18. štev. Novo mesto 15. septembra li)0(>. XXÏL letnik. p DOLENJSKE NOVIC Izhajajo t, in 15. vHscega meseca. Gena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemćijo, Buano in druge evropske države znaěa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. GOSPODARSTVO. Naročujte skupno umetna gnojila I V zadnjih letili se je vsakdo laliko prepričal, da Bo umetna (iii()jiU važen pripomoček za zboljšanje nasili gospodarstev. Kdor je gnojil z umetnimi gnojili, je pridelal veè krme. To se ni poznalu samo pri ži-vinijreji, ampak na vsem. S pomnoženo krmo je bilo Več vspelia pri živinoreji, kajti dobro rejena živina ûi le sama na sebi več vredna, ampak je tudi boljša za vsak užitek. Od take živine se dobi pa tudi več gnoja in bolj-8fga gnoja, kar se pozua na vseh kmetijskili pridelkih. Vnpelii, ki jili imamo z nnietnimi gnojili, so taki, da kaže z njimi tudi zanaprej pospeševati nasa gospodarstva, Kar nam ne da zemlja po naravi, to nam ïiiora dati s ponioíýo dobrega dela in dobrega gnojenja, ïn če velja umetno gnojenje za boljšega posestnika, Velja se bolj za malega, ki mora na lualetn prostoru dobivati potrebne pridelke za življenje in za prodajo. Kdor ne more doma pridelati zadosti domačega gnoja, naj ai pomaga z umetnimi gnojili ! In pri nas so take razmere, da ne dobimo zadosti domačega gnoja, deloma zaraditega, ker ga zaradi dvojne setve fstrnisčne setve) v obce već potrebujemo kakor po drugih krajili, deloma pa zaraditega, ker ga manj pridelamo, ker z gnojem slabo ravnamo in ker ga mnogo pogubimo po malovredni gozdni in drugi paši. Vzroka dovolj, da si pomagamo tudi pri nas z umetnimi gnojili in da jih rabimo zlasti po travnikih in deteljiačili. Pri kupovanju umetnih gnojil je pa važno, da jih naročujemo skupno, ker jih v tem slučaju C e n e j e (1 o b i m o. Taka gnojila je treba kupovati iia vagone, da je vožnja ceneja. Iz tega pa sledi, da Jill narotujmo skupno in da se za jesensko gnojenje Že sedaj pobrigamo. Kmetijska podružnica v Novem mestu bo preskrbela za svoj okoliš vsa potrebna umetna gnojila, toda le na ta način, da jih gospodarji že naprej naroče in ob enem zaarajo. Kolikor gnojil 8e bo naročilo in zaaralo, toliko se jili bo tudi kupilo in oddalo. Na gospodarjih je sedaj ležeče, da se pravočasno zglasijo in da jih pravočasno naroce. Vsak, kdor Diiali dobiti umetna gnojila za jesensko gnojenje, naj že sedaj zglasi pri kmetijski podružnici in naj jih pri njej naroči in zaara. —r— Postaje za mrjasce. Važen pogoj za napredek naše prašičjereje je mej drugim reja dobrilt in zadostnih mrjascev. Kjer manjka mrjascev, tam je domača reja sploh nemogoča in se tudi ne da vpeljavati. V drugo so pa mrjasci važni za zboljšanje vse reje. Otem imamo povsod dokaze, kjer so se gospodarji poprijeli zadostne reje lepili in dobrih mrjascev. Povsod tam se je pleme zboljšalo, zenačilo in dosegle so se cene, ki so veliko boljše kakor prej. Ce pogledamo, kako je po naših krajih z rejo mrjasccv, lahko se povsod prepričamo, da je reja slaba in pomanjkljiva. Po mnogih krajih sploh ni mrjascev, tako da morajo Živinorejci breje svinje kupovati, ako se hočejo z rejo svinj pečati. Seveda se take svinje zaradi pomanjkanja mrjascev po prvi skotitvi opitajo in pokoljejo, kar je velika škoda za napredek reje. Po drugih krajih je pa reja mrjascev tako pomanjkljiva, da trpi vsled tega vsa svinje-reja. Tako je n. pr. v novomeškem okraju občutno pomanjkanje mrjascev; po nekaterih krajih se zaraditega gospodarji ne morejo poprijeti reje plemenih svinj, ker )ih nimajo kam voditi ali pripuščati. Pa tudi po tistih krajih, kjer so mrjasci, je za to rejo premalo skrbljeno, ker se premalo gleda, da bi se rabile za pleme vseskozi dobre živali, in ker jih je tudi po teh krajiti navadno premalo. Skoda, ki jo trpi vsled tega naša prašičjareja leto za letom, je velika, in ko bi preračunali, koliko se je na ta način vsako leto že zgubilo, prišli bi naravnost do ogromnih vsot. Te razmere se morajo zboljSati ! Tudi pri nas moramo skrbeti, da se popolni v vsakem oziru reja mrjascev, kajti le v tem slučaju se da domača reja vpeljavati, r az š i ri t i i n z b o Ij š a ti. Na vsakih 40 do ôO plemenih svinj bi morali rediti po enega mrjasca. Vsaka večja vas, ki se peča z zadostno rejo plemenih svinj, bi morala imeti po enega mrjasca ; kjer je pa reja plemenih svinj manjša, tajn bi lahko imelo po veČ vasi skupaj enega mrjasca. Ce se po drugih krajih, kjer je prašičjareja manj važna, kakor je pri nas, tako dela in skrbi za mrjasce, zakaj bi se pri nas ne skrbelo bolje za rejo potrebnih mrjascev ? Najbolje bi bilo, ko bi se hotele naše občine same zavzeti za to vprašanje in ko bi skušale one pridobiti vnete prašičerejce za to rejo. Na ta naČin bi se najlože ustanovile potrebne postaje za mrjascc in ustvarili s tem oni pogoji, ki so neobhodno potrebni za razvoj in za zboljšanje domače reje. Domača reja naj se razŘirja in popolnuje, ne pa ovira in zadržuje, kakor se sedaj godi vsled pomanjkanja potrebnih mrjascev. —r— Novi hlevi — brez gnojnlšč. Tu in tam se zidajo tudi pri nas novi hlevi. Pri takem zidanju se misli na vse, samo na to ne, kar je pri vsakem lilevu najvažaejse. Vsak gleda, da je blev dosti visok in prostoren, da je prav razdeljen in opravljen, nobeden se pa ne zmeni za to, da bi se s hlevom vred napravilo tndi dobro gnojišče z gnojnično jamo, in da bi se v ta namen napravite tlakane staje in potrebni jarek za zbiraojc gnojnice. Kakor bi vsega tega ne bilo treba! In vendar so to stv^ari, ki bo pri vsakem hlevu neobhodno potrebne in ki so zlasti v naših razmerah tako važne, da bi morali obračati na nje vso skrb. V tem oziru vladajo pri nas tako čudne razmere in tako starokopitni nazori, kakor pred 100 leti. Po naprednih deželah, kakor n. pr, v Švici itd. ne najdeš lileva brez dobro urejenega gnojnišča in gnojnicne jame. Tam so lilevi povsod tlakani in imajo povsod potrebne jarke In žlebove za zbiranje in odvajanje gnojnice v gnojniČno jamo. Tam je naprava dobrega gnojišča poleg hleva nekaj, kar se samo ob sebi razume. IM nas ee pa godi, da no vi in časih dragoceno zidani hlevi nimajo pravega gnojišča, kaj se-le gnojnično jamo ! Tujec, ki pride v naše kraje, dobi nehote vtis, da ne znamo ceniti vrednosti gnoja in da nam ni dosti mari na gnoju. In tako izgleda v resnici vse nase spravljanje in ravnanje z gnojem ! Naša gnojišča izgledajo tako, kakor da bi nam bilo samo na tem, da umaknemo gnoj iz hleva in na ničesar drugem. Drugod se pri napravi lileva izbere pred vsem ugoden prostor za gnojišče in gnojnično jamo, pri nas je pa vsak prostor dober za gnojišče, da je le tik hleva, naj bo tak ali tak. Kedaj se izpremene te razmere? Skrajni čas je, da začnemo tudi pri nas polagati na dobra gnojišča večjo važnost, saj nam daje za to izdan denar najlepše obresti, veliko lepše, kakor vse druge stavbe pri gospodarstvu. Dobru gnojišče z gnojnično jamo, v kateri se zbira vsa gnojnica iz hleva in svinjakov, je najboljša hranilnica za gospodarja. Tu se dobe obresti, ki se kažejo na vseh pridelkih. Zato pa ne zidajmo hlevov brez dobrih gnojišč in popravljajmo in zbolj-Šujmo gnojišča tudi pri naših starih hlevih. Naj ne bo hleva t) rez dobrega gnojišča! To mora biti naše geslo ! —r— Neka popolnoma neopravičena navada v dolenjskem kletarstvu. Zelo povsod po Dolenjskem, kjer se prideluje vino, najde se ta navada, da se v vsak sod vina — prav za prav še mosta — katerega se ob trgatvi napolni, dene tudi gotovo množino tropin (tropa po domače). Za rudeča vina jemljejo tropine črnega grozdja, za belo pa tropine belega grozdja. Ako se vpraša gospodarja, zakaj lako postopa, odgovori: to je dobro, to je priporočljivo, ker se vino veliko rajše čisti in tudi boljšega okusa postane. Vpraša se, koliko je na tem, v koliko je to postopanje gospodarsko opravičeno. Navadno se smatra v kmetijskem, kakor tudi v vsakem drugem gospodarstvu tiste opravke, tista dela opravičenim in tudi priporočljivim, katera so vpeljana in se izvršujejo tam, kjer se vrši dotično gospodarstvo naj- uzornejši, posnemanja najpriporočljivejŠi. Tako smatramo, da se gledé živinoreje vse najboljše, najuzor-nejse izvršuje v Švici, in tamošnje vpeljave, tamošnje opravke v živinoreji smatrati moremo pač priporočljivim, posnemanja vrednim, skratka vzornim. No, gledé vinarstva obče, kletarstva pa se posebeje, smatrati moramo Francoze in Nemce za prve mojstre, katere skušajo posnemati pač vsi drugi napredni vinogradniki, osobito po Ogrskem in tudi pri nas na Avstrijskem, kakor na Nižjeavstrijskem, Štajerskem in neizvzeto tudi na Kranjskem ter Primorskem. Pa glej, o tem, da bi se pri napolnjenju sodov z mostom v zadnje tudi kolikor toliko tropin stavilo, kakor je to po Dolenjskem navada, ne najdemo nikjer nič, ne na Francoskem, ne na Nemškem, sploh nikjer. Da, smešnemu delu prištevajo to, ako se jim pove, da je kje v navadi. In da niso v tej sodbi na napačni poti, to nam dokazuje uspeh pravega strokovnjaškega premisleka stvari same. Kaj se pa zgodi v vinu, oziroma v mostu, kateremu se je kolikor toliko tropin dodalo ? Tropine se vsled ogljikove kisline, katera se v veliki meri v moStu nahaja in v nebroju malih mehurčkov okoli tropin nabira, raz vampa soda dvignejo ter na površje mošta splavajo. Na površju mosta plavajo tropine potem toliko časa, dokler ogljikova kislina, katera se je v nebroju mehurčkov okolo tropin nabrala, ne izhlapi, in dokler se tropine prav do dobrega z mostom ne napojijo. Vsled prvega In drugega dogodka poRtanejo tropine težje td mosta, zlasti pa težje od dovršenega vina in posledica temu je, da sc one na vamp soda potope. Na vampu soda nabirajo se potem, ko je kipenje v sodu popolnoma končalo pa tudi drožje, katere tropine od vseli strani obdajo, to je, one se tropin od vseh strani oprimejo. Od prvega pričetka, ko se je tropine v sod djalo ter z moštom zalilo, vrši se v njili ta le kemično-iizi-kalična sprememba. Vino, v katerem se nahaja alkohol (moč, gajst vina), usili se v tropine, ono jih popolnoma prešine, napoji. Pri tej priliki izvleče pa alkohol iz njih čreslovno kislino, ali skratka rečeno Čreslovino, katera se po vinu pomeša. Vino postane vsled tega, to je vsled povečane množine čreslovine, katera je grenkega okusa in usta skupaj vleče, za večje ali manjše spoznanje grenkejši, vino se pa tudi ravno vsK-d te čreslovine za kaj majhno spoznanje res da cisti. To čiščenje je pa jako majhno, pri tem pa kaj drago plačano, kajti okus vina ne postane po mnenju pri-prostega kmeta po povečani množini čreslovine istinitu holjsi, ampak on postane po mnenju izobraženega pivca vina odločno slabši. To pa vinu ceno znižuje in o priliki točenja istega iz soda zadobi se neprimerno veliko več kalnega, toraj zopet manj vrednega vina, kakor pa iz soda, v katerega se ni pri napolnjenju istega mostom nič tropin djalo. Povsem tem nima toraj dodajanje tropin moštu pri napolnjenju sodov nikake gospodarsko opravičene koristi za-se, ampak nasprotno še kolikor toliko škode. Zato naj bi se ta gola stara navada povsod opustila in sode naj bi se le z moHtom napolnilo brez vsega dodatka tropin. Prav polno, to prav do včhe se pa soda seveda ne sme napolnit)« marveč naj v vsaeem sodu za dobro veliko ped prazneg» prostora ostane, včbo zatakne naj se pa z kipelno véhoi katera naj ostane na sodu, dokler mošt popolnom» ne pokipi. —1— Preveč površnosti je v obdelovanju naših novih vinogradov. Novo vínog^radňtvo se je pri nas skoraj nepričakovano liitro razširilo. Zal, da se pojavljajo sedaj v novili vinogradih glede obdelovanja napake in povre-noBti, katere morejo trtam le škodovati. Prva in poglavitna napaka se vrài epomladi pri obrezovanju trt. Pri tem se ne pazi na njili starost, in marsikatero trto obreže se že na paie in napnenc, torej na polno rodo-vitost, ko bi se jo ee ne smelo tako obrezati, ker je že prešibka in sploh premlada. Mlade trte obrezovalo naj bi se popoluoraa strogo po gotovem pravilu in silver po sledečem ; Ako je že cepljena trta sajena, torej trta iz trt-tiice dobljena, obreže na) se jo pri zasaditvi na eno samo oko. Prihodnje leto (v drugem letu) obreže naj se ju na palček le dveh oêes. V tretjem letu ali na dva palčka po dveh očes, ali pa na en sam palček treh do štirih očes. V Êetrtem letu reže se take trte na takozvane prerezavke, to je, na vsaki trti se pusti eti sam napnene petih k veČem do Šestih očes ; tak napnenc se pa pri vežnji nič ne ključi, ampak naravnost po konti h kolu priveže. Prerezavka ima namen trte k rodovitosti privesti in pa jo od tal dvigniti. V petem letu žele obreže se potem tako trto vprvič na polno rodovitost ali vprviČ stalno, to je tako, kakor se je potem liito za letom obrezuje, nararec na en palee in en napnene. Palec naliajati se mora vedno pod napnen-eem, torej nižje kakor napnenec, ne pa narobe, višje, ker sieer se trta prehitro zvišuje in tako brezpotrebno zdaljsuje. Posebno gre tudi na to paziti, da se pusČa napnenee vedno na dveletnem lesu, ne pa na Btarem ; kajti razun lipue in beline so vse druge nase vrste take lastnosti, da ne rodijo ali kar nič ali pa le prav malo, ako so palci in posebno pa napnenci staremu lesu priraščeni. Ako se ima pa v vinogradu visoke, zelene po-žlahtnitve, katere se mora grubati, potem gre pa z njimi v prvih letih tako-le postopati: Pri gruhanju se pusti vsaki trti palec treh do štirih očes. V sledečem letu pf) grtibanju napravi ae vsaki trti že prerezavko, in zopet v sledečem, toraj šele v drugem letu po grubanju, obreže se pa že trto vprvič na stalno, to je na palec in napnenec. Tako bi se moralo trte brezizjemno v mladosti obrezovati, pa, o joj ! kako vse drugače se marsikje ne ravna, da, skoraj sploh ne ravna z njimi. V koliko slučajih se ne pusca trtam, katere se je že cepljene sadilo, že pri saditvi tri, štirih očes. K večjemu v v tretjem letu nareže se jim že napnenee, da, ni izvzeto, da, se celo po dva, tri napnenee na eni trti. Da bi se na to pazilo, da bi se puščalo napnenee nad palci, in »e pa narobe, da bi se «a to pazilo, da bi se naprav-Ijalo napnenee le iz mladik, priraščenili dvoletnemu, ne pa staremu lesu í na vse to ae kar nic ne pazi, vsaj VeČina rezaČev dvoletnega lesa niti ne pozna, od sta-•"tga niti ne razločuje. In kako se ne postopa šele z želeno cepljenimi ter grubanimi trtami ? Koj pri grudanju pusti se jim žc po 5, 6 očes, nareže se toraj koi prerezavke. V drugem letu nareže se jim Že na-Pnence in razun le enega palca dveh do treh očes, Piisti se trti tudi še takozvane pjančke, to je palčke enega ali tudi dveh oČes, to pa na starem lesu. Čemu to; tisti, kateri jih narezuje, sam ne ve, navada je pač taka, pa čisto nič druzega. In tako se trte večinoma prehitro izkoriščajo, prehitro k preobilni rodovitosti silijo, in posledica temu je in mora biti seveda ta, da one tudi prehitro opešajo. Dostikrat človeka kar srce boli, ako opazuje, kako se uboge trte z nepravilno režnjo kar — v pravem p(»menu besede — mrcva-rijo. Krona vse nepravilnosti in kar naravnost brez-umnosti pri obrezovanju trt je pa marsikje ta, da se tam, kjer kake trte manjka, to je tam, kjer je še prostora za eno ali še več trt, cepljeno trto tako obreže, da jo je mogoče na prazni prostor zagrubati, kar se tudi poznejše istinito izvrši. O sveta neumnost! mora pametni, razumni Človek pri takem pogledu pač nehote vsklikniti. Ameriške trte sadimo in cepimo zato, da ne pride nič evropejskega lesa v zemljo, ker ga sicer us napade in unîfci ; no, z grubanjem se pa evro-pejaki les cepljene trte umetno v zemljo tlači. (Daljo in konec prihodnjič.) —1— Politični pregled. Vlada se trudi na vso moč in prigovarja poslancem, naj čim prej spravijo v veljavo novo volivfio pre-osnovo. A nekateri poslanci nagajajo iz zgolj strankarskih in drugače samopridnili namenov. Vlada pa se ne bo več dolgo šalila, marveč poslala poslance domu in novo volivno preosnovo kar uvedla. Cesar se je mudil v Slezljl pri velikih vojaških vajah. Bil je namenjen tudi k velikim vojaškim vajam na suhem in na morju v Dalmaciji. A kar nagloma je prišla odpoved : cesar ne pride, ker je prehlajen, in so mu zdravniki odsvetovali podati se na tako dolgo pot. C-esarja je zastopal prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Nekateri trdijo, da cesar ni šel v Dalmacijo iz političnih ozirov. Namenjen je bil tudi v Hercegovino, a pravijo, da to ni bilo všeč turškemu sultanu ter tudi Italijanom ue, zatu pa je cesar opustil sploh vse popotovanje. Ce je res, se seveda ne ve. Moravski deželni zbor je razpuščen ; nove volitve bodo meseca novembra, morebiti že po novem volivnem redu, ki je bil sklenjen lansko leto. Sokoli so imeli v Zagrebu vsesokolski zlet, prišli so odpovsod, koder bivajo Slovani, v jako obilem številu. Iz Zagreba so se podali preko Reke v Dalmacijo. V Reki pa so jih napadli in izzivali laški zagrizenem, ter je tako prišlo do večdnevnih nemirov in pobojev med Hrvati in Italijani sploh, tako da je moralo vmes poseči vojaštvo. Sokoli so bili napadeni od Lahov tudi v Zadru. 7"'o je laska omika in olika! Na Balkanu spet enkrat ropotajo z orožjem. Turčija in liolgarija kličcta vojake pod zastavo. Tam doli pač prej ne bo miru, dokler se ne bodo Slovani združili in pošteno naklestili Turke. Carinski boj med Srbijo in Avstrijo traje še, ker stavi avstrijska vlada prevelike zahteve. Francoski škofje so se te dni posvetovali, kaj jim storiti v teh težavnih razmerah, da ubogajo papeža ter ohranijo ljudstvu sv. vero. Iznenadilo je framasojie to, da so vsi škofje edini med seboj kakor en mož. tSkofje 80 se zedinili v tem, da počakajo, ali bo vlada po 11. decembru res uveljavila svojo postavo ali ne, po tem se bodo ravnali. Na Španskem bodo uvedli civilni zakon; razmere med Špansko in sv. Očetom bo zato precej napete. Ruska vlada hÍ resno prizadeva pomaj^ati kmetom du večjťga bla^rostanja, a anarhieti spodkopujejo ee tisto malo zaupanja, kar ga imajo kmetje do vlade. Anarhistom in drugim takim ljudem nI do tega, da bi komu kaj koristili, ampak: vse razdreti, to je njihov namen ! Skrivne družbe, ki ao jako dobro vravnane, prirejajo dan za dnem : napade na vlake, rope, požige, poboje, tatvine, poulične nemire, tako da niti mogoče ni na-Bteti vseh grozodejstev teh puntarjev, ki tako pripravljajo groziio domačo vnjako, kakorsne svet ni videl. Car pa je preveč omaliljiv in posluša le neizkušene, atarokopitnc svetovavtie, ki mislijo, da je narod tu aamo radi njih. Na Kubi, ki je postala vsleđ zadnje spansko-ame-rikanske vojske samostojna, je že dalj časa vstaja. Vstaja je gospodarskega značaja. Vsa moč je tam namreč v rokah veleposestnikov, velikanska večina naroda pa živi pravo tlačansko življenje, zlasti pa trpe zamorci in mešanci, in zato je med njimi nastala vstaja, ki je zelo krvava Podpihujejo pa sedaj eno, sedaj drugo stranko Severoamerikanci, ki bi ta bogati in rodovitni otok radi dobili v svojo last po reku ; Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Poškodovana slika. (Kanec.) Dvorni svétnik reče: „Da, z mirno vestjo smete obdržali sliko in nibće niiua pravice vzéti vam ju. Prti posestnik slike, ki je dat naslikati na prvotno slikariju una pokrajinsko sliko, je bil neki vrl daliofaik, katerega sem puznal prav dobro. Sorodnikov ni imel m je storil revežem jako mnogo dobrega. Za svojo osebo je potreboval silno malo; njegoFO edino veselje je bilo zbirati in nakupovati stare, umetne alike znamenitih mojstroř. Poškodovane slike je sam znal popraviti, in tako si je polagoma napravil malo, pa dragoceno zbirko slik. To je bilo njegovo edmo bogastvo. Po njegovi smrti so prodali vse te slike za prav nizko ceno, in komaj so izkuplli toliko, da so poplaćali pogrebne stroške in pa zdravnika ter zdravila. Kupil jih je vse trgovec Schwarz, a ko je amrl stari gospodar, jih je zopet prodil mladi tíchwarz, njegov sin, ki nima dosti smisla za umf!tnost. In na dražbi ste kupili sliko Ti, torej je vaša. Naznanite v kakem časopisu, da imate tako in tako sliko na prodaj, in kmalu se bo našel kupec, ki vam jo bo plačal pusteno." Gospa Poljćanova naprosi gospoda dvornega svétnika, naj bi bil tako dober in on sam preskrbel ter uredil to zadevo, kar je tudi rade volje obljubil. Ni dolgo ostalo skrito, kakšen zaklad ie našla gospa Poljčanova: vse mesto se je zanimalo zato. „Iz uboge vdove je nakrat, kar čudeZno, postala bogata gospa", tako so govorili ljudje. Ko to izve tudi mladi Schwarz, brž bi-ž teče k gospe PoljČanovi in zabteva sliko nazaj, „Slika je tisočkrat več vredna kakor pa ste vi dali zanjo; dajte jo nazaj, ker ni vaša in ne more biti, imam preveliko izgubo pii tem", tako je dejal. Seveda se je vdova branila dati mu sliko nazaj. Ves razjarjen je hitel na to k sodniji in tožil gospo Poljćanovo. Pa tam so mu razložili, da je prava posestnica slika vdova slikarja PoljČana, ker ste jo nju hčeri pravilno kupili na dražbi, in ni torej prav nobenega vzroka zahtevati sliko nazaj. Vrh tega pa je njegov rajni o£e za tisto sliko dal še nekaj goldinarje? manj kakor pa je on zanjo dobil na dražbi, torej ima še manj pravice do nje. Z dolgim nosom in poparjen je odšel tožnik domu. Dvorni svétnik Petrovčič je posredoval in sliko je kupil neki knez. Izplačal ji je 3000 goldinarjev takoj ter se zavezal, da ji bo za čas njenega življenja plačeval letnih 260 goldinarjev. Tako je bila družina rešena rt^vščine in bede. Ganljivo sa je zahvalda mati ljubemu Bogu m dejala svojima otrokoma: „Ljuba otroka! Kako lepo se je izkazalo veliko zaupanje rajnega očeta v Božjo previdnost! Z zgodnjo smrtjo očetovo nas je Bug izročil revščini, a ta revščina je bila vama v blagoslov. Ko bi bile bogate, vas bi bito bogastvo kaj hitro in tabko zapeljalo v nečimernoat in jazkošnost sveta in jaz bi bila morebiti premalo stroga z vima. Ker ste pii bile revne, ste morale ostati doma in cul dan pridno delat', da si zaslužite kruha, ter ste bite tako obvarovane marsikak» norosti in blodnje. Morali smo varčevati in paziti na vsak krajcar. Morale ste opravljati vsa domača dela; kuhati, prati, pomivati, snažiti. In Bužja previdnost je napeljala tako čudi>-vito, da je dobila vajina otroška ljubezen do starišev bogato plačilo. Iz ljubezni do rajnega očeta, ter, da ste meni, svoji materi, izpolnile dolgoletno željo, niste kupile novih oblek, ampak tisto sliko, ki nam je po volji Gospoda Bnga donesla novo srečo. Tako Bog v^dno poplača otroško ljubezen, četudi ne vedno tako očitno. Bog vodi vse k dobremu. Kako žalostne smo bile, ko nam po rajnem očetu ni preostala ne ena podoba; pa ko bi nam bila ostala le ena, nikdar bi ne eni ne drugi ne bilo prišlo v misel, kupiti ono pokrajinsko sliko, pod katero je bila skrita dragocena slika Raiaelova. Da, tudi vajino nerodnost, ki ste jo zakrivile brez slabega namena, je obrml Bog k dobremu, Ako bi ne bila Lojzika izmivala podobe, bi nikdar ne bili našli tega dragocenega zaklada. Iz nesreče je po volji Božji nastala sreča. Vsak človek, ki le količkaj pozna svoje življenje, bi to potrdil iz lastne skušnje. Zato pa bomo v prihodnje v vseh nadlogah še bolj zaupali v Gospoda." Se eno veliko veselje je doletelo vdovo. Bilo ji je mogoče kupiti hišo, v kateri sta prej stanovala njen oče in njena mati. Ko je gospa Poljéanova vprviě vstopila v tako znano ji vsprejemno subo, najprvo zapazi dve sliki v zlatih okvirjih. „Za B iga", Tsklikne in veselja tleskne z n kama, „ti sliki je slikal moj rajni mož! Dobro ju poznam, dostikrat sem gledala, koju je slikal." 8 prisrčno radostjo je ogledovala sltki, Lojzika pravi: „Preljuba mati! Ko sem tako nepremišljeno, a vendar tako srečno uničila ono sliko rajnega očeta, sem vedno mislila na to, da vam preskrbim kako diugo slik» iz njegove roke. Po dolgem iskanju sem našla ti dve sliki." „Zares si me razveselila, ljuba Lojzika," reče mati, „a ne samo zato, ker je ti siiki slikal moj rajni mož, ampak še posebno me veseli to, kar ti sliki predočujete. Na eni sliki vidim preroka Elija in vdovo iz Sarepte z njenim malitn sinom, katere moko v loncu in olje v vrču je B)g tako čudovito namnožil. Druga slika pa kaže Jezusa, ko obudi mladeniča iz Najma in govori materi: „Ne jokaj!" Obe sliki kažete, da B'ig ljubeznjivo skrbi za revne vdove in sirote ne samo v tem življenju, aku le zaupajo vanj, temveč jim daje tudi po smrti najboljše, kar le morejo želeti iu upati — večno življenje. DomaČo vesti. (Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji.) Gospod Henrik Bukowitz, kapelan v Mokronogu j« imenovan za župnega upravitelja te župnije. — Premeščeni so naslednji gospodje kapelani; Frančišek FerjanČiČ od Sv. Jakoba y Ljubljani kot podvodja in ekonom v duhovsko semenišče; dr, Frančišek Grivec iz Doba kot naučni prefekt v duhovsko semenišče; Frančišek Kimovec iz Predoselj kot prefekt v kn. šk. Alojzijevišče; Josip Logar iz Kočevja kot prefekt v kn.-šk. zavod sv, Stanislava v iSt, Vidu nad Ljubljano; Leopold Kolbezen iz Cerkelj pri Kranju v Št. Jernej; Matej Kos z Dóbrove pri Ljubljani kot župni upravitelj * Leskovico; Janez Erjavec iz Šmartnega pri Litiji na brovo; Frančišek Vidmar iz Boštanja v Krško; Jernej Kovič iz Starega trga pri Ložu v Št,^ Vid pri Zatičinij Evgen Legat od Sř. Križa pri Litiji v Škofjo Loko. — M"' meščeni so gospodje; Cand, prof. Anton Koritnik kot pi'®' fekt v kn.-šk. Alojzijevišču; dr. Alojzij Merhar kot kapelah v Dobn; dalje semeniški duhovniki; Anton Breznik kotka- pelňn v Postojni; Anton Gole v Hmartnem pri Litiji; Frančišek Jere kot prefekt v kn.-šk. zavodu sv. Stanislava ; Matej Jeiek kot kapelan v Mokronogu; Janez Noč v Sodraiici; Antun V ad n al v Višnji gori; kot kapelani so nameščeni novoitiHŠniki: Anton Demšar v Kočevju; Valentin JerSe v Wkocijanu pri Dobravi; Vincencij Kavčič v Križevem pri Konstanjevici; Franč. Ker h ne v Toplicah; Janez KI a v žar v Starem trgu pri Lnžu; Janez Kmet v Bostanjii; Janez Langerh(»iz v Cerkljah pri Kranju; Matija Noć pri Sř. Trojici na Dolenjskem; Anton Papei pri S/. Križu pri Litiji; Janez Pogačar v Žužemberku; Janez Sedej na Vrhniki. — Kot prefekta v kn. »k. zavodu sv. Stanislava sta nameščena subdiakon Iv. Kogováek in diakon Iv. Gogala. (Izpremembev frančiškanski provinciji.) Premeščeni so; v Ljubljano: P. Evgen Stane t, p. Albert Pire; naSv. Goro: p, Adalbert Flere, p. Oton Kocjan; v Novomesto : gvardjan p. Viljem Vindisar, p.Severin Fabiani; v Kamnik: irvsrdian p. Matevž Vidmar, vikarij p. Angel Mlejnik, p. Blaž Farčnik; v Pazin: p, Dominik Nabernik; v Nazaret: gvardijan in íiipni upravitelj p. Salezij Vodoâek; v Brežice: P. Teofil Zajec, na Brezje: P.Adolf Cadež. — V Rim so je podal č, p. Alkantara Crtane nadaljevat modroslovne študije. (Slovesne redovne obljube) bo napravil dne iG, t. ni. v Inomostu Novomeščan č. gospod P. Valerijan Učak, niašnik n. v. r. (Običajno akademično veselico) v korist „Podpornemu društvu slovenskih viaokošolcev" prirede novomeáki akademiki v soboto, dne 22. septembra v čitalničnih prostorih. Na vaporedu so koncertne točke, veseloigra in ples. Natančni Tspnred se razvidi iz lepakov. (Začetek šol na novomeških šolah:) dne 18. t, m. 8 slovesno služb» Bií jo za c. kr. višjo gimnazijo; dne 17. t. m. ob B. nri za deško ljudsko snlo, ob 10. uri v kapiteljski cerkvi za dekliško ljudsko Šolo. (Vpisovanje v Hladnikovo „Glasbeno solo") se bode vršilo v pondeljek 17. in torek 18. t m. od 11,-12, «rev šolski sobi h. št. 149, ali ob drugih urah pri podpisanemu na domu. — Poučuje se: glasovir, petje, teorija in harmonija, violina in drugi instiiimenti. — Poleg podpisanega bodeta pu-«čevala g. kapelnik E. Hachla na violini in drugih instrumentih In g. D, Budna na glasovirju. ~ Ign, Hladu ik, lastnik in voditelj šole. (Gradnja ženske bolnice.) Tukajšne zdravstveno okrožje oddalo bode 6. oktobra t. 1. ofrrtnim potom zgradbo ženske bolnice, katera je proračunjena v skupni svoti 202.635 K. Načrti, stroškovnik in stavbeni pogoji so na vpogled ob uradnih Urah pri mestnem uradu v Novem mestu, (Dolenjci na zagrebški razstavi.) Kmetijska podružnica v Nnvem mestu priredi prihodnjo nedeljo 16, t. m. skupni obisk Dolenjcev k zagrebški kmetijski razstavi. Upati je p(»voljne udeleitbe. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu avgustu 1906 je 185 strank vložilo 64.581 K 47 h, 226 strank vzdignilo 90,748 K 45 h. 10 strankam se je Izplačalo hipotečmh posojil 19.200 K. 238 menic se je e-ikomp-tovalo za 86.625 K. Stanje vlog 2,818.448 K 79 h. Denarni promet 408.899 K 88 L. Vseh strank bilo je 917, (Razglas.) C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo daje na znanje, da biide dne 28. septembra t. 1. ob 10, uri dopoldne na sejmišču v Trebnjem posebna komisija kupovala konje za c in kr, vojno. "Uspeli te komisije v Št. Jej'neju dne 1. t. m. je bil jako ugoden. Nakupovali se bodo konji v starosti od 3V2 do 7 leta in sicer ne le ilemenske kobile, ampak tudi druge kobile in pa valalii (skop jenei.) Plačujejo se konji po kakovosti, in sicer za topničarsko vprežne konje do 800 K. Tega semnja se lalik« udelež« vsi kranjski konjerejci, ki imajo za vojaštvo sposobne konje. Za konje je treba prinesti živinske potne liste, (Svarilo.) Parobrodna družba „Zino", katera ima za svojega pooblaščenca nekega A. Hergoleta v Chiassi v Švici razpošilja okoli prospekte, v katerih vabi ljudstvo za na-»eljenje v državo St. Paulo v Braziliji. Kmetom, rokodelcem in navadnim delavcem, ki se naseljejo v omenjeni državi, ae Obetajo bleščeči zaslužki in izseljencem kmečkega stanu, ki bi se stalno v »St. Paulu nastanili, raznn tega še brezplačna vožnja celo na določeni kraj. V istini pa ne odgovarjajo gori omenjene obljube obstoječim razmeram in se ljudstvo veled tega resno svari pred izseljevanjem v St, Paulo. (Naznanilo.) Glasom odloka o. kr. ministerstva no-trajniL zadev z dne 1. avgusta 1906, št 31.9.59 izšla je v založništvu c. kr. dvorne- in državne tiskarne na Duoaji knjiga o „varnostno-policijskih določilih za promet z avtomobili m motorni kolesi", katera ravna o zadevni mlnlsterski naredbi z doe 27. septembra 1906, dri. zak. st. 166 in o izvršilnih določilih za posamezne deželne vlade. (Graščino Radelco na Dolenjskem,) last ljubljanskega veleposestnika Karola Kavšeka, so kupili tnje kmetje za 92,000 kron. Ti trije posestniki so: iupan J. Pungaršič, Janez Novak in Frančišek Weiss, (Belokranjska železnica.) Železniško ministerstvo je d^lo gg. ekscelenci grofu I.Harrach, dr. Iv. Šu sterši čii, Fr. Šukljeju, dr. A. Homanu, Iv. Hribarju in J.Lenarčiču za euf) leto dovoljenje za tehnične predpriprave železnice od postaje Novo mesto preko Semiča in Gradaca do Mellike, z postransko progo od Gradaca do Črnomlja. (Za pogorelce) v Desincu pri OrnoDilju je daroval cesir 2000 K. (Novo šoisko poslopje) v Kostanjevici bo 16. t. m. blagoslovljeno in otvorjeno. (Metliški notar) gospod Globočnik je izginil neznano kam, (Ljubljansko barje.) Cesar je potrdil načrt zakona, po katerem se prične osuševati ljubljansko barje. V ta namen se v kratkem snidejo zastopniki države, dežele, mesta ljubljanskega in glavnega močvirskega odbora, da se dogovore o nadaljnem postopanju. (Lokalna Železnica Kranj-Tržič.) Pogajanja o koncesiji Itikalne železnice Kranj-Tržič so končana. Vsak Ča» objavijo koncesijo, železnica se financira po 1,760 000 kron državne garancije, dežela in zasebni udeleženci so zagotovili SaO 000 kron. Progo zgradi in upravlja država. Dela razpišejo v najkrajšem času, (Današnji list) obsega deset strani, ■<>— -Gospodarske stvari. — (Kmetijska šola na Grmu) prične nov dvoleten tečaj z novembrom t. I. Prošnje za sprejem je vložiti zadnji čas do 20. t. m. Opozarjamo še enkrat naše gdspodarje, da pošljejo svoje, za dom namenjene sinove v ta zavod, da se tam strokovno izobrazijo za svoj poklic Kaj je vse priložiti prošnjam, razvideti je iz uradnega naznanila. — (NaroČila na umet na gnoj i U) sprejema podružnica v hiši g. Jakšeta v Novemmestu «b nedeljah 23. in 30. t. m, od 9. do 10 ure dopoludne. Kdor ne more sam priti, naroči naj po pošti. Opozarjamo ob enem na članek „Naročujte skupno umetna gnojila/ ki je na prednji strani. — (Za jesensko gnojesje) travnikov in detel išč ae po dosedanjih izkušnjah najbolj priporoćata Tomasova ž indr» in kajnit, in je treba na 1 oral po 300 kg. Tomasove žlindre in 300 kg, kajnita. Namesto kajnita se lahko vzame tudi kalijevo sol, katere je treba v tem slučaju le 100 kg. Kalijeva sol se posebno priporoča za težko zemljo in za spomladno gnojenje. — (Zbirajte gnojnico!) Pri nas so gnojnica povsod zanemarja. Na ta način igubimo vsako leto na tisoče vrednosti. Namesto da bi se do zadnje kapljice pre.=itregla in porabila, se pušča odtekati kamor je, navadno v zemljo ali pa po cestnih jarkih, kjer nam Čisto niČ ne koristi. Kako pametni no po drugih krajih mimo nas! V Švici se porabi gnojnica do zadnje kapljice. Pa še več! Tam jo tudi kupujejo od sirarjev, ki imajo navadno obsežno prašičjo rejo. Pri takih prilikah se kar trgajo za gnojnico. Nekateri sirarji dobe za svojo gnojnico po 2000 do 3000 K na leto. Poprek se laliko računa, da dobe za gnojnico vsakega prašiča po 8 K na leto. Pri nas pa puščamo, da zamaka tla pod svinjaki, kjer Čisto nič ne zaleže, ampak nasprotno le škoduje. Pri nas so zemljišča veliko bolj potrebna gnojenja kakor drogod. Zato bi se ne smela izgubiti niti kapljica gnojnice. Vsa bi se morala zvoziti na travnike. 164. DOLENJSKE NOVICE. štev 18. — (Paša po strniščni detelji) zahteva laako leto nekaj žrtev. Vzlic temu, da je njena nevarnust občeznana, se dogajajo se zmeraj sluéaji, da se živina preobje in pogine. Budimo tedaj previdni in ne gonimo laine živine na tako pašo! Zlasti se bojimo pase po rosni in sploh mokri detelji. Gladna žival se rada preobje. Prav tako je škodljiva pa tudi mokra strniščna detelja. Kaj slabo je tudi, če se po taki paši živina taknj napaja. Če hočeš pasti po atrnišini detelji, je najbolje, da se popaae ta detelja še le pozneje, ko jo je že slana zadela in na ta način, da se živina pase najprej na travniku in še le potem, ko je na pol sita. na detelji. Napajati pa je tudi v tem slučaju ali prej ali pa dobre pol ure pozneje, Mokre detelje se je pa vselej ogibati. — (Cepljenje prašičev proti rudečici.) Zadnjič smo poudarjali, da bo cepljenje prašičev tudi pri nas potrebno z ozirom na veliko škodo, katero dela rndečica po naših svinjakih. Danes nam je k tej opazki dodati tudi to, da daje na Tirolskem in drugod, kjer se je vpeljalo cepljenje, tvornica v Hochstu, ki izdeluje potrebno cepivo, popolno odškodnino za vse tiste slučaje, pri katerih so prašiči po cepljenju poginili za rndečico, in velja to za dobo 5 mesecev po cepljenju. Seveda se mora izkazati, da ao bili prašiči pri cepljenju samem zdravi in da je cepljenje zvršil potrjeni živlnozdravmk. To je zelo ugodna garancija, ki bi tudi v naših krajih veliko pripomogla k splošnemu cepljenju prašičev proti rudečci. — (Vpliv soparnih hlevov na molžo.) Ako so hlevi v poletnem času soparni, trpi vsa mlečnost. Krave v takih hlevih hitreje dihajo, vsied česar hitreje delujejo tudi pljuča in srce. Pri dihanju se oddaja veČ ogljikove kisline kakor navadno. Vse to je pa slabo za mlečnost, ker vsled navedenih okoliščin zastaja tvorba mleka in ima živina tuđi manj teka. V takih hlevih je pa luđi zrak slab, ker se ob obilni toploti gnoj in gnojnica hitreje razkrajata in kvarita mk bolj kakor v hlevih z navadno toploto. — (Med molžo ni kidati.) Med molžo je treba v hlevu kolikor mogoče Čistega zraka, da se mleko ne navzame duha po gnoju in hlevu Zato se pa med molžo ne sme nikdar kidati. Kdor hoče pred molžo kidati, naj kida pol ure prej in naj hlev dobro prezrači, tako da se zrak do molže očisti.. Ce tega ne storimo, je bolje, da kidamo pozneje po molži. Na vsak način naj se pa hlev pred molžo prezrači, da pride čist zrak v hlev. — (Vinski semenj v Novemmestu) priredi kmetijska podružnica v Novemmestu v drugi polovici meseca oktobra. Opozarjamo na to že sedaj vse naše odjemalce. ~ (Premovanje konj v Št. Jerneju) dne 1. t. m. se je prav dobro obneslo. Vojaška komisija je pri tej priliki nakupila sedem konj za remonte. Lepe živali so tudi dobro plačali. Tako je dobil Nace Raujgus iz Cadrež za svojo kobilo 800 K in J. Colarič iz Kostanjevice celo 900 K. To so prav lepi vspehi naše domače konjereje. Oe pomislimo, da je bilo v nekem kraju na Hrovaškem 2000 konj na ogled, pa komisija ni nobenega kupila, tukaj pa izmed 200 konj — sedem, potem je to jako častno za naše konjerejce. — Dne 9. sept, pa je dobil občinski urad v Št. Jerneju ta-le dopis: „C, kr, vojaška remontna komisija v Veliki Kaniži št. 5 s tem slav. obč, uradu naznanja, da pride dne 27. s-iptembra zopet y Št. Jernej, da pokupi še nekaj konj valahov. Semenj se začoe ob 9. uri zjutraj. Naj da si. obč. urad to pri cerkvi oklicati." Z ozirom na ta dopis toraj vabimo naše cenjene konjerejce, da, postavite dne 27. t. m. svoje lepe živali na ta semenj v Št. Jerneju. — (Izredno težko tele) je imela krava v hlevu g. F. Zorko-ta v Družinski vasi. Tele je napol simodolake krvi in je tehtalo pri porodu — 71 kg. — (Dolenjskim vinogradnikom!) Da se kupčija z dolenjskim vinom kolikor mogoče pospešuje, hoče kmetijska podružnica posredovati vinsko trgovino tudi na ta način, da bode v „Dol. Novicah" zadaj med naznanili po znižani ceni objavljala prodajo dolenjskega vina. Bivši člani kle-tarskega društva imajo pravico, objavljati prodajo svojega vina brezplačno, drugi vinogradniki pa po znižani ceni, kakor je zadaj v naznanilu (na zadnji strani) povedano. Kdor želi tedaj prodajo svojega vina naznaniti, naj pošlje do- tično naznanilo kmetijski podrníQici v Novem mestu, ki bo vse potrebno preskrbelo. — (O času skubljenja [misanja] kokoši) so te živali najbolj občutljive. Zato jih pa ne smemo v tem čas« zanemariti, ampak nasprotno. V tem času jim je treba najbolj tečne piče in največ živeža, da napravijo novo perje in da začno prej nesti. Kdor v tem času kokoši zanemarja, je sam kriv slabih vspchav, ki jih ima pri kokošji reji. Kokoši naj se zjutraj dobvo nakrmijo in i'avno tako popoludne, oziroma proti večeru, ko se spravljajo k počitku. Zjutraj naj se meá kuho krompirja nameša dosti otrobov, popoludne naj se daje pa žitno zrnje za zobanje. Kjer redijo kokoši v ograjah, jim dajejo v tem času tudi tako imenovano mesno moko, da je pića bolj tečna. Pri nas pa tega ni treba, ker doba kokoši na paši dosti tečne Živalske piče v podobi raznih mrčesov, muh itd. — (Obzidana gnojišča) so v naših razmerah posebno priporočljiva m sicer iz sledečih vzrokov; Prvič se gnoj v obzidanih gnojiščih bolj varuje pred sušo in plesnobo; drugič nam pa tudi kokoši ne murejo delati pri obzidanih gnojiščih tolike škode z r a zkop a v anj em kakor jo delajo sedaj in to je v naših razmerah, ko se povsod pečamo » kokošjorejo, tudi velike važnosti. Obzidana gnojišča ao pa tudi bolj snažna. Kakor na drugih gnojiščih tako je treba seveda tudi pri obzidanih gnojiščih gnoj dobro poravnati in tlačiti, da se enakomerno in pravilno razkraja in godi, kajti dober in masten gnoj se dobi le s pravilnim ravnanjem. — (Kurja jajca) shranijo se za zimsko rabo, ko so-navadno prav draga tako le: Jajca se vloži v lonec, najboljši v nov glinast lonec, kateri se samo zato rabi. Ko je lonec-zlo do vrha jajc poln, tako da je še za kaka dva prsta praznega prostora vrhu njih, nalije se pa prav gostega apntnega-beleža vanj> tako, da postane prav poln. Napolnen lonec postavi se konečno v klet ter pokrije z kako dilco. Tako shranjena kurja jajca so za vsako rabo le za napravo takozvanega. snega niso. * H"*- Uazne stvari. • (Morje črnila.) V dflbi papirja, ko vse stavlja svoje miali na papir, ljudje niti ne slutijo, da se potroša na leto celo morje črnila. Samo Pariz je teh dni naročil za občinske šole 80.000 litrov Črnila, Pariz ima 387 občinskih šol, ki jih obiskuje 160.000 otrok, tako da na enega otroka odpade pol litra črnila. Loterijske številke. TRST, 1. septembra 85 68 f>0 73 37 GRADEC, 7. septembra 60 53 50 69 11 Tržne cene dne 28. avgusta 1906 v Rudolfovem. Imenovanje . Hektl. po Imenovanje Hektl. po K b _K h 13 ci; Leia...... 11 71 12 .t6 R 76 Knnwa..... M .=56 11 04 OTM...... 1 16 12 3e Jeúmen..... 10 40 13 Krompir..... 5 2U 14 96 11 71 Jaj<^a po i) za 40 vinar 11 71 300 od 15-64cm debelih proda Alojzij Šali v Úešói vasi štev. 9. P UJ prostorno ^jjupi 2 vsemi pritiklinami se odda pod ugodnimi pogoji mirni stranki. Kje pove upravništvo „Dol. Novic." (isso-s) Izjava. (196) Podpisani Franc Stani car prekliúem vse, kar «em o gospe Tereziji Bele proti raznim ljudem govoril, kot neresnično in obžalujem, da sem ji na ta način kratil poštenje. Raz^^las. Pddpisano mestno županstvo proda iz svoje hoste t Cegelnici pri Rudoliovem, nednlefi od noïomeSkega kolodvora 300 lioj ali smrek in sicer po kosih, katera dreves» so za prodajo nže zaznamovana. Razpisujejo se v to svi iio ponudbe, ki naj se vložijo pri podpisanem ^.upanstvu do - 3. oktobra 1906. - Tem ponudbam je priložiti 107o varšćine v gotovini, hranilniti knjižicah ali \eljavnili vrednostnih papirjih. V.sakdor, ki hoće uložiti ponudbo, si lahko zaznamovana drevtisa poprej ogleda z mestnim gozdnim ćuvajera PauliĆem, ki stanuje v Cegelnici. Mestna obćina ni vezana sprejeti najvišjo ponudbo, pač pa je vezan vsak ponudnik na svojo ponudbo do 15. oictobra 1906, kar se ima v ponudbi omeniti. Pogoji glede pUČevanja kupovine in kedaj je spraviti les iz hoitte kakor tudi drugi pogoji izvejo se v mestni pisarni v Riidolfovem ter ima vsak ponudnik v svoji ponndbj izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da se jim podvrř.e. Rudoilovo, dne H. septembra 1906. (i se ne sprejemajo. Ponudniki, ki bi se potegovali za zalogo in opravo, se naj izjavijo, da li refltklujejo le na oboje skupaj, ali [;a eventualno tudi na zalogo ali opravo samo. Upniški odbor si pridržuje pravico ponndbe presojati, sprejemati ali odklanjati. Ponudnik za zalogo, katerega ponudba se sprejme, ima takoj, ko mu dospe obvestilo o sprejemu ponudbe, kupn no plaćati na roke podpisanega upravnika konkurzno mase; po plačilu se mu izroči zaloga, ktero mora najkasneje do 15. oktobra 1.1. iz prodajalne ia skladisč v hiši št. 63 na Glavnem trga v Novem mestu odstranili. Ponudniku za prodajalnisko opravo, kterega pnnudbs se sprejme, ima takoj po obvestitvi o sprejemu plačati kupnino upravniku konkurzně mase is po plačilo takoj prevzeti opravo in jo iz Inše odstraniti. Inventarni zapisnik je razgrnjen na upogled pri tukajšnjem okroinjem sodišču in pri podpisanem upravniku konkurzně uiase. Kdor želi si prodajne predmete ogledati, se naj javi pri podpisanem uprarniku konkurzně nmse, ki daje tudi natančnega pojasnila. V Novem mestu, 12. septembra 1906. Dr. Vladimir Žitek. advokat v Novem mestu kot upravnik konkurzně mase zapuščine Adolta Gustina. Prodaja smreciiie^a lesa v /olo znižanih ceiiali. Prodaja se vsak drugi in Četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Večja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-ništvu Ruperčvrh. t« m rs( K ?S in i'jh-n-i Posebno znižane cene so za: bmelne late in špiravce. A.'fiua (1-24-18) Prodajalne se spoznajo na tej podobi. v katerih se dobivajo edino pravi SINGER-jevi Šivalni stroji Singer Co. del družbo šivoloíh strojev v Novem mestu, Glavni trg št. 88. 166. štev. 10.301. Razpis. Na kranjski kmetijski šali na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenakim poukom jť oddati pet deželnih ustanov za prihodnje Šolsko leto 1906/7 (ozir. tudi za 1907/8), ki se začne dne 3. novembra 1.1. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in viDogradnikuv, ki ao vsaj 16 let stari, 6vrstei^a zdravja, ter sd z dobrim uspehom dovršili ljudsko solo. Prednost gre tistim mtadeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pefali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom. Uienci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleku, životno perilo, obávalo in za šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti. V šolo se sprejemajo tudi piaćujoči in zunanji učenci. Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si moraju sami skrbeti. Zunanji uSerci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tadi naprej. Prošnje svojeročno pisane in kolkované s kolkom za 1 K, je poslati do 20. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske áoie na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji jc priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni l)udski ali kaki risji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilca. Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) starišev oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v Solo. Kdaj ho delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Učenci, ki dovrle šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prve dve leti brez graje, ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe limetovali na svojem ali svojih staršev domu, imajo na podstavi odredbe vis. c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1895, Štev, 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. Deželni odbor kranjski. (i84-g-2) V Ljubljani, dne 17. avgusta 1906. Z najnovejši m i leta 1905in0G ograjenimi veliK_ansl\imi parnil^j o J\ •'■i',i;\crdo Mitai velil^ parni;^ ïS-EffOCIiWm Vsnila daje^aslaprirt f^CGUriici Izbijana j^io^raiç-uiiceÀtv28 »Odhod iiliutijanc pontaeieit.lDreliinčdrteK vttdnti. 2 «ifl « ini CC MU ProEtor določen za objave, ki se tičejo prodaje dolenjskega vino. Za bivše člane kletarskejia društva v Novem mestu se na tem mestu sprejemaju na/nanila o prodaji vina fesejiplatJaosio ^ Drugi dol. viiiogradniki pa plačajo za take objave ki znaša na tem prostoru za vsako vrsto pri enkratni objavi 13 h, pri dvakratni 15 ii, in pri trikratni objavi 18 h. ^ Kmetijsla podražnica y Novem mestu. I V i "i f L* i i i M m i i Si 1 i CÚ 18. stev. dolenjske n0vi(;e. 1g7. P trebš(Miie pri J. Hrajec nasi, v Rudolfovem. FAFF ^ A* M m najbolji za družinske 4 potrebe, kakor: šivarye, E___ vezenje in l 1 ali 2 mizarska pomočnika sprejme takoj r Ignac Baudes, mizaski mojster, Jezero, pošta Trebnje. ""^E! (190.2-2) Mm €it obrtnem iiiuzeju ua Dunaju in na obrtnem uMlišiu v Ljubljani izprašani podpisani vljudno naznanjam preĆ. duhovščini in vsem stanovom, da izdelujem talarje, salonske, kolesarske in navadne obleke jako solidno po zmeini ceni. (i86-3-2j Na razpolago imam krasne vzorce tu in inozemskih tovarn po zmernili cenah. Za sulidno delo se jsmôi. Pripiiročevaje se v obilna naročila z vsem spoštoVHnjem jos. Paulin, krujać v Kandiji na Karlovški cesti. I« (lostiliiii Ferlič, (iliivTii Ir^-. iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7. I O, SEÏDL izvršujejo. Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkiii cenah, Ivan Pujmann, (83-IC-IO) vinogradnik in trgovec (.Vuiliijan Digiiano-Istra). • • Velika zaloga • • MT šivalnih strojev vsakovrstnih sistemov, posebno O Singer-jevih. O Ista prodajam po najugodnejilh pla-íílníh pogojih i na)dal)e segajofim po< rošlvom po najnižjih cenah. (,110-3-8) Jos. Ogoreutz, Novo mesto. A» vv* > » K ^^ iz hrastove^^a losii, vsake velikosti