AIBERT ŽERJAV: Publikacije Mladinske Matice (Konec.) Tekote dejanje .pov&sti je ves čas na« !peto in zaninuvo-, ccmur mnogo pripomore !—- jedrniati slog pisatelja, ik'i se i'zogiblje ne* potrcbnih metafor in olepšav razen tam, lcjer so ina mcstu. Vkljub močni realistihl Ipride tudi čuvstv> do lzraza in to >predvsem — kolekiJivnio čurvstvavamje, ki1 je šinše in fvišje od individualnega. Dogodkii Se vrste <z naglico !kot na — celoluidniem tra.ku, iin> siccr !bolj v cibrisih kot v — detajlih, kar je pa ipripuščeno tvornr moči fantasije mladovst« nika. Nai bi Seliškarjev »Rudi« ot. manjkal y nobeni mladinski lin društveni knjižn.ici, !ker po vsej pravici pri>pada k — dobrim slo« Venskim izvirnim kn.jjgam. V smislu lanskih oispellih »Sadjarčl^ov« 'je naslednja knjižica »Kakosnvo delali radio«. Menda je ta, ali bi veaj morala biti, ena najipopulamejših knjižic o radiju. V celotii je delo piisano na podlagi — induktivnosBlns tetijčne mejtode, to je na .izra'zit: scstavljajoč "način. Opis fpoisamdznlih delov aparata ni si? stematioen. temveč — priložnosten, oziraje se bolj ma 'n-jibov pomen (vlogo), Ikar znači iza knjigo — pedagoiaki ^plus ... V isiplošneim po razlagi in zanhnivosti ]e najboljlšfi p-nvi dd z uvodnimi "poglavjd, 5e« tudi ipoigrešam podrobnej'ši opis .bistva ra« dija (lastncsti. oena, nahajališče ...), drugi del zacstiaja za prv.im. Zdi se mi, da ]e vkljub 'pioglavju »Sami na delu!« ipremailo — frasnetkav rziza v;čjih logivčnih enot. Nadalje iso cpremalo označeni ¦stalrri pogreški (mot^ nje in njih vlzroki ter odpraviljanje vsiaj prl dietektorjiu. Med -čitanijem sem p-ogrešal icene iposa« meznih delcv aparata... in šele oglas na zadnji strani me j1.' — ziadovoljlil in ujpravo Mkdrnske Matice menda tudi >kot — inserat na celi strani. Res: praktično!... Razumljivo je, da bo knjiga ostala kmet« skemu otroku bolj — 'ink»rmajrivneg& znas paja, pač pa }o l;bo s piosebnim pnidom upo« rabila trškla in imestna mladina (mcsčanskih in strokovnih šol), zliasti ipa — radio*amaterji pri prvih poskiusih. V 'propagandne svrhe jiih je 'kupSla lepo število Ijubljanska »Radios .postaija«. Dečki so tudi to piot iprejtli razmeroma Jdoforo praktiono knjigo v smislu zahtev aktivnc šole in življenjia, 'deklice pa še ča« Ikiajo na svojo — »deJovnio knjigo«. Nlajbržatjih trctji lctnik Matičnih piubli^ 'kacij mizvetseli s primerno —praktično knjU 'go, ki bo mdvomno ?nagradila potrpljenje delovnih slovenskih deklic... Poslednji knjSžev.en dar iMiladinske Mia« tice iso Reharjevi »Začarani kfogi«. ki so na= inenjeni zlasti mbdini srcdnje sto^pnje. Ze ipo (O-bscgu (48 strani) in po vsebini je to deloe podobno vrednoetii. kot radodarni fiospodinji — nest orehov, ki jih podari pb« l&g obilive juž!'ne svojemu piatstirju za — na? ¦rneček... Vam ipa, da jih !bo dcl mladine Vesdcjši kakor Miatica .kot izdajateljica sa^ ma!... Podobnega 'pnavljtonega blaga ima^ tno pri nas razmeroma z\ precej. z 'nekate? rimi izjiemami 'še — 'bciljšega. V 'Splošnem tso poedind motivi Reharjevih pravljic in bajk že tolikokrat cbdielani, da ne roorejo ¦ni 'č več ogreti ičloveka, :tudi v iprenešenem tnilje.iu -ne. Najboljša sta 'prispevka »Osa pneščipnjietikE« (str. 12.) in »Tonček Loncek« (istr. 38.). ostalo ipa je pr?povedni m-atcrijal brtz kakih — umetnlišlflih teindenc... ¦ Drobni knjižicd tudi ne manjka primer^ nih ilustracij S. Šantela, (ki je opremil vsak :sestavek z najmianj ieno ilustriacijo ii'n tabo poživiil priipovedno snov. Mimo-grede moram omeTiiti splošno pos manjkanje prirodopisnih fn slbvtaih pravs Ijic. Kar je namreč dober zgodovinski ro= man odraslemu človeku, to je. otroku dobra 'prirodopisna priavljlcH (glej črtice Ewaida v Holečkovem prevodu). Četudi je neke vrste pravljica, nam vendar odkriva in razlaga... življensko stvarnost in dogajanje prirode .. . V tpomKnjkiaTiju originallov sezimo po — 'dpjbrih toziddvnih prevodih! §e par bežnčb o^piomb! O avtorju 've imladi čitatelj prav malo ali pa nič. Mnogi se niti m< vprašajo, kdo piše... Zato svetujem (ra nič dr-ugega!), dia naj ima vsaka važnejša iMatična knjiga na. prvi ali zudnji striani kratek živoftopi* pdJBaa 'telja s sliko. Pri letošnjih ipublikacijah bi lah-ko bili prišli v poštev knjigi »Rudl« ln. »Radio«. Kio d'oiseže nekoč Mladlnska Matica, trden maK,r.ialeii (fimančen) fundament. ta« krat !bo mogo&e — peritodično izdajanje pus blikacij (štirikrat na leto po eno knjigo v ralzdobjih), kar bo priipomoglo k čim tesneja stmiu stiku članov -,z društvom. Za sed?aj je to še — ziadeva ibodočnosti! Prihodnje leto naj zaznamuje Mlaidtas ska Matka zopttni povlšek članstva. TiBti, ii\ diosLej še niii mignili rtiso z muzincem za Mlivdllnsko Md^tico, naj ^Saj le\.b]s discilplitaia rajio — sebe in organizilnsjo čiane, dla v bo« doče ne bo šole, zavoda..., kamar bi ne za« hŁjalte MatiSne publikacije! če že imamo ravjme 'proslave in akademije na posameznih. šolah. čemu bi vundar >ne prirejali dbevov za Mlialdinsko Mafico, oziromla za dober mlaidln« ski dsk, ki je pri nas šele v povojih, dnugod pa žc v najibujnejšem razvoju ... Naj bi imel vsak p^samezrrfk primieren delež pri naz« voju Mladinske Matice, laajti po dosedanjem delovanju MatioL. ne trdimo neopravičeno, 'da Mladin.ska Ma.t»ca — dobro uppeva ...