero smo že prej pazili, doseže tudi najdo-vršenejša harmonija. Proste vaje naj se nikjer ne zanemarjajo. Mogoče je pri njih doseči vrsti do 70 točk, mogoče pa pri njih tudi mnogo izgubiti.	(Konec	prih.)
Vestnik slovenskega Sokolstva.
Slovenska sokolska zveza.
Predsedstvo »Slovenske sokolske zveze“
naznanja, da je poverilo založništvo sokolskega blaga tvrdki Češnik & Milavec v Ljubljani; samo pri tej tvrdki naj v bodoče blagovolijo naročati vsa slovenska sokolska društva ter tudi posamezniki blago za kroj, da se na ta način polagoma doseže enakobarvnost krojev posameznih društev. — Na to odredbo se opozarjajo osobito na novo se ustanavljajoča sokolska društva.
„Domači in izletni red“, potrjen po zveznem odboru, je dalo zvezno predsedstvo natisniti. Dobiva se pri njem, iztisk po 30 vin.
Razglednice. Zvezno predsedstvo opozarja bratska društva na razglednice, ki jih je prejelo iz Prage. Na razglednicah so slike prostih vaj za zlet v Prago in k vsaki vaji glasba. Serija (5 komadov) stane 50 vin.
Društva.
Ljubljanskega Sokola redni občni zbor.
(Dalje.) Teden dni kasneje, to je dne 1. julija, se je vršila v Šiški slavnost razvitja zastave bratskega ondotnega Sokola. Udeležili smo se slavnosti in javne telovadbe korporativno. Zvečer nas je pa velika ljudska veselica družila v prijetni zabavi. Slavnost se je vršila v velikem slogu in neštevilna udeležba je pričala, kakšne simpatije uživa mladi „Sokol“ med zavednimi Šišenčani. Dne 19. julija se je vršila v areni interna društvena slavnost. Dolgoletni naš zaslužni in nad vse delavni društveni upravitelj gosp. Fran Šešark, je zaprosil vsled starosti odpusta iz službe. V priznanje njegovega nesebičnega in zvestega upravljanja, katerega jako pogre-
šamo, smo mu priredili časten večer s sodelovanjem godbe in slav. pev. društva „Slavec". Po nagovoru br. staroste, ki je s presrčnimi besedami očrtal delovanje slavljenčevo, se mu je izročila v trajno priznanje njegovih zaslug častna diploma. Prehitro nam je minul lepi večer, večer, ki je častil moža, kateri si je, dasi na takozvanem nižjem stališču, pridobil ne samo za naše društvo, ampak za celo društveno življenje ljubljansko nevenljivih zaslug. Meseca avgusta je bilo več manjših društvenih izletov v ljubljansko okolico. Ta mesec je bil mesec trdega sokolskega dela, priprave na vsesokolski zlet v Zagrebu. Prvi vsesokolski zlet v Zagrebu se je vršil dne 2. in 3. septembra. Udeležili smo se ga korporativno s 94 člani. Preveč bi razširil poročilo, ako bi se spuščal v podrobnosti. Pribito bodi, da so nas bratje Hrvatje sprejeli bratsko prisrčno, tako prisrčno, kakor more sprejeti le brat rodnega brata. Sokolska ideja je spajala vse slovanske narode v bratski vzajemnosti. Omeniti moram, da so dosegli ljubljanski telovadci pri tekmovalni telovadbi znamenite uspehe, kar je znak resnega društvenega dela, trdne volje in pravega pojmovanja velevzvišenc sokolske ideje. Za časa izleta so priredili Hrvatje sokolsko razstavo, katere se je udeležil tudi ljubljanski „Sokol". Zasluga brata Rudolfa Vesela je, da smo se razstave udeležili tako častno. On je sestavil tudi sokolski statistični zemljevid vseh slovenskih pokrajin, ki je vsled vestnosti in natančnosti sestavljalcu v čast.
Dne 5. decembra smo priredili s sodelovanjem društvene godbe Miklavžev večer, dne 31. decembra pa smo se poslovili združeni v
telovadnici skupno od starega leta. Spored Silvestrovega večera so vršili povsem častno člani našega društva: bratje Gabrijel Brinšek, Franjo Rus, Avgust Štaincar in Ant. Verovšek, za kar jim bodi izrečena prisrčna zahvala. Isto-tako bodi topla zahvala za izvrstno sodelovanje gospodoma Pipu in Bajdetu. Mnogobrojni obisk obeh prireditev je pokazal, da uživa ljubljanski „Sokol“, kakor vedno, v vseh slojih simpatije, in dejstvo je, da se vrše vse „Sokolove" prireditve v znamenju neprisiljenega bratskega občevanja in spoznavanja. Naj bi ostalo tudi v prihodnje tako! Razen teh prireditev seje udeležil ljubljanski „Sokol“ po svojih odposlancih še prireditev bratskih nam društev v Kranju in Ilirski Bistrici, v Novem mestu pa je nastopil z eno telovadno vrsto. Bratu Dražilu, predsedniku pevskega društva „SIavca“, in pa slav. pevskemu društvu „Ljubljani" smo ob obhajanju petnajstletnice predsedovanja, oziroma obstanka pismeno čestitali. V zvezi z društvoma »Akademijo" in »Prosveto" se je zavzel »Sokol" za ustanovitev javne ljudske knjižnice. Odbor je v tej zadevi pooblastil starosto brata Murnika, da zastopa društvo. Akcija je uspela popolnoma in se s pomočjo podpore slavnega mestnega magistrata knjižnica skoro odpre. V preteklem letu nam je nemila smrt ugrabila iz vrste naših častnih članov blagega Slovana, Čeha, Jana Lega v Pragi. Na njegovo krsto smo dali položiti venec. Iz vrst rednih članov pa smo izgubili brate: Alojzija Kosa, Ivana Bizjaka, Frana Kržeta, Alojzija Goloba, Karla Štrublja ter Ivana Seuniga. Ohranite jih, bratje, v prijaznem spominu! — O administrativnem delu poročam, da je v minulem 43. društvenem letu štel ljubljanski »Sokol" 19 častnih in 478 rednih članov, dočim jih je bilo prejšnje leto 20 častnih in 460 rednih. Odbor je sklepal v društvenih zadevah v 18 sejali, sej veseličnega odseka pa je bilo nad 30. Ob tej priliki moram omeniti, da so se sej veseličnega odseka in sploh delovanja v tem odseku udeleževali s posebno marljivostjo in vnemo bratje: Miha Verovšek, Lev Franke, Viktor Skaberne, Josip Mešek in Alojzij Novak. Bodi jim za to izrečena iskrena zahvala! Odbor je nadalje namesto odstopiv-šega upravitelja nastavil za slugo Rudolfa Škrajnarja, postavil je v telovadnici radi nezadostne centralne kurjave dve železni peči in v
Urednik: Dr. Viktor Murnik.
posktišnjo nabavil eno usnjeno blazino. Pripomniti mi je, da je kupil od dirkališkc zadruge ograjo na dirkališču in dal izvesti različne poprave na njej in na dirkališču samem. Namera, najeti mestno drsališče, se iz gmotnih ozirov ni mogla izvesti. »Hrvatski Matici" smo pristopili kot redni član. Ustanovljenemu potovalnemu skladu je daroval naš častni član, brat dr. Ivan Tavčar, 100 K, za kar mu bodi izrečena prisrčna zahvala. Ob tej priliki omenjam, da bo letos konec junija V. vsesokolski zlet v Pragi. Z ozirom na velike stroške, ki jih bo povzročil, apeliram na vas brate, da se ob vsaki priliki spomnite »Sokola" in oridno nabirate doneske za potovalni sklad. Izdale se bodo nabiralne pole in vsak brat naj po možnosti poskuša pridobiti čim največ prispevkov. Imena darovalcev se objavijo po časopisih. Zaključujoč želim, da bi prihodnja društvena doba donesla našemu društvu novih uspehov in novega napredka! V to kličem: na delo! Na zdar!
Tajnikovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto in brat starosta mu je izrekel zahvalo za njegovo delo in trud.
Nato je poročal načelnik br. Bojan D r e n i k : Število telovadcev, posebno naraščaja, je lani naraslo. Telovadni obisk je bil I. 1906. naslednji: Telovadilo je v 670 urah 350 telovadcev (mlajši in starejši bratje Sokoli, vajenci, učenci in dijaki) v 20 vrstah. V oddelku mlajših bratov se je vzdrževalo pet redno obiskovanih vrst. Najboljši obisk je bil 42 telovadcev na uro, najmanj 22, povprečno 30. Starejši bratje so telovadili v dveh vrstah (največ 20 telovadcev na uro). Vajenške telovadbe se je udeleževalo okoli 25 telovadcev Učenci in dijaki (nad 200) so telovadili v 3 oddelkih. Vaditeljski zbor, ki je imel v preteklem letu 8 sej, je štel 12 članov, in sicer 4 vaditelje in 7 pripravnikov. Dva pripravnika, brata Rihar in A. Kandare, sta naredila vaditeljski izpit Z bratoma Vincencem in Ambrožičem ki sta bila odšla iz Ljubljane, smo izgubili dva marljiva vaditelja. Ljubljanski »Sokol" je v preteklem letu napravil spomladi v telovadnici javno telovadbo, pri kateri je nastopilo članstvo v prostih vajah, na orodju, z batonom, vaditeljski zbor pa na konju na šir.	(Konec	prih.)
Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.