-	" ■ JpV •• ' -i ,

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.




List slovenskih delavcev v cAmeriki
Iinn4 ac IiiimI Cm MUM, B«p(mWr U, ltOS, it tka Fort Ofice Al Vnr Tok, K. T„ ndir th« Ac$ ef Omkni if Mank s, I87t.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 7, 1906. — V TOREK, 7. VELIKEGA SRPANA 1906.
The fiTst Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 184. — ŠTEV. 184.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Neznosna vročina. Vse polno žrtev.
V	NEDELJO IN VČERAJ JE VROČINA IN SOPARNOST V NEW
YORKU ZAHTEVALA NEPRIMERNO MNOGO ŽRTEV.
Ljudje zopet prenočujejo na prostem, ponajveč v parkih in obrežju.
IZLETI. -o--
Vnedeljo pričela se je za New Yt.iv. in okolico takozvana saharska doba. \ter.i >e od sulic »aharske vročine r.itlikuic le v t t in, da vlada pri
nu> km vročine -t* skrajna Vi'aua«»t. KI nib \ -enm temu nam |»a vremenski im>i'»ki naznanjajo, ila odrešenja še nimamo ia*<> hitro pričakovati.
V nedeljo zjutraj ob 5. uri kazal je t«»i-l< mer 7.{ stopinj nad ničlo, dočirn je včera zjutraj ob 2. uri kazal že 7S btopinj; ob 4. zjutraj je toplota i>adla na TU iu obC .uri na 75 stopinj -Ob 9. uri kazal je toplomer 78, ob 10. uri 84 in opoludne 91 stopinj.
Že včerajšnje in nedeljsko število žrtev je bilo veliko in vsaka ura neznosne vročine pomanjša č.oveško m.m'-, tako da »te vilo žrtev neprestano narašča.
V	nedeljo so v New Yorku umrle radi
vročine tri »»obe. dorim so v bolnice prej m ili 11 y*<>b, k t ere so našli na ulicah n-zave.-tne. V nedeljo popolu-dne kaza je toplomer !><> stopinj nad ni. . i : 74 stopinj vlažnosti. Na ulicah pa kažejo top.omerji običajno 100 nt.ipiiij iad ničlo.. 1 »a vsa morska »«brež j a i*»lna Izletnikov, je samo j»> >cai umevno. kajti v hišah ne more nihče obstati. Panki so j»olui ljudi in k<k*r le mortj, prerokuje na prostem. Tudi ia truioarjih je p dno ljudi, kte-ri skušajo tu prespati par ur.
N.i i . M-y Island prihajajo sedaj ljudje tudi i/. Pliiladelphije in družili filial jenih mest, tako da vlada tam nepopisna gneča. Ktipališča so prenajH. njena in oblek ni ni<KToče več dobiti.	v
Nad dvajset mrtvih in 90 nezavestnih vsled včerajšnje vročine.
Tudi danes je vnw-iiia nespremenjena iu taka o>t;uie, ako se vremenski urad ne moti. še za nadaljnih 30 lir. Včeraj je samo v New Yorku umrlo radi vn>čine nail 20 ljudi, do-čim -> v razne bolnice tekom dneva prej>eljali 00 ljudi, ktere so na raznih ulicah našli nezavestne.
Najhujša vročina je vladala naravno v trgovskem delu mesta, kakor tudi v tenementnih okrajih, kjer bivajo Židje, Italijani in Kitajci. Ban-karji in ku|>čevalci z denieami so se morali vsled vročine umakniti iz Itmad Sti-eet v nekoliko hladnejše veže, toda Jgdi tukaj niso zamogli dol jo prestatr iu so ob 12. uri »pustili boj s Miluceui. ktero je v New Yorku preveč naklonjeno. Battery Park je bil že rano zjutraj napolnjen z ljudmi, kteri so prišli počivati v hladni morski vetrič. Rodbine z otroci so pri-hajaae nar t rumom a in so taborile v pičiej senci tamočnjih dreves.
Kopališča so bila ves dan polna, toda včeraj so bila brezplačna kopališča na razjxdago le ženskam, tako da kdor ni imel "kikle", sploh ni prišel v kopališča. Toplomer je kazal ob 11. uri 90 stopinj, ob 3. |x>poluidiie 94, ob 4. uri 96 in ob G. uri 100 stopinj. Na jugu v Galvestonu, Tex., so imeli le 82, v Philadelphiji 80, Albany 78, Buffalo, Chicago, Kansas City itd. le 72 in v San Franciscu samo 50 stopinj toplote.
Na vseh ulicah in v parkih prenočuje na tisoče ljudi, kterih policija ne nadleguje.
Največ morajo pa sedaj prestati prebivalci na iztočnej dolenjej strani mesta, od kjer ljudje beže na vse strani, tako da izgledajo hiše, kakor da bi jih stanovniki za vedno ostavili.
Philadelphia, Pa., 7. avg. Včeraj je tukaj kazal toplomer 98 stopinj. Mno «ro ljudi je vsled vmčine umrlo in 50
nezavestnih prepeljali v razne bolnice.
Tudi ako je hiia, v kterej prebivate, le tako majhna, je v njej vedno dovolj pr—tora z* Sidro Pain Expeller proti rcvmaiL&mu, oslabelosti in drug« bo-Uaoi. Stekleniee po 60 ia 25 eaotov.
Razstrelba v rovu Old Number v Nanticoke.
IMENOVANI ROV JE LAST SUS-QUEHANNA COAL COMPANY.
Šest premogarjev in jeden deček je ranjenih. Štirje bodo umrli.
NA DELU JE BILO 100 PREMOGARJEV. -o-
Wilkesbarre, Pa., 7. avg. V rovu Old Number One v Nanticoke se je vsled neprevidnosti nekega premo-garja pripetila razstrelba plina. Rov je last Susquehanna Coal Co.
Šest premogarjev in jeden deček je nevarno ranjenih in štirje premogarji bodo morali umreti, ker je okrevanje izključeno.
Ko se je pripetila razstrelba, bilo je v rovu nad'100 premogarjev na delu. tako da je pravi čudež, da katastrofa ni zahtevala večjega števila žrtev.
-o-
Panameriški kongres. V prid arbitracije.
VSI ČLANI KONGRESA SO SE IZJAVILI ZA MIRNO PORAVNAVO DIFERENC.
Spore med posameznimi republikami bodo v nadalje poravnali po^ tom posredovanja.
ROOT V SAO PAULO.
-o-
Kio de Janeiro, Brazil, 7. avg. Pri včerajsnjej seji panameriškega kongresa so zastopniki vseh republik jed-noglasno sklenili, da se v nadalje vsi prepiri med posameznimi republikami poravnajo potom posredovanja. Tozadevni sklep priporoča tudi. da se o-nim ameriškim delegatom, kteri gredo k mirovuej konferenci v Haag, naroči. da glasujejo za splošni arbitracij->ki kongres. O tem predlogu se danes glasuje.
Sao Paulo, Brazil, 7. avg. Državni tajnik Zjed. držav. Root, obiskal je danes tukajšnje šole. Jutri se vrši njemu v počast v Santosu banket.
Avtomobila skupaj zadela.
Westerly, R. I., G. avg. Blizo tukajšnjega mesta sta zadela skupaj dva avtomobila in deset osob je bilo lahko ranjenih. Oba avtomobila sta zelo poškodovana in nista več za rabo.
Požar pri premogovem rovu.
Pri Pottsville, Pa., je zgorelo poslopje parnih strojev premogovega rova East Pine Knot, ki je last Philadelphia & Reading Coal & Iron Co. Skoda preseza svoto $100,000.
Podraženje kruha.
San Francisco, Cal., 7. avg. Unijski peki so si izposlovali povišanje svoje plače za $3 na teden in to je vzrok, da so njihovi delodajalci sklenili povišati ceno kruhu, tako, da bodo v nadalje pekli manjše hlebce.
Denarje v staro domovino
poiiljaine:
ca $ 20.50 ............ 100 kron,
za 9 40.90 ............ 200 kron,
ca f 204.00 ............ 1000 kron,
ca $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nase denarne pošiljata izplačuje c.kr. poštni hranilni urad t 1L de 12. tneh.
Denarje nam poslati je najprflii-.eje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje -meske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK 8AKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk. 3104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, 0.
Banka v stiskah. Blagajničar ušel.
MILWAUKEE AVENUE STATE BANK V CHICAGU JE MORALA PRENEHATI S PLAČEVANJEM.
Blagajničar Hy. W. Herring je zginol in bivališče predsednika je neznano.
MILJON DOLARJEV PRIMANJKLJAJA
Chicago, III., 7. avg. Milwaukee Avenue State banka, ktera je jedna izmed največjih izven trgovskega de-Ja mesta, morala je včeraj prenehati s poslovanjem. Prvi znak, da pri banki ni vse v redu je bil ta, da je prišlo pred poslopje 20 policajev, da vzdr-žavajo red med vlagatelji. Policija je bila namreč obveščena, da je neki izmed glavnih uradnikov neznano kam zginol. Vlagatelji so takoj pričeli sumiti, ko so ugledali policaje, in kmalo se je nabralo vse polno ljudi, kteri so zahtevali svoj denar. Policiji se je posrečilo, ljudi nekoliko pomiriti.
Uradnik, kteri je zginol, je blagajničar Hy. W. Herring; on je obdolžen poneverjenja in sodišče je izdalo proti njemu zaporno povelje.
Za časa odsotnosti predsednika Stanslanda. vodil je bančne posle njegov sin Theodore. Minolo soboto je slednji pronašel. da je banka v slabem stanju in je o tem sporočil bla-gajničarju in ostalim uradnikom.
Predsednik Stensland se mudi v St. Paulu, Minn., na počitnicah. Vlagatelji imenovane banke so večinoma Poljaki.
Kasneje se je dognalo, da je predsedniku S tension du zanno razpoloženje banke. Defecit znaša od $750,000 .lo $1.000,000, ktero svoto je banka zgubila potom špekulacij z zemljišči in delnicami. Vloge znašajo $4.200,-000, gotovine pa je le $1,051,000. Vlagatelji so večinoma delavci.
ZAMORČEVO GROZODEJSTVO.
V nedeljo je Sidney Cox ustrelil v ne-kej gostilni svojo ženo.
V gostilni znanej pod imenom A-storia Cafe na 7. Ave. v New Yorku je v nedeljo proti jutru ustrelil zamorec Sidney Cox svojo 30 let staro ženo Jeanette, ktera je na mestu umrla. Takoj po umoru prišel je na lice mesta policaj MeByme, kteri je morilca s pomočjo natakarja Byron Sadgo-warja razorožil in aretoval. Zamorca so zaprli, ne da bi sodišče določilo kako jamčevino.
Štrajk v New Bedfordu. ,
New Bedford, Mass., 6. avg. Vodje štrajkujočih uslužbencev tukajšnje ulične železnice so danes sklenili, izvoliti poseben odbor, kteri bode obravnaval s predsednikom družbe ulične železnice v prid sklenitve miru. Železnica oskrbuje promet natančno p<J voznem redu s pomočjo neunijskih delavcev in nedeljski promet je bil zelo Živahen.	'

TEŽKO JE IZBIRATI.
V novejšem času se oglašuje po listih uprav ogromno število raznih ■zdravil za razne bolezni, tako, da je ljudem zelo težko izbrati pravo zdravilo. Prava pot je izbrati tako zdravilo, ktero je ljudstvo že poskusilo in spoznalo, da je tako, kakor o njem poroča izdelovalec. Trinerjev Angelica grenčec ali tonika si je hitro pridobila prvo mesto med takozvanimi želodečnimi greneeci, ker v vsih slučajih želodečne bolezni hitro pomaga. On ni nijednega bolnika prevaril. Izdelan je iz zelišč in čistega vina ter' blago upliva na prebavanje ter ozdravi želodec, ako preneha z delovanjem. Ono podeli vsem organom komfort in prepreči marsikako bolezen. Tekom poletja mora biti to zdravilo pravo rodbinsko sredstvo, ker ono povzroči, da truplo zahteva več hrane, da je spanje boljše in da se organi okrepe. Ono hitro odstrani bolečine v želodcu, krče in druge bolezni. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL
0 katastrofi pri
Bajas Hormigas.,
PODROBNOSTI O PRIZORIH PRI REŠEVANJU POTNIKOV PRI POTOPU PARNI-KA SIRI O.
Največ zasluge za srečno rešitev večine potnikov imajo španski ribiči.
BRUTALNOSTI ITALIJANOV.
Cartagena, Španska, 6. avg. Največ zasluge pri reševanju potnikov potopljenega italijanskega parnika Sirio, pridobili so si brezdvomno španski ribiči, kteri so s svojimi ladij ami ribarili baŠ jedno miljo daleč od prostora, kjer se je pripetila katastrofa. Oni so, ne zmenee se za nevarnost, nemudoma odpluli na lice mesta in rešili vsakogar, kterega so dosegli. Najbolj sta se pri tem odlikovali ribiški ladiji Juan Miguel in Vincente Llicano. ^
Prvi parni k je plul vse do potaplja-jočega se parnika Sirio in nanj se je rešilo 300 oseb. Moštvo, ktero se je balo, da se njihova lastna ladija ne potopi, je hotelo že odpluti, toda kapitan je mornarje z revolverjem v roki prisilil, da so še nadalje vztrajali pri reševalnem delu.
Vincenta Llicano je rešila dvesto osob in nek star ribič je sprejel v svoj čoln dvanajst nesrečnikov. Kasneje se je dognalo, da primanjkuje 385 o-sob, toda nekaj ljudi se je rešilo na nek francoski pamik, kteri je potem odplul dalje. Večina potnikov prvega in drugega razreda je utonilo, kajti kajite so prišle najprvo pod vodo.
Šest otrok je splezalo na jambore potapljajočega se parnika Sirio, do-čim so se njihove matere rešile na nek ribiški pamik; Sirio se je potopil, predno je bilo mogoče otroke rešiti, in matere so morale gledati smrt svojih otrok, ne da bi zatnogle pomagati. Nek redovnik je utonil, ko je na krovu klečal in molil Boga za pomoč.
Avstrijski konzul v Rio de -Janeiro je skočil v vodo. Blizo sebe je opazil neko žensko z otrokom v rokah, ktera se je potapljala. Materi je odstopil svoj rešilni pas in tako so se vsi trije rešili. Vsi kurilci so se potopili s par-nikom vred, ker niso mogli priti več na krov.
Med rešenei v Capo Palos je mnogo mater, ktere v obupu iščejo svoje o-troke in tudi mnogo otrok zaman išče svoje stariše. Otroke so sprejeli v mestno najdišnico. •
London, 0. avg. Madridski dopisnik tukajšnjega lista "Daily Telegraph" poroča, da je bila katastrofa parnika Sirio jedna najgroznejših. Italijanski izseljenci so se medsebojno bojevali z noži ne oziraje se na moške in ženske, kajti vsak si je hotel priboriti prostor v rešilnih čolnih. Na ta način je bilo mnogo ljudi usmrtenih in ranjenih. Med temi je tudi mnogo članov moštva. Kapitan se je, videč, da ni več pomoči, ustrelil, in med drugimi častniki je zavladala potem taka 'leonfuzija, da niso več zamogli nadzorovati rešilnih del. Pol ure so bili izseljenci gospodarji položaja in so premagali moštvo, tako. da častniki niso zamogli najpreje rešiti ženske in otroke. Italijani so iz nekega rešilnega čolna pregnali vse potnike z nožmi in sami sebe rešili. Jedva so se hoteli ukrcati v čoln, ko so prišli zopet drugi izseljenci in tudi te pregnali z nož-mL
Mnogo rešencev je težko ranjenih in več je že umrlo. Med utopljenci je tudi slavna španska pevka Lola Mi-Ianes.
Cartagena, Španska, 7. avg. O katastrofi parnika Sirio se še poroča ne-ktere podrobnosti. Ko se je parnik potapljal, so se ljudje med seboj borili kakor divje živali. Ko se je brazilski škof mesta Sao Pedro potapljal, je še v zadnjem trenutku blagoslovil nesrečnike. Neka mati je svoje otroke rešila na nekem tramu, kterega je vzdržavala v ravnotežju, dokler ni prišla pomoč in re$itev. Nek mlad mož, ki je bil na ženitovanskem potovanju, je zgubil svojo ženo in zopet nek drugi zgubil je tri otroke.
Kapitan Giuseppe Paradi je bil star 62 let in je bil že 45 let na morju.
Potopljeni parnik je bil star 23 let, too1 a kljub temu je veljal za dober parnik. Nosil je 4000 ton tovora in je vozil po 15 milj na uro.
Popolni fiasko. Ruski generalni štrajk.
RUSKO DELAVSTVO SE NEČE ODZVATI POZIVU NA GENERALNI ŠTRAJK.
V Petrogradu so zaprli člane centralnega odbora socijalnih demokratov.
POZIV REVOLUCIJONARSKIH STRANK.
Petrograd, 7. avg. Generalni štrajk ruskega delavstva se je včeraj tako razvijal, da se lahko smelo trditi, da so delavski vodje doživeli popohai fiasko. V Moskvi se je delavstvo le de-.oma odzvalo poziva na splošni štrajk, .ločim v Petrogradu štrajka skoraj ni opaziti. Celo v Donjcu, kjer štrajka-jo vsi premolar j i, se v tovarnah marljivo dela.
Železničarji še vedno niso odločili, naj-li prieno s štrajkom ali ne in kljub vsem naporom agitatorjev oni marljivo nadaljujejo z delom.
Petnajst tisoč delavcev vladine tovarne smodnika je pričelo s Štrajkom, toda delavci tvrdke Westinghouse zopet delajo. Delavci drugih tovarn so danes pričeli z delom.
Organizatorji štrajka so radi slabega položaja obupani in so že pričeli priporočati, da se štrajk opusti, ker tako se najpreje rešijo blamaže. Večina njih pa še vedno upa, da jim bodo železničarji pomagali.
Mini ni nihče kalil, le v predmestjih so morali kozaki z nagajkaani raz-gnati nemirneže. V osta.em je pa, v Petrogradu vladal včeraj večji mir, nego običajno.
Policijski prefekt je včeraj jxitcun posebne proklamaeije naznanil razloge, vsled kterih je bila vlada prisiljena razpustiti dumo. Vlada neče odpraviti ljudsko zastopstvo, pač pa dati ljudstvu priliko, da si izvoli take zastopnijke, kteri bodo skrbeli z v.ado zajedno za blagostanje carstva.
Petrograd, 7. avgusta." Bivši poslanca socijalnih demokratov in razni re-volucijonarji so včeraj pozvali ljudstvo, naj že vendar prične z generalnim štrajkom, da z njega pomočjo prepode vlado. Na njihov poziv se le malokdo ozira in kmalo potem, ko je* izšel imenovani manifest, se je vladi posrečilo storiti konec organizaciji tukajšnjih vodij štrajka. C.une osrednjega odbora socijalnih demokratov so namreč zaprli in tako napravili med revolucijonarji največjo konfu-•zijo.
Iz Moskve se poroča, da se je tudi tamošnji štrajk izjalovil. Vodje ta-mošnjih delavcev si niso jedini in delavci se radi tega ne zmenijo za nje.
Uzovka, 6. avg. Dasiravno je generalni gubernator" izdal praklamaci-jo, da bode izdal izvanredne odredbe ,ako bodo pričeli še oni premo-garji, kteri so še na delu, štrajkati, so se tukajšnji delavei odzvali petro-gradskemu pozivu na štrajk. Poštni in brzojavni vslužbenci naznanjajo^ da so pripravljeni na štrajk in celo nek kozaški častnik je izjavil, da odobrava štrajk.
Delavci premogovih rovov v Mana-govi so pričeli s štrajkom. Vojaki sedaj izsesavajo vodo iz rovov.
Odesa, 6. avg. Brzojavna zveza med Odeso in sebastopoljem je že 48 ur pretrgana. Generalni gubernator Kaulbars se še ni vrnil iz Sebastopo-lja. Vojne ladije so od tukaj v mi-nolej noči odplule proti Krimu. Tukaj vlada splošna nervoznost. Včeraj so prišli v mesto kozaki in sedaj oni oskrbujejo straže pred javnimi poslopji. Vesti o nemirih med voja-šbvom se vzdržujejo.
Jekaterinoslav, 6. avg. Tukaj so izaprli sprevodnika ulične železnice, ker je potnikom svojega voza, med kterimi je bilo tudi več vojakov, čital poročila o vojaškem uporu v Svea-borgu.
Minsk, 6. avg. V tukajšnjej vojašnici zaprli so dva delavca, ker sta med vojaki dedla revolucijonarne proklamaeije.
Voronež, 6. avg. Kmetje v Bolguši so se zbrali, da si izvolijo novfcga načelnika. Tem povodom so pa napadli neko kozaško patruljo, ktera je jezdila skozi vas. Kozaki so dvakrat ustrelili in usmrtili več kmetov.
Poltava, 6. avg. Na posestvu kneza Čaplitskega so ksnetje požgali hle-
ve in žitna skladišča. Tudi njegov mlin so sežgali. Požigalci so ušli.
Jelisavetpolj, 6. avg. Boji med Tariari iu Armenci so se pričeli in klanja so zopet na dnevnem redu.
Samara, 6. avg. Bojna organizacija revolucijonarjev izdala je proklamaci-jo, s ktero priznava, da so njeni člani umorili gubernatorja Blocka. Mnogo ljudi so zapr.i v zvezi s tem umorom.
Petrograd, 6. avg. Generalni štrajk ruskega delavstva je popolni fiasko, ako se ni v notranjih krajih boljše obnese^ Liberalci, dasiravno nasprotujejo sedanjemu postopanju vlade, nečejo agitirati za revolucijo, do katere bi gotovo prišlo, ako bi bili načrti vodij proletarcev uspešni. Sedaj pa s štrajkarji le malokdo sočustvuje in mnogo delavcev kljub pozivom svojih vodij neče štrajkati. Časopisi sedaj zopet izhajajo. Večina železničarjev o štrajku neče ničesar vedeti, kajti nihče neče izgubiti službe in se izpostavljati raznim nevarnostim. — Ako se pa železnični promet ne ustavi, potem je štrajk brezpomemben.
Trojno linčanje
v North Carolini.
PRI SALISBURY, N. C., SO LIN-ČARJI VZELI IZ ZAPOROV PET ZAMORCEV, OD KTERIH SO TRI OBESILI.
Obešanje so izvršili kljub temu, da je zamorce čuvala milica.
STRELJANJE V TRUPLA.
Charlotte. N. C.. 7. avg. Včeraj zvečer je množica naskočila 2&i>ore v Sa-lisburyju, iz kterih so oprostili pet zamorcev, kteri so obdolženi, da so umorili rodbino Lverlv in ranili jedno o sobo. Obravnava proti zamorcem se je včeraj pričela. Kljub milici si je množica zamorce prilastila in tri, namreč Neaceja, Gillespija in Dilling-hama izven mesta obesila na jednem drevesu .Ko so trupla bila še živa, je .množica pričela vanje streljati.
NEZGODA NA MORJU.
Parniku Puritan se je zlomil vijak.
New London. Mass., G. avg. Pai-ni-ku Puritan od Fall River Line se je na potu nedaleč od New Londona zlomil vijak, tako, da se je moral pri Sahra's Ledge usidrati. 800 potnikov imenovanega parnika se je tu izkrcalo in so se z železnico odpeljali proti New Yorku. Nezgoda se je pripetila zjutraj ob 5. uri v gostej me-gli.
Domače streljanje.
Springfield, Mo., 6. avg. Na ulici v Chadwicku, Mo., sta se včeraj medsebojno ustrelila trogvec Chas. Freeman in 181etni Robert Keene. Freeman je nedavno obdolžil Keeneja, da je posilil njegovo hčer in kakor hitro sta se včeraj srečala, sta pričela jeden na drugega streljati. Freeman je dobil kroglje v čelo in prsi, dočim je Keene dobil dve svinčenki v srce. Oba sta na mestu obležala mrtva.
Nezgoda ekspresnega vlaka.
Pittsburg, Pa., 7. avg. Cincinnati-New York ekspresni vlak je ponesrečil v minolej noči v tukajšnjem mestu. Dve osobi sta usmrteni.
Avtomobil za ruskega car: a.
V Budimpešti je za ruskega carja zgrajen razkošno urejen avtomobil-omnibus, ki je oklopljen z jeklenimi ploščami. Na avtomobilu je velik salon, umivalnica in jedna soba. Avtomobil stane 110,000 kron in vozi z brzino 96 kilometrov na uro.
Razne novosti
iz inozemstva.
V CAPETOWNU V JUŽNEJ AFRIKI SO BREZPOSELNI PRIREDILI VELIKE DEMONSTRACIJE.
Gradnja največjega parnika na svetil. Napredek Hamburg-America Line.
OKLOPNICA MONTAGU.
London, 7. avg. Iz Capetowna v ju-žnej Afriki se ]>oroča, da so tamošnji brezposelni relavci priredili resne demonstracije, kterih so se udeležili tudi Kafri. Delavei so oplenili mnogo prodajalnic. Po.ieija ne more -iti njim ničesar opraviti.
London, 7. avg. Oklopnieo M i-tagu, ktera je dne maja obtičala v pesku pri otoku Lan ly, ne ?n rejo več splavitOklopnieo so /.gradili 1. 1903 in je veljala -r7.50o.000.
Belfast. 7. avg. Hamburg-America Line je sklenila graditi parnik. kteri bode še večji, nego so velikanski par-niki Cunn^-d Line. Parnik bodo tukaj zgradili.
Beda zlatoiskalcev. Pomanjkanje vode.
TRPLJENJE ZLATOISKALCEV V~ GREENWATERJU V GOROVJU PRI DEAD VALLEY.
Vode tam ni mogoče dobiti in vročina je uprav neznosna.
$7.50 ZA SOD VODE.
-o-
Reno, Nevada, 6. avg. Najnovejše taliorišče zlatoiskalcev v Nevadi se nahaja v Greenwaterju, 75 milj južno od Rhvolite, na gričevju znane Dead Valley, kacih 5000 čevljev nad morsko gladino. Zastopniki kapitalistov Heinze, Schwab in Newhouse so že tam in so nakupili velika zemljišča.
Dobivanje vode je pa skrajno težavno in vročina je uprav neznosna. Vode ni dobiti izpod $7.50 za sod in jo dovažajo iz Furnace Creeka, oziroma 75 milj daleč.
losioaieDjeip
* v ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti. piSi za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodeS najpoSteneje in najbolje postrežem Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh ip?«pitmh parobrodnib druib
KRETANJB PAŠNIKOV. n Dospeli m:
Bluecher 6. avgusta iz Hamburga s
14S3 potniki. Zeeland 6. avgusta iz Antwerpena.
Despoti imajo:
Bordeaux iz Havre. St. Andrew iz Antwerpena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Bo vie iz Liverpoola. Oceanic iz Live.'-poola. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga.
Campania iz Liverpoola. Sofia Hohenberg iz Trsta. St. Paull iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Statandam iz Rotterdama.
Odpluli so:
Kaiser Wilhelm der Grosse 7. avg.
v Bremen. Prinz Adalbert 7. avg. v Genovo.
Oiplnli Me:
Majestic 8. avg. v Liverpool. Noordam 8. avg. v Rotterdam. Bluecher 9. avg. v Hamburg. La Gascogne 9. avg. v Havre. Fried rich der Grosse 9. avg. v Bremen.
Zeelaud 10. v Antwerpen. Phi adelphia 11. avg. v Southampton. Umbria 11. avg. v Liverpool. ■Koenigin Luise 11. avg. v Genovo. Colutnbia 11. avg. v Glasgow. Graf Waldersee 11. avg. v Hamburg. Bordeaux 11. avg. v Havre.
4 1VT	J
vjlas iN ar oda
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev r Ameriki.
^Urednik:	Editor
ZMAGOSLAV VAL; A VE C. I^Stiilc	rublishee
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
rfa leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol J-ta............. 1.50
Ca Evropo, za vse i^to.......4,59
"	pol leta ....... 2.50
44 " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki._
■GLAS NA KOD A .^haja.vsaki dan iz-
vzecnši nedelj in praznikov. »i _
«GLAS NARODA"
("Voice of the People")
tamed every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.CXI Advertisement on agreement.
Za oglase do deaet vrstic se plača X-tentov.
Dopibi brez podpisa in osobnosti se le natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Woney Order.
Pri spremembi kraja naročnikov Jrosimo, aa se nam tudi prejšnje bivali-le naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naifcc&te ticv,
"G!a3 Naroda" ■<39 Greenwich Street, New York Citv.
Temperenčnikom.
Pristaši abstinenčnega gibanja se brezdvomno ne bodo veselili, ko eitajo poročilo urada domačih davkov, kajti suhe številke tega poročila značijo mokro dejstvo, da se je tekom mino-lc Lra poslovnega leta, ktero se je končalo dne 30. junija, v Zjedinjenih državah p »rabilo 160,000,000 ga Ion pi-ve in pokadilo 416.0W.000 cigaret več. ne?o leto popreje. Tudi drugih mov'nejih alkoholienih pijač se je v minolem letu p°pil<> "000,000 galon več, nego kterokoli leto popreje. Da je temu tako, je pred vsem vzrok to, da je število prebivalstva izdatno na-rastlo. Da se je pri nas popilo toliko pive, je mogoče pripisati tudi temu, da evropski naseljenci niso abstinenti in da po velikej večini radi pi-jej..	alkohoiiene pijače. Nada-
lje je tuui število rojstev med nase-Ijeiui izdatno večje, nego ono pri domačinih in ker druga generacija obdrži navade prve,, prispeva tudi to nekoli. o k povečanju porabljene količine pijač. Nadalje moramo tudi u vaze vati, da so tudi domačini pričeli vedno bolj piti.
\ zrokov pomnožitve porabe cigaret pa ni mogoče na tako lahek način najti. Vendar pa menimo, da se ne molimo, ako trdimo, da je pomnožitev porabe cigaret pripisati našej mladini, ktera. >e vedno bolj peča s kadenjem
1»; / .e države so izdela.e stroge za-aonc, ;iteri zabranjujejo prodajo cigaret iu tudi razne velike kor{>o racije -<i -ivojim vslnžbeneem prejtm'P-da! k.i liti ei^arete. Med naseljenci tudi ni ha> veliko število kadilcev eigarei in delavec k«di najraje pipo. J.i vi .dar >>• je v minulem letu obdavčim nič maaj. nego 4.000,000,000 ei-gar t. Da ji- trmi« tako, Icrive so v • ti". i-.pem ča- .i tudi ženske, dasiravno pri na- v ti :u pojjledu niso še tako naj redevale. kakor v Angliji, kjer in :.]■> že že eznice posebne vagone za ž. i- . a.iilee: Iz \>ega tega pa lah-k i :zva.jaiii'» dejstvo, da strogi zakoni nil i<> ne pospešujejo abstinence,
V klavnicah.
Tajnik Shaw je v minolem tednu ii>; ieiral nektere klavnice v New \ j, nakar <e je izrazil, da razmere . - i baš slabe, da jih pa ni mogoče tu -go izboljšati. Ako se pa istodobno j>ori»ra, da ^e je v bolnici Belle-vue s pt< rnainom zastrupilo 20 bolniških «t reža je v, }x)tem moramo biti prepričani, da te razmere v naših k avnieaih v resniei niso izboljšale.
Tajnik zvezinega zaklada je imel t«»i-« j popolnoma prav, ko je v Chi-cae* trdil, da se mesarji za svoje do-s. nje izkušnje niti ne zmenijo. Vojne in mornarične oblasti, vodstva lxluic in druzih javnih zavodov se ii prestano pritožujejo crlede kakovosti in zdravniki sedaj izjavljajo, da >e b.-lezen apendicitis bas radi uživa-j.ja pokvarjenega mesa tako hitro razširja. Kljub temu se pa mesarji še vedno ne zmenijo za določbe novega zakona, kteri je za nje le mrtva črka.
Brezdvomno ravnajo zastruptje-valci ljudstva a!i mesarji tako samo-lastno in jsmagozavestno radi tega, ker so prepričani, da imajo v kongresu veliko zaslombo, dasiravno kongres sprejetja tega zakona ni zamo-■rel preprečiti. Vendar je pa bil nji-h<>v • >!iv dovolj velik zato, da vlada ni «1«'V»ila potrebne črnine dovolitve, da bi imenovani zakon izvedla. Oni il>ajo. da bode vse sovražtvo, ki vlada sedaj proti njim. zopet zginolo, predno se kongres ponovno snide k rednemu zasedanj«
tudi vzrujano javno mnenje poleglo in potem ostane zopet vse pri starem.
Je-li tako mnenje pravilno ali ne, bodemo videli v bodočnosti, oziroma potom izida volitev v kongres. Republikanska stranka, a na čelu njej predsednik Roosevelt, je skrbela za to, da je prišel škandal chicaških mesarjev na dan in da smo dobili zakon proti poslovanju v njihovih klavnicah in tako zamoremo smelo upati, da bode v jeseni prišlo še več republi kancev v kongres, tako da bode tudi položaj v klavnicah kmalo bolji.
Madjarska "svoboda na severnem 0gr= skem.
V času, ko so se ogrske narodno sli začele junaško boriti za svoje človeške in narodne pravice, ne bode odveč, če podamo svojim čitateljem članek, ki ga je pod zgornjim naslovom spisal Slovak dr. A. Štefanek v bivšem dunajskem iistu 'Der Weg'j v članku popisuje natančno razmere Slovakov.
"Od Požuna počenši se razteza do
Užgoroda (Ungvara) v več ali manj ravni črti ogrska domovina Slovakov, zemlja siLŽnosti — v Avstriji, žal, premalo poznane — in tihega, neopaže nega mueeništva. V velikih ustavnih bojih od Leopolda I. do Leopolda II- je igrala Slovaška veliko ulogo. Rakoczvjevi boji so se bili na severnem Ogrskem. Tukaj je imeiO vsemogočno plemstvo nakopičene največ zemlje, največ zakladov; kajti dasi se ta zemlja na plodovitosti ne more meriti z Banatom, vendar je bogata rudnin in ima še danes ogromno množino lesa itd. Poleg tega so obvarovale gore, podnebje in hrabra mesta to zemljo pred vlado Turkov. Zaman so skušali turški paše raztegniti svojo moč tudi na Slovaško. Podjarmiti je niso mogli! Popolnoma opravičeno torej lahko rečemo: Siovaška dežela je obvarovala Ogrsko popolnega uničenja. Ivo bi se Leopold L ne bil vsaj deloma mogel opirati na to ozemlje, ki mu je ostalo zvesto, ne bi -e mu bilo nikdar posrečilo premagati Turke in prevladati Ogrsko.
Ker pa je plemstvo prebogato na zemljiščih, in ker se je za vlado Josipa II. in Leopolda II. popolnoma raznarodnilo na korist madjarskemu plemenu, niso se mogli Slovaki svo-'»odno razvijati. Na Ogrskem, in posebej na severnem Ogrskem vlada od nekdaj plemstvo in njegovi pomočniki. Vsled te prevlade je tekom 38 let, odkar je Ogrska nanovo neodvisna, kmetsko prebivalstvo popolnoma obubožalo in prišlo vsled tega tudi v i litičtiem ozirti popolnoma pod ma-
i i jars k i jarem.
Vrhu tega se dela na severnem O-grskem s pomočjo skotzinskoz korupt-ne uprave, - pomočjo alkoholiziranega (pijači uda nega), na zelo nizki stopinji ».mike stoječega ueiteljstva in madjarski misleče, moralno manj vivdne duhovščine, in tako se širi po-neumnevanje, zasnžnjevanje in ob-u-boževanje v širokih ljudskih masah. Najvišji ideal vsakega Madjara je ustanovitev narodne enotne madjai-ske države z ENIM jezikom. Tega ideala so se tudi polastili vsi po mori, bogastvu in v vadi hlepeči sloji in ga seveda zlorabljajo v sebične namene. Voditelje briga ma.o, da za-' pušča prebivalstvo vsled tega šovini->ličnega gibanja deželo. V Sariškem, Zem plinskem, Marmaroškem in Užgo-ridsAcm komitatu so vasi, ki so na pol neobljudene. V Treneinskem komitatu vlada leto za letom lakota.
V	preteklem ;etu se je izselilo iz Slovaškega (vseh ogrskih Slovakov je2"^4 milijona) v Ameriko nad 30,000 za delo sposobnih ljudi. Poleg tega ra--;te število izseljencev od leta do leta tako. da celo pametnim Mad j arom vstajajo lasje na glavi.
Od 1. 1883 do 1904 se je izselilo iz Avstro-Ogrske 1,754,424 ljudi in polovica teh je bilo Slavjanov (kakor je preračunil praški dnevnik ''Cech").
V	zadnjih 27 letih je zaputetilo Ogrsko samo 879,931 osob, za 5621 vee iakor Avstrijo. Samo 1. 18S4 je zapustilo Ogrsko 15,G58 osob; L 1903 je pa znašalo število že 119,921.
To bi pa naposled še ne bio najhujše, kajti velika populacijska moč Slovakov je doslej Še vedno nadomestila ta primanjkljaj. V gotovem oziru je izseljevanje za Slovake celo koristno — kolikor se more sploh govoriti o koristi; kajti tisti, ki so se izselili v Ameriko ali na Dunaj (kjer živi 50,000 ogrskih Slovakov), se vračajo v domovino samosvestni, dostikrat celo kot narodno zavedni, premožni ljudje. Mnogo hujše pa je, da se šolstvo od leta do leta slabša. V šolah se namreč zanemarjajo drugi učni predmeti, samo da bi se mladina bolj uspešno pomadjarila. V starih konfesijonalnih šolah se je naučil otrok do dvanajstega leta vsaj brati, pisati in toliko računati, kolikor potrebuje kmet in rokodelec za življenje. Danes pa učitelj pri najboljši volji ne more doseči pri otrocih niti Medtem se bode"toliko znanja, ker se mora v večini
časa pečati s poukom madjarskega jezika. Pa brez uspeha! Kajti znanje madjarščine ostane vedno nepopolno, ker otroci zunaj šole ne slišijo nobene madjarske besede. Če se torej borijo Slovaki proti madjarskim šolam, delajo to v prvi vrsti zato, da bi se ubranili poneutmnevanju.
To sta dve najkocljivejši točki madjarske "svobode" na Slovaškem in vendar se je v tej "nobilior pars Hungariae" (najplemenitejšem delu Ogrske) — rodil Madjarom največji pesnik Petofi (Petrovič) in največji politik in '' boritelj za svobodo'' Kossuth.
Toda je-li slovaško pleme res tako slabo, da se ne more otresti jarma ljudstva, iki ni niti indoevTopskega pokolenja? Za odgovor navajam sledeče: Revno, v verskem oziru na dva dela razdeljeno ljudstvo, se tako dolgo ne bode moglo dvigniti, dokler si ne ustvari močne, gospodarski neodvisne in moralno visoko stoječe inteligence. V nekterih komitatih, kjer živi le nekaj zavednih in delavnih inteligentnih voditeljev in organizatorjev, ni niti mislitj, na sistematično gibanje.
Mad j ari tiranizujejo slovaško inteligenco, da bi zabraniE njeno pouče-valno delovanje. Danes se postopa proti nji še hujše, kakor za časa " svobodnega" Banffyja. Da bi se ljudstvo Čim najprej raznarodnilo, žrtvujejo se najvitalnejši interesi Nema-djarov, pa tudi Madjarov samih.
Pri podpiranju industrije odločajo večinoma nacijonalni momenti. Država podeluje nagrade, prostost davka za 15 let ali še dalje, samo če škoduje podjetje sovražnim Slavjanom ali če postane nova trdnjava madjari-zacije.
Tovarnam pa, pri kterih ni utpati na kaj takega, ali pa celo takim, ki že od začetka nimajo madjarskega značaja, se delajo težave. Da se zanemarjajo kmetski interesi, je znano dejstvo. Skozi trideset let moledujejo na primer Slovaki Požunskega in Nitranskega komitata za regulacijo reke Morave. Pa zaman! Koliko milijonov škode je ta reka že naredila, briga gospode v Budimpešti ubogo malo.
Tam pa, kjer je kaj narodne inteligence, divja že danes neizprosen boj. Dobro časopisje deluje med ljudstvom in odpor proti madjarskemu jarmu postaja vedno večji. Madjari se tudi ne udajajo nikakim iluzijam. Njihov odpor -proti splošni in enaki volilni pravici ima svoj vzrok v prepričanju, da bi se Madjarom taka volilna pravica ne mogla uvesti brez škode. Vse, kar so po milosti dvora in vsled ugodnih razmer v kratkem času pridobili, bodo morali vrniti, kajti napredek se ne da zajeziti. Morda se pa da katastrofa zadržati? Zato vse divjanje, zato justični umori, na slovaškem razuimmštvn. Zato sta mo-•ala sedeti bivša poslanca Valašek in Veselovsky leto dni v ječi; zato so se dopuščale pri volitvah najstrašnejše reči, da bi se zadušilo vsako gibanje slovaške narodnosti v kali. Iz tega vzroka ni na ce.em Slovaškem časnikarja, ki bi ne bil par meseeev sedel v ječi in plačal par sto ali tisoč kron globe; zato se niso ustrašili Madjari leta 1903 v veliki pravdi v Ni-tri proti dr. Markovi*u in protestantskemu duhovnu Culiku niti falsifika-eije zapisnika; zato se ni dovolila pred par leti v Tureanskem Svetem Martinu ustanovitev tovarne, oziroma se je prisilLo slovaško delniško družbo uradno, da likvidira; zato se ne ustavijo Madjari še danes pred nobeno protizakonitostjo! Niti bivši minister KristofEy ni hotel dovoliti Slovakom ljudskega shoda v prilog splošni in enaki volilni pravici, da ne bi razdražil proti sebi plemstva severno-o*rrski!h komitatov.
To so nektere epizode iz groznega mučeništva Slovakov. Naj bode za danes dovolj. Ako Bog da, prišli bodo tudi za zaničevano, pa zelo nadarjeno slovaško ljudstvo boljši dnevi!"
Avstrija in Srbija.
JAVNA ZAHVALA.
Koliko prehodi pismonoša?
Povodom službenega jubileja nekega francoskega pismonoše se je sestavil sledeči račun: Pismonoša prehodi povprečno 32 kilometrov na dan; na leto je 335 dni v službi, v enem letu torej prehodi do 11,000 kilometrov. V25. letih svojega službovanja je torej prešel 275,000 kilometrov. Ako se primerja s tem obseg zemlje, ki znaša na ravniku 40,000 kilometrov, se pride d^ zaključka, da bi bil prišel pismonoša v tem času sedemkrat okoli zemlje. Ako se nadalje vzame v račun dnevno breme pisem, časopisov itd. z 20 do 25 kilogrami, potem je donesel pismonoša v 25 letih svojega službovanja 200,000 kilogramov papirja v hiše svojega rajona.
POZIV.
S tem prosimo rojaka FRAN MARIN ŠEKA, ki je bival pred kratkem v Harts, Pa., Box 85, da nam blagovoli naznaniti svoj sedanji naslov radi neke denarne pošiljat ve.
Upravništvo "Glasa Naroda". (7-8—8)
Srbski ministerski predsednik Pa-šič ima dan na dan posvetovanja o položaju z načelniki in prvaki svoje stranke, k^kor tudi ^vodji opozoeijo-nalnih strank; tudi z uglednimi trgovskimi krogi, ki so neposredno prizadeti. se je posvetoval.
Klub staroradikalnih poslancev ima že par dni posvetovanja; odobril je jednoglasno stališče vlade, koji izreka zahvalo in priznanje za vztrajnost ter ji izjavlja popolno zaupanje.
Mladi radikalci — najveej^ nasprotniki sedanje vlade in v "narodni skupštini" najšte.vilnejša opoziei-jonalna skupina — so izjavili, da hočejo vlado v borbi proti Avstriji vsestransko podpirati. Ravnotako bodo postopali tudi nacijonalci; napredni poslanci pa so se izjavili napram našemu dopisniku, da bodo pri vseh posameznih točkah podpirali vlado ter da soglašajo v vseh vprašanjih ž njo in proti Avstriji.
To je tem večjega pomena, ker so naprednjaki jedina politična stranka, ki se je smatrala doslej kot avstro-filska. Sedaj so še ti pod vtisom postopanja avstrijske diplomacije obrnili Avstriji hrbet, zavrgli tradicijo-nalno avstrofilsko politiko ter se pri-klopili protiavstrijski struji, ki obsega — kakor smem trditi — vse sloje srbskega naroda.
To je j edini "uspeh" dunajske diplomacije, odnosno grofa Goluchow-skega, v Srbiji; s ponosom naj gleda Sedaj Goluchowski na to, kako izgub-ija Avstrija v Srbiji še ono malo vpliva, kar ga je dosedaj imela.
Geografična lega Srbije je tako nesrečna, da je Avstriji vsak hip mogoče preprečiti oboroževanje srbske armade na ta način, da zabrani prevoz orožja v Srbijo po avstrijskih tleh. To bi imelo najhujše posledice zato, ker bi se tako srbsko topništvo ni moglo oborožiti z brzostrelnimi topovi. Da se temu v okom pride, začel je srbski strokovnjak, podpolkovnik top-niško-tehniškega oddelka in načelnik srbske livniee topov v Kragnjevacu, Nedeljko Vučkovič, poizkušati, kako preustrojiti sedanje Dobanževe francoske topove, s kterimi je oborožena srbska armada, v brzostrelne topove. Poizkus, ki ga je izvršil s preuredbo jednega topa, se mui je popolnoma posrečil. Dva dni so se vršile preizkušnje s tem topom ter pokazale sijajen uspeh. Na ta način popravljen top je v stanu izpaliti vsako minuto 12 strelov, a to je dovolj. Isti čas vršile so se tudi preizkušnje z izboljšanimi puškami.
Glavna moč srbske armade z rezervo vred oborožena je z novimi brzostrelnimi puškami, ki so izdelane po kombiniranem belgijsko - ameriškem sistemu; te puške se smatrajo dosedaj kot prve in najdovršenejše delo te stroke. Narodna vojska oborožena je s puškBmi po sistemu srbskega generala Koke Milovanoviča, ki se po izumitelju zovejo "Kokinke". Predno so izumili brzostrelne puške, smatrali so zadnje imenovane kot najdovršenejše delo te stroke. Te puške so danes zastarele, vendar pa je general Viičkovič tudi začel s poizkusi, da jih prestroji v brzostrelne in posrečilo se mu je doseči vrlo po volj en uspeh. Pri poizkusih je bil navzoč vojni minister general Put ink, ki je bil z rezultatom, jako zadovoljen.
Ministerski svet se je bavil te dni s tem za Srbijo prevažnim vprašanjem. Skoro gotovo se bode določilo, da se izvrši splošna rekonstrukcija topov in pušk, ker bi se to lahko izvršilo doma na Srbskem ter bi mnogo manj stalo, kot bi sicer morali izdati za nove topove in puške. S tem bi bilo tudi rešeno važno vprašanje, kako dobiti preko avstrijskih mej novega orožja, ker bi y slučaju vojne tudi druge države delale nepriake.
Od onega dne, ko je prenehala prejšnja trgovinska pogodba, vrnilo se je' iz Srbije preko 20,000 pošiljate v raznega blaga, iker je v največ slučajih znašala earina dva- do trikrat več, kot je bilo blago vredno.
Kakor se poroča, so posebno dobro obrodile slive ter se računi, da jih bode za izvoz, nad 3500 vagonov. Sa-djerejcem dela to mnogo skrbi, ker se bi moral izvoz že v kratkem pričeti, pa ne vedo kam!	S.
VABILO
na
TESELIGO,
(ktero priredi društvo sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., v prid društva pri bratu J. Kržišniku
▼ soboto dne 11. avgusta. Najprvo bode žrebanje za dragocene dobitka, potem šaljiva igra in končno prosta zabava ter ples. Najnovejše za tukajšnje rojake bode godba na gosli pod vodstvom g. Ko-ničeka.
Začetek točno ob 4. uri popoldan. Rojaki in rojakinje iz Federala, Pa., in okolice ste vljudno vabljeni se gotovo deležiti te redke slavnosti. Za dober prigrizek je oskrbeno. (7-9—8)	ODBOR.
v/ m \JMI
Dragi dr. Leonard Landes,
New York.
Jaz Terezija Jordan Vam naznanim in se Vam srčno zahvaljujem za Va-Še zdravila, ki ste mi jih pošiljali. — Vaša zdravila so meni tako nucali, (kakor ste Vi meni sporočili. — Zdaj sem čisto popolnoma zdrava, hvala Bogu! — Zato se Vam, dragi zdravnik, iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanciu hvaležna
Terezija Jordan, Beach Park, Cleveland, O.
Jaz storim vse, da se doseže popolno in stalno zdravje vseh zunanjih in notranjih boleznij, kakor: Pljučne, srčne, jetrne, želodčne, krvne in kožne bolezni; nadalje vse skrivne bolezni možke in ženske. Kdor je kaj bolan, naj piše ali pa pride k meni v popolnem zaupanju na mojo lGlctno prakso na zdravniškem polju.
Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St., New York, N, Y.
-Jslovens^ _> katoliško
cv
podp. društvo
svete Bato
Za Zjedlnjene države Severne Amerike-
Sedež: Forest City, Pa.
dno 3!. tanuarja 1902 v državi Penncvf -O-O-
ODBOiNIH:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forwrt Ofty, fi, Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box S, Mcca Bxx, Pfc. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forert City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forert City, Fi Bla**jnik: MAB.TIN MUHIČ. Box 537, Forert City, Wm.
NADZORNIKI:
JOHN DRASLER, Box 28, Forest 011* ANTON FIBNAT, Box 81, Durye», Tt. ANDREJ SUDER, Box ICS, Thornae, «f Va. FRANK SUNK, F. 0., Lnzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, r* JOHN SKODLAR. P. O., Forert City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa Dopisi zaj m poiadjajo L tajniku: Ivaa Telbaa, P. • City, ri
Dmštremo flasilo Je "GLAS NARODA".
DR. JL E. THOMPSON
334 W. 29tH St.	NH\V; YORK.
V slučaju vsake .bolezni in ako vas drugi zdravniki niso mo-Ii ozdraviti, pišite ah pa pridite na to zdravišce in dobili bodete hitro in popolno pomoč m najboljša zdravila. Edino v tem zdravišeu morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravje, in samo tukaj govori se slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila.
Rojaki! Pišite na SLOVENSKO-HRVATSKO ZDR WIŠČE Dr J. E. THOMPSON, 334 WEST 29tb STREET, NEW YORK. X Y po dr. Thompsonovo malo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", kterodo bite zastonj! —■
NAZNANILO.
Vsem faranom slovenske župne cerkve Marijinega vnebovzetja na 57. cesti v Pittsburgh Pa., in rojakom, ki bivajo v okolici, naznanjamo tem potom sledeče farne in cerkvene važnosti..
I>ne 15. avgusta, na dan zapovedanega praznika "Marijinega vnebovzetja", se darujejo dve sveti maši, in sicer: 1. maša ob S. in 2. ob pol 11. uri, kar je zelo ugodno za oddaljene SLovence, ki bi se ta dan radi udeležili svete maše.
Dan pred praznikom, to je dne 14. avgusta, je zapovedan post.
V nedeljo dne 19. avgusta se vrši potem cerkvena slavnost (žegnanje).
Upajoč in proseče, da se cenjeni farani, kakor tudi oddaljeni Slovenci v kar največjem številu udeleže, in to 8. ali 10. maše ter vsak po svoji možnosti kaj daruje v pomoč cerkvi in na Čast Materi Božji. Saj tako-zvanili "kolektov" po bišah pri naši fari ni in vsled tega prosimo, da se vsak rojak spominja ta dan v to in daruje za prepotrebue cerkvene namene! Vnadi, da se rojaki v obilnem številu udeleže in počastijo tako pomenljiv praznik Marijinega vnebovzetja za nas Slovence; že naši predniki so nam ikaza.i in nas učili, kako da je njih trdno upanje do Botfje porodnice in so jo tako vzvišeno častili; sledimo jim tudi mi, častimo jo in ona nas ne bode zavrgla!
Dalje se poroča vsem. kteri se zanimajo za naše fare napredek, še o številu družin in duš, kakor se je po zadnjem štetju, ki se je preti kratkim dovršilo, izkazalo:
Pittsburg šteje 112 družin in 750 duš,-Allegheny 70 družin in 390 duš, Millvale 5 družin in 21 duš, Etna 4 druftine in 14 duš, West Etna 3 družine in 12 duš, Sharpsburg 1 družino in 9 duš; skupaj 195 družin in 1196 duš.
Število darovalcev za cerkev to leto znaša 40S, zgoraj pa so všteti vsi oni, ki niso tudi nič prispevali, kjer je razvidno, da se po številu duš dosedaj ni zavedalo primeroma darovalcev, se tem potom obračamo še jeden-:krat do vseh rojakov z iskreno prošnjo, da se odzovejo in pomagajo do resnega prepotrebnega in častnega napredka našej cerkvi.
Vljudno Vas vabeči, da se v obilnem številu udeležite zgoraj omenjenih slavnosti, se Vam.cenj .darovalcem za že sprejete prispevke letošnjega leta najiskreneje zahvaljuje Odbor slov. župne cerkve Marije Vnebovzetja na 57. ul., Pittsburg. (7-10—S)
JOHN VENZEL, 1017 E. 62ud St., N. E., Cleveland, O Izdelovalec (kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanj* in popravljenje harmonik. Delo na pra^jm n* zahtevanje naročniko\ Cene so primerno nizke, a delo trpei no in dobro. Cene trivrstnih od $23 do $45. Piošee so iz najboljšega cinka. Izdeiugem tudi plošče iz alnar nijs, nikclja ali medenine. Cena tr Trst.rii m i* r>d	$<an
Kje je FRAN OTONIČAR? Doma je iz Cirkniee. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: John Oto-ničar, 1273 E. 55th St., N. E., Cleveland. Ohio.	(6-7_S)
DELO DOBIJO SLOVENSKI DELAVCI
za izdelovanje dolgih dog (Binder-holz) in kratkih dog (Clarets). Plača velika, delo stalno za celo leto. Chas. O. Weimar,
Houston, Texas.
(An g4—Se p4 )
V
SVOJI K SVOJIM!
Nekteri rojalki imajo to slabo navado, da podpirajo vse, le domačina ne. —
V Forest City, Pa., je neki Čifut, ki trži z urami in zlatnino. Ta lazi okrog naših ljudij in marsikterega vjame, da kupi slabo blago za drag denar.
Rojake, mi imamo naše ljudi, iki vas dobro postrežejo s poštenim blagom za pošten denar. Podpirajmo se med seboj in držimo se gesla: Svoji k svojim !	Opazovalec.
(20, 24, 27, 31 jnl — 3, 7 avg)
PREPRIČAJTE SE SAMI!!!
Želimo, da se oglasijo vsi tisti ljudje, kterih niso m osi i oz-d rat i ti drugi zdravniki! Mi jim nameravamo poslati zdravila zastonj na posknšiijo da se tako prepričajo, da imamo mi zdravila s kterimi se je mogoče popolnoma ozdraviti.
Naj n i k do ne misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kterimi bi malo 0Z(lraTiU; uekteri zdravniki obetajo mnogo, store pa
Naš zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company je proueaval kronične in zastarele bolezni celili dvajset let On dela zdravila po predpisih ljudij in zdravnikov, ktt-ri so leta in leta prou-eavali te bolezni, da so iznajdb zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj lioče delovati javno, da pomaga linden), kterih niso mogli ozdraviti drugi zdravniki.
Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa n.-nn pošlite oO centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojeek in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila.
Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate kako Vam pomagajo.	'
• Kje je resnica?
V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila ktera se imenujejo Orosi. Tam se n upravljaj o najnaravnejša in najboljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po prepisih mtih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bSfezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo.
S temi zdravili se Človek gotovo ozdravi; taka zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih boleznij, kakor jih iuiaje vi: a tudi Vi ozdravite.
Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zani ne zdravnika ne zdravil.	J
Naš zdravnik Vas ozdravi!
Kje je FRAN DEŽELANt Kdor ve za njegov, naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Mary Deželan, 4918 Hatfield St., Pittsburg, jPa. (4-8—8).
Nova knjiga za Slovence.
Izdala America-Enrope Company po zakonih države New York.
Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem odkrito jasno in brez straha, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo' naj večjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. A" tej knjigi bode povedano kako izrabljajo nekteri zdravniki pri prost in neuk narod, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravljenja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli 'taka zdravila da se vsakdo laliko ozdravi. Ta knjiga bode v veliko korist vsem Slovencem, ker jih bode celotno podučila, da jih ne bodo mo^li v bodoče več izrabljati razni zdravniki.
Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kreri nam pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino.
Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da pridejo
vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj.
Pridite h nam ali pa pišite na:
Zdravniški oddelek za Slovence t
AMERICA-EUROPE CO
161 COLUMBUS ATE.,	NEW T0KK, N. Y. **
■ • .

-——■ ii ' ■ "i ■ - ■ —^^^^
Jugoslovanska Katol. Jednota.
Inkorponrana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
UKADNIK..
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, MiclL,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomošni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Fa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOBIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St.. Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov 'a druge listine na glavnep tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajema društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Bos 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-*em. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAHOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki make pritožbe.
Društveno glasilo Je: "GLAS NARODA".
0R0BN0STI
riko, kar je j>otem tudi sam priznal. Navihanca so dejali pod ključ.
Toča je napravila dne 19. jul. ve-KRANJSKE NOVICE.	liko škodo z]asti
j>o vinogradih v Ga-
V Ameriko. Dne 23. jul. se je,odpe- dovi peči v krškem okraju. Ker so po-ljalo z južnega kolodvora v Ljubljani sestniki v Gadovi peči že par let opu-v Ameriko 102 Slovenca in Hrvata, stili streljanje zoper točo, se je sku-Moški slepar oblečen v žensko. Iz šalo pridobiti jih za zavarovanje pro-Ajdovea p>ri Žužemberku se piše: Ne- ti toči. Zal pa, da se je le en sam pojavno je hodila tu po vasi neka oseba sestnik za to odločil, drugi pa tarnajo v ženski obleki in bosa. Skrbno je po- seda^. Je že tako, da našega kmeta vpraševala, kdaj je župnik"v šoli ter le britke skušnje zdramijo, fcla edino le v šolo ter v župnišče. s češnje je padel v Cesfcih pri Lo-Gias je osebo izdal, da je moški, in gatci posestnik Josip Jereb tako ne-slama v redriji, ktero so ji venkaj srečno, da je kmalu nato umrl. Padel vzeli ljudje, je razkrinkala sleparja. je iz visočine i0 m. Ž njim vred je hodila tudi neka žen-( v Zadlogu pri Črnem vrhu je umrl s-,va v starosti 45 do 50 let ter kakih nagle smrti Fran Vončina, zvest pri-osem let star fantič. Ljudi je ta žen- | BtaS narodnouapredne stranke. Pka preslepila, da je ona mati obeh. j strela je užgala Ivanu Žustu na Pokazalo se je, da je ženska iz Žu- j Vrhu pri Idriji kozoleCj da je pogodi žemberka, fant pa neki klatež, ne ve do tal gkode -Q 30()() K se od kodi; pr.te na eni roki ima gpet otn)k zažgal y gpodnji pre_
kopi pri Št. Jerneju je zažgala 61etna hči posestnika Franca Žabkarja domači kozolec, ki ga je ogenj upepelil docela. Škode je 800 K.
prav škropiti. Tudi grozdje začne bolehati} nekteri vinogradniki se pritožujejo, da je. uničenega že polovico grozdja. Sicer pa so vsi sadeži za dobrih štirinajst dni zaostali v dozo-ritvi. Res, naš kmetic se lahko s strahom vprašuje, ko skoraj zre svoj pogin med seboj.
Svoboda Slovencev se v Marenber-gu na Štajerskem že tako daleč omejuje, da se starišem niti ne dopusti dati svoje otroke v slovenske šole, in se taki, kteri si kaj takega drznejo, niti ne smejo pokazati na ulico, ako hočejo ostati v miru. Žalostno, a resnično! A nemškim nasprotnikom je vse dovoljeno.
. Strela je ubila dne 21. jul. v Zako-tu pri Brežicah posestnika Iv. Šav-nika, ko je šel ob 3. uri zjutraj na polje deteljo kosit. V Brežicah je u-darila strela v hišo kovača Ferenčaka, a je ni užgala.
BALKANSKE NOVICE.
Rmnnnsko-grški spor. Bukarešt, 23. jul. Uradni list razglaša, da je vsakršen uvoz iz Grške prepovedan in da morajo grški podložniki na Ru-munskem plačati dvojni zemljiški davek in trojni obrtni davek.
Kupčija z zaplenjenimi časopisi.
Policija v večjih ruskih mestih je pričela kupčijo s konfiskovanimi časopisi. Prodajajo jih navadni časopisni raznašalci in sicer mnogo ceneje, kakor nekonfiskovane eksemplare. Da ta kupčija dobro gre, o tem priža dejstvo, da je general Timofejev uničil v Tiflisu v poldrugem mesecu 34 časopisov. —
Kje je MATIJA KAZAN, doma iz Tribuč št. 6? Zadnjikrat je pisal iz Camp Bird, Colo., in sicer meseca marca. V mesecu aprilu pripetila se je v istem kraju pa velika nesreča, pri kteri je bilo čez 500 zasutih in več ubitih, med kterimi je bil morda t-uidi omenjeni. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti: John Šikonie.", Box 19, Roslvn, Wash.	(7-11—8)
sključene, govori podobno ribniškemu narečju. Dne 12. julija je doticnika videl nek Ajdovčan v Žužemberku moško oblečenega ter ga naznanil o-
rožnikom. Še istega dne je hodil fant po trgu prosit, ker je bržkone orožnikom u^el in se tako odstranil tudi
sodni j>ki obravnavi, ki bi se imela vr-; , T1 ...
. , „ . . . . , . ... i lrstu. i'oro<ah smo, da je bilo iz prosili -!<>. pil. /nabiti )e ta druzbica v j _ . , , . ' , .	v
, i , • , ■ i v ! dajalne zlatarja \ ecchietta v Trstu zvezi .-<• z ve<-)o drubaljo. ki hoče na!
..	i , j ukradeno za 30,000 K blaga, proda-
. p il nepošten naciu živeti brez dela. 1	'	° '
Navihani - do,ti, kolik..,- se je poka- Jalmca ^ blla »)roti ulomu zavaro" zal« ■ v navedenih slučajih. Ljudje pri vana za 20'000 K" Veechiett je bil nas se boje, da se ne bi ti ljudje ma- . aretiran 111 se vedno v preiskoval-ščevali na. 11.ami ter nam provzročili nem zaP°ru- Kt'tlaJ 80 aretirali tudi kak..	Ženske se tudi ne upajo Wve8» družabnika Pucherja.
hoditi same po samotnih krajih.
Trtna uš v Vremenski dolini. V nedeljo dne 22. jul. je deželni vinarski komisar Fr. Gombač zasledil trtno us
v nekterili vinogradih občine Vreme, okraj Postojna. Vremska dolina se je prištevala dosedaj med neokužene kraje na Kranjskem.
Prikrita hranilnična knjižica. Po-setnik Pevčar iz \elike doline na Dolenjskem je našel hranilnično knjižico z vlogo 4000 K in jo obdržal. Ko je pa hotel nedavno pri brežiški poso-jilniri vzdigniti 200 K. so <ra prijeli. Knjižico je izgubil Fran Resnik iz Mrzličnega sela v Krškem in nazna-nil to posojilnici.
Predrzna tatvina. Dne 23. jul. med 12. in 1. uro popoldne je dosedaj še neznan tat s ponarejenim ključem odprl pri prodajalnici bratov EberI na Miklošičevi cesti št. £ v Ljubljani na uiico vodeča vrata in potem ukradel iz prodajalnice 38 K denarja.
Navihan izseljenec. Dne 23. jul. se je hotel z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljati v Ameriko 191etni Fr. Čimer iz Slavonske Virovitice in se s tem hotel odtegniti vojaški suknji. Čimer pa ni prišel, kakor drugi izseljenci. s kovčegom. ampak je prinesel seboj zavitek, iz kterega je molelo čevljarsko orodje, na rami je pa imel harmoniko. S tem je mislil preslepiti policijo, toda se je močno varal. Ko ?a je na kolodvoru službujoči nad-stražnik Jakob Kržan vprašal, kam
je namenjen, je Čimer rekel, da ie „„	A ,	•
j	. , . , r . • I je z ovsom; tudi koruza je polomljena
• .-v jar ;n da CTe nekosra obiskat in da i„s- iT u	• , , .
I •. 1 I ■ 1 -ry v I Iezi na tIeh- Krompir pa bode itak
nima pri sebi nikakih izkazil. Krzan | *	__, ,
...	,, , ,. ,	! vsled obile mokrote večinoma zagrnil
,!<• eevl larja vkljub temu izgovoru c^ia	u	, » . ^
. ..	. . „,	>adja imamo bore malo, Ie tupatam
povabil >eboj na stražnico. Ta mu ie i^ii ^ „„x-v.	. , .
,	.......	, J rx),J v 7-atisjih se opaziš nekaj ovočia.
drare volje sled, in mu v zabavo Se Ce to deževno vreme ne bode kmalu hotel zaigrati polko. Varnostni organ prenehalo, bode tudi z vinogradi jako pa je vzel mehove sam v roko in ko jih je odprl, so se vsuli iz njih papirji, iz kterih se je razvidelo, da je "čevljar" in ''godec" namenjen v Ame-
PRIMORSKE NOVICE. Tatvina pri zlatarju Vecchiettu v
ŠffAJERSKE NOVICE.
Mlatilnica zmečkala roko. Dne 20.
julija je posestnik Peter Čresnik iz Bukovja pri Ptuju mlatil žito na stroju. Pri tem je zašel z desno roko v nilatilnicu, ki mu jo je potegnila med zobovje iu kolesa ter zmečkala v krvavo maso. Čresnik je oče štirih nepreskrbljenih otrok.
Vihar provzročil veliko škodo. Dne
19. jul. j »opoldne je v Marenbergu razsajal vihar z nalivom in točo. Škoda je velika in kmetovalec obupan zre na jwmandrani sad njegovega trudapolnega dela.
Kurji tat. Po Velenju in okolici se v zadnjem času klati velik, a ne čve-teronožen prijatelj kuretine. Po navadi obišče v eni noči po tri do štiri stranke ter si odnese pišk za en teden. Po preteku tedna svoje delo nadaljuje. Perutnino pokol je navadno v hlevu, a ne samo toliko, kolikor jo rabi, nege *n-,tno več, kajti vednq pusti enega ali dva zaklana piščanca okra-denemu gospodarju za spomin. Predrznega tatu so že večkrat videli, a <e ne prijeli. Sicer pa: kar ni, se še lahko zgodi!
Neprestano deževje v Slov. goricah
je napravilo našim kmetom veliko Škode na poljskih sadežih. Pšenica, ki bi že morala biti pred dnevi dozorela. je še zelena ter vsled viharnega deževja in vednih nalivov docela v tla pomandrana ter gnila. Ravnotako
slabo. Ker vedno dežuje, se pereno-spora kaj bujno razvija in bode gotovo veliko vinogradnlh sadežev uničila, ker se ne more vsled deževja
RAZNOTERO STL
Mednarodna mirovna konferenca v Londonu. London, 22. jul. Danes se je otvorila mednarodna mirovna konferenca, ki se je udeležuje 500 delegatov. Posebno navdušeno so bili sprejeti poslanci dume, ki pa so izjavili, da se morajo vrniri domov, ker je z razpustom dume tudi njihov mandat ugasnil. Za predsednika je bil izbran lord Weardale, ki je izjavil, da zanesljivo pričakuje ča§a, ko ne bo vojske, da bi se poprej ne sklicalo razsodišče. V imenu kralja je pozdravil zborovalce ministerski predsednik Campbell-Bannermann.
Ogrsko-hrvatski državni zbor. Bu-dapešta, 23. jul. Zbornica je razpravljala o proračunu trgovinskega mini-sterstva. Poročevalec Babo je izjavil, da se bo industrija na Ogrskem razvila le tedaj, ako sc dobi zagotovilo, da bo z letom 1917 res nastala samostojna ogrska carina. — Minister Košut je obetal veliko trgovinsko in prometno politiko ter izjavil, da bo deloval na vso moč, da se ustanovi samostojna carina za Ogrsko. Predvsem si mora Ogrska zgraditi do Reke in Galaca železnice, da ne bo odvisna od Avstrije. — Poslanec Miha-ly (Rumun) je zahteval zakon, ki prepove hranilnicam in bankam jemati višje obresti kot 8%. Predlog 'je bil sprejet, ravno tako celokupni proračun.
Tramvaj je povozil v Maria Enzers-dorfu pri Dunaju dve osebi. Uradnik Wanzenboeck je mrtev, hišni posestnik Estelmayer pa smrtno ranjen.
Štrajk v budapeštanskih mlinih. Vsi delavci petih glavnih parnih mlinov v Budapešti so ustavili delo ter zahtevajo popolni nedeljski počitek.
Nemški pesnik Ferdinand pl. Saar, član gosposke zbornice, se je ustrelil v glavo, a še živi. Samomorilec je 73 let star.
Kongres slovanskih časnikarjev v
Ogrskem Hradišču bo 8. in 9. septembra t. 1. Shoda se udeleže zastopniki vsega slovanskega časopisja iz Avstrije in Ogrske, kakor tudi gostje iz ostalih slovanskih dežela. Kongres slovanskih časnikarjev je takorekoč vseslovanski parlament. Letošnji kongres ima tem večji pomen, ker se vrši v kraju, svetem vsem Slovanom v bližini Velelirada, stoiice kralja Sveto-]>olka in slovanskih apostolov, shod bo impozanten in izredno zanimiv. Razume se samo ob sebi, da sprejme mesto Ogrsko Hradiše slovanske goste z odprtimi rokami.
Modema bolezen. Angleška medicinska literatuia je dognala najnovejšo bolezen: otrpnenje vsled vožnje na avtomobilu. Pripetilo se je že več slučajev, da je vozniku avtomobila hipoma otrpnila noga ali kteri drugi del telesa ter je bilo več tednov zdravljenja. Vzrok te bolezni je neprestano napenjanje mišic, naporna pažnja na vož»jo in velika odgovornost. Vse to razburi živčevje do skrajnosti.
Japonci in nemiri na Ruskem. fiXovoje Vremja" piše: Japonski polkovnik Akaši, ki je bil pred rusko-japonsko vojno vojaški ataše v Petrogradu, je odšel ob izbruhu vojne v Stockholm. V jeseni 1904, ko se je j pričelo revolucijsko gibanje na Ruskem,'je stopil Akaši v Parizu v zvezo z ruskimi revolucijonarji. Novembra 1904 se je dogovorila oborožena ustaja na Ruskem na račun japonske vlade. Posredovalca sta bila Gruzijec Dekanozi in islandski politik Ziliacus, ki sta dobila od Akašija denar za nakup orožja. V Švici je bilo nakupi jenih 25,000 pušk in tri in pol milijona patron. Ziliarus je kupil v Hamburgu ladijo. Ta ladija je obtičala v Severnem morju na pesku in takrat so dobili na njej velike množkie pušk in streljiva švicarskega izvora. Drugo ladijo je naložil z orožjem Dekanozi ter tudi srečno dospel ž njo v Batum, kjer se je orožje razdelilo med revolucionarje. Tudi sedaj skuša baje JaT ponska po svojih agentih razvneti novo ustajo na Ruskem.
NAZNANILO.
Naš pooblaščeni zastopnik za pobiranje naročnine za "Glas Naroda", oglase in knjig Mr. JOHN RAHIJA bode obiskal v kratkem cenj. rojake in naročnike po državi Kansas in okolici. Vsem ga toplo priporočamo.
Upravnistvo "Glasa Naroda".
POZOR ROJAKI!
mfa Jrf^m vas °ffzarjam°' da s<? zadnJi čas ustal* lažnjivi preroki, kateri med naše P I razhina	m cirkularie> s katerimi tajno na nesramni način blatijo
vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi maie ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako,
da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
_ T° ie P?vod v^dno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč g 2 ^T^iT^^ P°Verili SVoje zdravlJenje neizkušenim zdravnikom.
ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, katen gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na-
Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute,
črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu 'I t ' nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho' bronhhTn ' pljučni m prsni kašelj bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje nepravS ^e^ zem, giht trganje in bolečine v knžn, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), griž^pre iv, nečisto m pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem obLvanfu po!
danie'las Ieuskl	^^ šumenje in tok iz uLs^glusenje^sfboS na^ot^iz^
S CiS prh na glavi srbenje, nšaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na no-
' nfe"rastf»cni glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i t d kakor tudi vse ostale notranje m zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi ietiko in Sirilis[kar
Sa%otjTe SPOlne b0leZ1Um0Žke iVensL (Zdravljenje spolnih	^ ^
|Cateri^ PacbSe»-ni POPolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo „Zdravje", katero' je ^rk za po^nino.)	' " ^^ d°bi VSaki ZaSt°^> ako ^Ije nekoliko poštnih znamk aH
_° reSDici 56 lahk° vsak PreP"ča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
Vabilo
na
PLESNO VESELICO IN TOMBOLO,
ktero priredi društvo sv. Barbare št. 9 v Weir'City, Kansas,
v soboto dne 11. avgusta 1906.
Vse rojake in rojakinje, kakor vsa sosedna društva iz Weir City in okolice vljudno vabimo, da se iste gotovo udeleže.
Pričetek tombole bode točno ob 7. uri zvečer;* za krasne dobitke bode skrbel odbor.
Pavel Obregar, I. tajnik.
VABILO.
Slovensko j>odporno društvo sv. Jožefa v Brook ivnu, N. Y., priredi
PRVI IZLET v nedeljo dne 12. avgusta t. L v New Ario^ Hall & Groye, Flushing Ave. & Grand St., Brooklyn, N. Y.	I
Začetek točno ob 2. uri popoludne. Vstopnina 10 centov za osobo.	j
Vsi rojaki, kakor tudi naša sosedna slovenska društva so vljudno vabljeni se taistega udeležiti.
Odbor je vse potrebno ukrenil, da priredi na omenjeni dan došlim gostom dobro zabavo na prostem.
Na razpolago bodo različne igre, kakor kegljišče, srečkalno kolo itd. s krasnimi dobitki; godba, obstoječa iz 6 mož, pospeševala bode našo slav-nost.
Pričakujemo mnogobbrojne udeležbe.	ODEOR.
Vzemite Grand St. ali Flushing Ave. ulično železnico, ktera vozi naravnost do parka.
Pozor Slovenci ia Hrvati!
Na milijone ljudi si je izdravilc potenje nog s KNEIPPOVIM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Monsignore Sebastijan Kneipp! Samo jedekrat v tednu na-prašite nogovice s Kneippovim praškom in noge bodo v največji vročini vedno hladne,.suhe in zdrave!
Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe, zdrave in čiste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00. kteri zadostuje eni osobi celo leto. Mi plačamo ekspres in v#plačate prašek, kedaj ga po pošti v roke dobite.
JAKOB VAHCIC & CO., \
850 Second St.,	Steelton, Pa.
(12-7—12-P v d)
A nt. Klapčič,
Box 183, Barberton, O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins J	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem & Jakob Žagar, _ Box 131, De4agua, Colo.
Slavni doktor Collins M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben maznlj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa.
Zatoraj l^ojalii! zakaj da bolujete in trpite? Tse vaše bolezni, tl-plenja iu slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. G. COLLINS Medical Institute,
140 W. 34th St, New York, N. Y.,
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami I osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in i praznikih od 10 ure dopoludne do i. popoludne.
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
POZOR, ROJAKI!
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA ktera v kakovosti nadlkrilju-jej<> vsa druga amenška vina.
Rudeče vina (Concord) prodajam po 50c gid o no; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem import iral brinje iz Kranjska, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gaiona DROŽNIK $2.75 ga-kraa. — Najmanj« posode za žganje eo 4% galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
Euclid, Ohio.
Ta slika predstavlja JAKOBA LAZAR iz vasi Kandarže v fari Vače. Ta je odprl dne 15. marca t. 1. v tukajšnjem kraju mesnico. Ker ni imel denarja dovolj; pomagali so mu roja-iki s posojili. Prejel je od Fran Božiča $300, od Karola Grossa $100, od Ivana Barvar $55, od Ivana Krajcar $50, od Mihe Papež $40, od Antona Južnik $35, od Lea Bedene $27, od Fran Jazbeca $10, od St. Limburg Co. $57.
Mesto da bi rojakom pošteno vrnil težko prislužene svote, je pa pobrar šila in kopita ter odšel neznano kam.
Kdor od rojakov kaj pozve o njem, naj naznani na:
%	Frank Božič,
P. O. Box 35, Frontenac, Kans.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA MGLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Rojakom na znanje !
1...	liker'.ev in	od. trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de- $
' ZiilJ i ^T1 napr.av,te in s,,cer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja- »
Žgan'a v kemičnem laboratoriju Orosi v Muanu. dj ; iJ nHrl kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta ker l
6	je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami.	I
I	Napravi jati žganje in likerje ni težko.	4
A tam?Per,^^iedn0 stekle,ni,co našeea izvlečka, preberete samo listek na nji ; $ A tf™ JtJ J S zaPlsano' .kaI50 mor:,te mešati, da dobite zahtevani liker. Jam- f I Vas ta sOnHa„iElte ^ganje kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa *
l IVrSi LVat;ia&teTc^L°nStovPraVi: ^^	^ |
5 SPRIČEVALO ^ italijanskem zakonu $43, sklenjenem 24 junija a
I	. .. , s , . 18)0 ^ VS1 naši izvlečki prej pregledajo po držav-«
f nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat.
7	Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. A . Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi,"' mu pošlem, S mi v naPravo 12 btrov (3 galon> kterega sibodi sledečega žganja:
S	5 llter v,Tke	1 litcr Pelinovca	1 liter Chartreussa
J;	1 „ Vlahova	1 „ Konjaka	1 „ Ferneta
f	1 "	) » Brinovca	i „ Absinta
V	1 „ Kimljevca	1 „ Kuir.a	l Anisetta.
V	12 htrov (3 galone) samo zu tri dolarje.	ft
[ sc dilajo1SnaYgan^10Žin,OZaSt0ni ]'edn° knjig°' V ktereJ ^ P°Pi5ano' kako C Lni £o5Iite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- I [ koj rečene izlvlecke m knjigo. Brezdenana se ne odpošilja.	J
f	NADALJE PRODAJAMO	i
l vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. I Prodajemo zdravilno milo zališajasto kožo in razne priš e na nje,- naše } iTteTesa.naPraV n° ,Z Č,Stih k0remniC' zdravilno in odstrani vso ]nesnago f
f __I*' JAMCIMOiJZA VSE NASE STVARI J'	f
9 Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraiu	I
!ko b^ezem ePraVtak°	iZ ,aboratoriia	ktera S za vsa- |
I Pisma in vse poizvedbe naslovite na	g
f AMERICA-EUROPE COMPANY
1161 COLUMBUS AYE.,	NEW YOHk. X. Y. 4
I 1
I
NATtAVNA
CALIFORNIJSKA VINA
ISA. PRODAJ.
Dobro črno la belo vino od 35 do
45 centov gaiona. Staro belo aH črno vino co centov
gaiona. Rcesliag 55 centov gaiona.
Kdor kupi manj kakor 28 g galon vina, mora sam poso- " do plačati.
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lel«y P'vo Je najbclj priljubljeno ter se dobi v vseh bolnih gostilnah- Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pujasoi.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki ©)
Zdravimo vse plucne, želodčne, .rčae, očesne, uie.ne, no.ne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico,j revmatizem, jetiko sploh v»e notranje m zunanje bolezni in v»e
tajne moške in ženske bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e-ropeisko ■n ameriško zdravniško prakso.
Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepnča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled.
Govori se slovenski in hrvatski. Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 ziutrai do 6 zvečer ob sredah injsobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 1 nonol
THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE,
38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N.Y.
44
fl«
Winnetou, rdeči gentleman
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
99
(Nadaljevanje.)
'•Da. Pripovedovati hočem, kar sem doživel; ker sva pa skupaj, tedaj je gotovo, da hodem pisal o vas tako kot o sebi."
Pri tem zgrabi puško, vrže kos mesa. kterega je pekel in obračal med pogovorom, skoči kvišku, postavi se žugajoče pred me in pravi:
"Vprašam vas popolnoma resno pred vsemi pričami, ali res mislite to storiti?"
" Gotovo!"
"Tako! Potem vas pozovem, da fo na mestu prekličete in z nekoliko prisegami potrdite, da ne bodete pisali!" "Zakaj?"
"Ker vas drugače v trenutku pobijem ali ustrelim z mojo staro Liddy,
ktero imam v rokah. Ali hočete torej ali ne?!" "Ne."
'■Potem udarim!" zakriči in prime puško za cev. "Le udarite!" dostavim mirno.
Puškino kopito je parkrat zazvi/iralo nad mojo glavo ; nato pa pobesi
roke, vrže puško v travo, sklene obupno roke in zdihne:	_
••Ta človek je obseden, nor, popolnoma nor. Slutil sem takoj, ko je govoril o pisanju knjig in o učeniku svojih eitateljev; res je prišlo tako. Samo norec za more ostati miren in hladnokrven, ko mu sučem svojo Liddv nad glavo. Kaj naj zdaj počnem s tem človekom? Xc vrjamem, da bi se dal ozdraviti!"
"Ni se mi potreba zdraviti, ljubi Sam," odvrnem. "Moja pamet je popolnoma v redu."
"Zakaj pa ne izpolnujete moje volje? Zakaj odklanjate prisege in se daste rajši ubiti?"
"Pshaw! Sam Hawkens me gotovo ne ubije, to dobro vem." "To veste? Tako, tako, vi torej veste! Škoda le, da je to res. Rajši se ubijem sam, kot pa da vam skrivim en sam las."
"Prisegam ne. Pri nas velja beseda toliko, kot prisega. Konečno pa se tudi ne dam prisiliti niti z besedami, uiti z žuganjem, naj si bode tudi z Liddv. Stvar glede knjig ni tako neumna, kot se vam zdi. Vi ne poznate tetra; zato vam hočem o priliki, ko bude več časa, vse pojasniti."
"Hvala vam!" pravi; sede in zgrabi zopet po mesu. "Xe potrebujem nobenih pojasnil v zadevah, kterih ni sploh mogoče pojasniti. Ucenik svojih čitateliev. Zaslužiti denar s pisateljevanjem! Presmešno!" '^Pomislite na čast, Sum!"	- * ,
"Kakšno čast?" vpraša in me hitro pogleda.	*
"Čast, da čita toliko ljudij. Človek postane na ta način slaven." Zdaj dvigne desnico, v kteri je držal velik kos mesa in pravi jezno: "Sir, takoj prenehajte, drugače vam vržem teh dvanajst funtov mesa
v	glavo! Meso spada pravzaprav t je, kajti vi ste prav tako neumni, da, še neumnejši, kot najneumnejši grizli. Vsled pisateljevanja postati slaven! Ali je že kdo slišal neumnejšo trditev! Jaz še ne, res ne! Kaj pa želite bas
vi	o-l slave? Jaz vam povem, kako se postane slaven! Tukaj je medvedja koža: le poglejte jo! Odrežite ji ušesa in nataknite jih za klobuk; porežite kremplje iz šap in populite zobe iz žrela ter si napravite verižico, ktera naj vam visi okoli vratu. Tako stori vsak moder westman in vsak Indijanec, komur je bila sreča tako mila, da je pobil grizlija. Kamor pride in kjer se ga /vidi, se govori: 'Poglejte moža! Ta se je spoprijel s sivim medvedom! Tako pravijo vsi; vsakdo ga rad čisla in njegovo ime se širi od šotora do šotora, od kraja do kraja«, Tako se postane slaven. Razumete! Pa si zdaj utaknite vaše knjige za klobuk, okrog vrata pa si obesite na vrvici nabrane knjige! Kaj bodo ljudje rekli, kaj? Da ste neumen, popolnoma neumen človek! Tako in ne drugačno slavo vam prineso knjige!"
• * Toda Sam, Čemu se razgrevate tako ? Vam je vendar vsejedno, kaj jaz delam."
"Tako? Vsejedno? Meni? Vsi zlomki, to je Človek, če se ne motim! Rad vas imam kot svojega sina, zbrisal sem nad vami vsako sled novodošleca in zdaj naj mi bode pa vsejedno kaj počenjate! To je hudo, to je več kot hudo, to je še hujše! Ta človek ima moč bivola, mišičevje mustanga, kite jelena. o<*-i orla. posluh miši in vsaj pet do šest funtov možganov v glavi, <-e človek pogleda njegovo čelo. Strelja kot o d raste l, jaha kot duh savane; ne da bi vedel, s kom ima opraviti, se spravi nad bivola in grizlija, kot bi bil morski prešiček. Tak človek, tak prerijski lovec, kteri je kot ustvarjen za west mana in že zdaj več opravi kot marsikteri lovec, kteri že dvajset let jaha ]>o savanah; tak človek naj gre domov in piše knjige! Človek misli, da mora znoreti! Ali je kaj čudnega, če se nad tem razjezi pošten west-man ??'
Pogleda me vpraša joče, da, skoro izzivajoče. Pričakoval je seveda odgovora. toda jaz sem molčal; bil sem ga ujel. Potegnem sedlo k sebi, denem si ga pod glavo, stegnem se in zaprem oči.
"Kakšno je pa zopet to obnašanje!" pravi in drži še vedno meso v rokah. "Ali nisem vreden odgovora?"
"Da," odgovorim. "Lahko noč, dragi Sam; dobro spite!" "Ali želite spati!"
"Da. Saj ste mi malo prej svetovali."
"To je bilo prej; zdaj pa še nisva med seboj gotova, Sir." "Vsekakor!"
"Ne; jaz moram še govoriti z vami."
"Jaz pa ne z vami, ker vem, kar sem hotel vedeti."
"Hotel vedeti? Kaj pa?"
"To, s čimur niste toliko časa hoteli na dan." "Jaz nisem hotel? To bi pa rad vedel, kaj je. Na dan torej!" "O nič druzega kot da sem rojen za westmana in da že sedaj zamorem več kot lovci, ki že dvajset let jahajo po savanah."
Pri tem mu roka omahne popolnoma; pokašlja v vidni zadregi in pravi:
"Vsi — vragi---! Ta mladi človek--ta greenhorn--me
je--hm, hm, hm!"
"Lahko noč Sam Hawkens, dobro spite!" ponovim in se obrnem. Obrne se jezen k meni in mi pravi:	*
"Da, le zaspite, kanalja! To je boljše, kot da bi čuli. Dokler imate oči odprte, ni nobeden, še tako pošten človek varen, da bi ga ne speljali za nos. Med nama je končano! Pri meni ste se opekli! Zdaj sem vas spoznal. Vi ste navihanec, kterega se mora človek ogibati!"
Te besede je govoril z jeznim glasom. Po teh besedah in po načinu, kako -o bile izgovorjene, bi človek moral misliti, da je res vse preč; toda jkjI minute pozneje ga zaslišim govoriti z mehkejšim, prijaznejšim glasom: "Lahko noč, Sir; le hitro zaspite, da bodete krepki, ko vas zbudim!" Bil je torej vendar ljubezniv, dober in pošten človek, ta stari Sam Hawkens!	. ,—i .... • . • • •	•i
Res spim trdno, dokler me ne zbude. Parker in Stone sta bila tudi že p>konci; drugi pa so spali, še celo Rattler. Pojeva kos mesa, pijeva vodo, napojiva naše konje in odjahava; pred odhodom naroči Sam pbema zaostalima tovarišema, kako se imata zadržati za vse slučaje, če kaj pride. Ni še stalo solnce visoko, ko nastopiva najino pot, ktera utegne postati nevarna. Moja prva, prav začetna poizvedovalna ježa! Bil sem radoveden, kako se bode končala. Na kolikih ježah sem bil pozneje!
šla sva v smeri kot oba Apaeha, po dolini, potem pa za gozdnim robom. Sleii 'vp -\;t š<> videla v trav!; -a:n sem jih zapazil, dasi greenhorn; vodili so M'-scrno. c.lasi bi morala iridva iskati Apache na jugu. Ko je bil rob za nama, prideva fx> {*>lahk<> se vzdigajoeem gozdu do neke pleše, ktera je morala nastati vsled kake škodljive zalege; preko te je šel sled. Proti vrhu se pleša precej podaljuje in se konča" v preriji, ktera je bila obrastla z jednakomerno bujno zeleno travo. Tudi tukaj se je sled videl zelo dobro. Kot sem zapazil, so došli Apachi v krogu do nas. Ko prideva na najvišjo točko te zelene postelje, se razgrne pred nama dolga, s sočnato travo obrastla ravnina, ktera se je proti jugu zgubljala v obzorju. Dasi je skoro tri četrtine dneva preteklo, odkar sta nas zapustila Apaeha, videla sva kljub temu njun sled v ravni Črti po dolini. Sam ni ves čas spregovoril niti besede; zdaj pa naenkrat zagodrnja:
"Ta sled se mi prav nič ne dopade!"	»
"Meui i>a zelo," pravim jaz.
(Dalje prihodnjič.>
V slučajih nesreče
izvijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. R1CHTERJEV Sidro Fain Expeller.
On suši, zdravi in. debavi ndohnost. line j te ga vedno dema in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi.
V vseh lekarnah po
25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
Vite pr 2
OGLAS.
Išče se
SLOVENSKI BRIVEC, zmožen tudi nekoliko angleščine. Podrobnosti je zvedeti pismeno pri:
Martin Svete, P. 0. Box 14,	VTaukegan, HI.
(4-7—8)
Za vsako hišcT
koristne in ia-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA:
Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
nSlf " Tezuu III It j 75 cent.
Dalje:
arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijut, lcafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh. Upov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pri poteč, rožmarin, »metli ka, tav-žentrože, »entjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva.
Pišite po knjižico: NA VOD [LO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov.
Priporoča se
K. AUSENIK, 1146—40th Street. Brooklyn, N. Y.
Skužnja H^lt
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rež la korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
_ Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG.
Ml kupujemo in izdelujemo pogodb« >a francoske d«ce in sa doc« kadi
j Posodimo tudi potrebni denar za Izdelovanje dog. Ako Imate doge na pr«-
---j daj. pišite nam, naši pogoji so ugodni.
Rojaki, naročajte se na "Glas Na- j FRIEDLAENDE* k OLIVEN CO.. roda", največji in najcenejši dnevnik, ■kreveport. La. V. O. B«z 561
BRZOPARNIKI
francoske drnžbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer:
V Havre :
La Goseogne..9. avg. ob 10. uri dop. La Bretagne. .16. avg. ob 10. uri dop. La Touraine. .23. avg. ob 10. uri dop. La Savoie____30. avg. ob 10. uri dop.
V Bremen :
Kaiser Wilhelm der Grosse
7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Kaiser ^Vilhelm II.
21. avgusta ob 6. uri zjutraj.
VHamburg: Deutschland. .23. avg. ob 7. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno «d-govoriL
-ooo-
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte:
Slavonia... .28. avg. ob 11. uri pop.
Pamiki Austro-Americana-črte:
Sofia Hohenberg.16. avgusta opoldne. Gerty..........25. avgusta opoldne.
Krasni postni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
V	Antwerpen:
Finland____4. avg. ob 3.30 popoldne.
Zeeland... .11. avg. ob 10:30 dopold. Kroonland. .18. avg. ob 2.30 popoldne Vaderland.___25. avg. ob 8.30 zjutraj
V Hamburg:
Amerika..2. avg. ub 3. uri popoldne. Bluecher..9. avg. ob 9. uri dopoldne. Aug. Victoria. .16. avg. ob 2. uri pop. Amerika......30. avg. ob 2. uri pop.
V	Rotterdam :
Noordam----8. avg. ob 6. uri zjutraj.
N. Amsterdam 15. avg. ob 10. uri dop Statendam. -2p. avg„ ob 10. uri dop. Ryndam... .29. avg. ob 10. uri dop.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Reetor in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vms.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Teden.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK «Air«-gn 109 Greenwich St, New York City.
RED STAR LINE
Prekoniorska jiarohradna dsužba „Rude5a r;?zda"
posreduie redno vožnje- s poštnimi parniki med
New Yorkom In Antwerpegof^ - * ** * * * * Philadeiphijo in Antwerpeaotc
W	> tp*
C --J
Fmsfifc poteike ft Sledečimi nc&niini paniik?;
VADERLAND dva <l)aka 12017 ton. J KROChLANO I27B0 t<m ZEELAND .......;:ao5 ton. i FENNUNC..............I27S0 tor.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete "v «« potrebščine, dobre hrana, najboljša po«t» »tba.
Pot čez Antwerpen je je dim najkrajših «n na»pri jetn-ifiih za potnike Izsi V Avstrijo: na Kranjsko.'Sujfsko. Koroško, Pnmorj«- l5rv«tsko, Dalmacijo r druge dele Avsuije.
Is NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30ur" dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožri Fulton Street. — iz PUH .Ap^f^ PHIJE, vsako drugo sredo od poinola cb vznožju Washington Streefc Glede vprašan; ali kupovanja volniIh listkov se je obrniti na;
OFFICE : 9 BROADWAY, NEW YORK CITY, '
90-96 Dp aborn St., Chicago, — Centnry ltuildin?, St. Louis, — 21 Post Street, San Francisco Ca I , ali na njene zastopnike.
Velika zaloga vina in zganja
Matija O rili,'
Prodaja belo vilio yo 70o ga'lon „ er:;o „ „ oOc ,,
Drožnik 4 fr>Uon« za.......811.00
lJr*nje\e<". sr«*kieii'<; r 1 £12.00 ali 4 gull, (sodček) za .......SHUMi
CUNARD LINE
PARINIICI PLUJEJO IVI ED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZRED4
SLAVONIA ss PANNONIA E™
CAMTHIASS?*
TJLTONIA, SLAVQNIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ii parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dali pri mizi postrež-na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in
The Ciarfl Steemsbip Co., Ltd.,
BOSTON;	MINNEAPOLIS!	CHICAGO:
126 State St. Guaranty Building-	Oearfoorn St
21=24 STATE ST., NEW YORK.
Compapie Qeneraie TransaUamique.
[Francoska parobrodna družba.|
2a obilno naročilo se pri poroča.
Mafija Grillv
1548 St. Clair St.	CLEVELAND. O.

' Rojakom	]
^	naznanjam, da jr za tamošnji okraj moj 1
>edini pooblaščeni zastopnik za vse poslej
JAKOB ZABUKOVE C, j
• 4824 Blackberry Alleys	Pittsburg, Pa. 1
Uradne nre: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do 1 t 8. ure zvečer.	1
Bujaml ght coplo jnipomifaiD.	j
»	Frank	i
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
NAZNANILO,
Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALABJA mL, P. O. Box 547.
Doti&nik ima pravico pobirati ■ naročnina za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanja.
V zalogi ima veliko Število raznih slovenskih knjig..	i
Uradl,e ure: vsak dan v>d do V2S-»veier razun nedelj in praznikov v pisarni obceznanega hotela g. Martina Mahiea, Forest City. Pa.
Uredništvo in npravnUtvo. "aiMM Naroda"
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
F»OSTIVI PARMK1 gO:
"La Provence" na dva vijaka.................14,2tX) ton,	30,OOu konjskih moči.
"La Savoi^ ,, ,, „ .................„	25,000 „	,,
"La Lorraine" ,, „ „ .................1*2,000	,,	25,000	„	,,
"La Touraine" „ „ „ .................]0,000	„	12,OOO	M
"L'Apuitaine" „ ,, ,, ................1 •.<> ' ■	!('», i 0	,,	„
"La BretanKe" ............................8,i»00	,,	i
"La Chamqatrne" ..........................,,	0 »	,,	j
"La Gascogne"............................. 8.0 !>	,,	!',0 D	,,	„
Glavna Ajencja: 32 BROADWAY, NEW YORK,
Parniki odphijeio od skrinj iu«pi»'j ^tdno ol» <«Trtkih »h 10. nrl dopolndne iz pristanišča št. 42 >'orth Ki?er, ob Morton St., N.Y.
La Gaseogrne	9. avg. 1906 *LA LORRAINE 13. sept. 1906.
La Bretag-ne	16. avg. 190<i *I,A TOURAINE 20. sept. 19Gu.
♦LA TOURAINE	23. avg. 19013. *LA SAVOIE 27. sept. 1906.
•LA SAVOIE	30. avg. 10<Hi »hA PROVENCE 4. okt. 1906.
•LA PROVENCE	6. sept. 19i»ij *LA LORRAINE 11. okt. 1906.
Parnika z	zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Al- W. Kozminski, gi-neralni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, III.
AUSTBO-JiHEIIICAN LISE
Regularni potni parniki
"SOFIA HOHENBERG" odpluje IG. avg "GERTY'' odpluje 25. avgusta. "OIULIA" odpluje 1. septembra.
vozijo med.Wew Vorkum, Trotom In Reko.

Najpripravnejša in najcenejša jmrolirodna črta v ;: Ljnbljauo [in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. CSž, Co., General Agents,

t
1
Sil je podpisana pripora Sam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj...........
ISALOON
2 Washington St., New York,
J
t
LU
i
«o7-i0y urccDwitn v—,
, C New YORK C C
T katerem točim vedno pivp, doma jpreSana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........
hnmn vedno pripravljen dober •pr^r&ek.
Potujoči Slovenci in Hr-vat je doM..............
stanovanje in hrdno
proti nizki cent Poatra Iba solidrftL...........
" Za obilen potwt ee priporoča f
FRIDA VON"KROGE j
6f7*199 Orecawkk Street, New Y«fc. |
—i?rarrs. J'
mpr | "mr-' -''iff^'1	"iigr,'" ^trgpi" -mgim«
Telefon 2034.
Frank Petkovšek
714-718 Market Street.	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^SALOON, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALN1C1 ima vedno sveže groee-rije po nizkih cenah."
Pošilja denarje v staro domovino zelo liilro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.

"*'*'•	rtjliiiAiirlitl' •»'•