VJPEN^tfc'
^VToODi roM4U JAiO l^KINUT
LETO I.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE.	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO.	ŠTEV.	3.
Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno Din 9.—, polletno 16.—, celoletno BO.—.
Otvorilcu bohovske vzpenjače 1. apnila 1938.
roiMjM
CCOS
Petek, 1. aprila 1938.
L-JMrv^aersv iffli’	b—
Lt
ppvovu.iXHQ
BEiZOUOHO'-fK
vmn
Opravičilo.
Če, prijatelj, v „Totem listu" Čital svoje boš ime,
Spomni se, kaj naš Prešeren O pušicah rekel je.
Če	pa	kdo imena nima,
Tu	ne	bo	imenovan.
In	če	kdo	je prazne	glave,
Ta	ne	bo	„ob glavo	dan".
Aprilske raovice.
S prvim aprilom „Putnikov" av-tokar ne vozi več v Graz.
Z današnjim dnem pride mesto Maribor v prvi draginjski razred.
V veljavo stopi danes zakon o svobodnem tisku.
js-Tote*11 novice.
V petek, dne 1. aprila se vrši svinjski sejem, katerega se udeleže tudi naši novi sosedje. Ker je to sila važna reč in v procvit naše trgovine, je prav, da jim takoj prvič pokažemo, koliko svinjine je pri nas in koliko masla imamo na glavi.
Zakaj je nemščina slovanski jezik ?
Ker so Nemci prevzeli vso kuhinjsko frassijologijo od bratov Srbov: špajskarta, supa sa ajmohtom, lun-genbratna sa knedljma, frišni viršli sa hrenom, štajerske štrudle, rosbratna sa ramom, švajnskotleti sa kraut a la Serbie, vineršnicla i. dr.
Mariborski splavarji. Splavarji so Mariboru že iz pradavnih časov dobro znani. V novejšem času pa se je število splavarjev znatno pomnožilo, ker so postali splavarji tudi naši zdravniki.
V „Večerniku" čitamo, da so aretirali konzula Klausa, stalnega obiskovalca vseh mariborskih elitnih kavarn. Radi bi samo vedeli, katere izmed mariborskih kavarn so elitne?
KONZUL.
Brez pare mož milijone nudi — ej, to so ptiči redki —, da ne sfrči ta rariteta, ta ptič čepi zdaj v — kletki!
G.
DEŽ.
Kmet mu pravi božji žegen. Jaz pa imam že tretji teden levi čevelj poln dežja!
Kje naj v tem bo logika?
„Ha, ha, hup... Prvi april... hup... Sem moji stari... hup... obljubil, da bom trezen ob enajstih do-
ODVETNIKOVA OPOROKA.
Nek premožen in samski odvetnik je napisal sledečo oporoko: „Za edinega dediča vsega svojega premoženja določim norišnico na Studencu pri Ljubljani. Vse, 'kar imam, sem dobil od norcev in je zato prav, da jim po smrti vse vrnem."
Katehet pokaže v šoli reprodukcijo Tizianove slike Svete Družine ter razlaga: Vidite, otroci, to je Družina, ki je v siromaštvu in bedi vzgojila
ma... hup... Ha, ha, zdaj je pa ura ... hup ... pet zjutraj in pijan sem kot klada... hup!
našega Odrešenika. Niso imeli kaj jesti, niso imeli kaj piti in vendar so živeli pošteno življenje in služijo še danes za vzgled."
„Ta je pa dobra", se oglasi Tone. „Niso imeli ne jesti, ne piti, od Tiziana slikati so se pa pustili!"
Naročajte „Toti list"! Pišite nam dopisnico in navedite Vaš točen naslov. Pošljemo Vam vse dosedanje številke in položnico.
»Mojzes, kaj pa ti vzdiguješ roko?"
Kaj zato, če vse propada — para-bam, para-bam, para-bam-
pam-pam,
kaj zato, če narod strada, svet rešila bo parada — para-bam, para-bam, para-bam-
pam-pam.
Na tribuni stoji in se prijazno smehlja. Mimo pa koraka tisoč ožuljenih nog, (trdi soldaški so škornji).
Tisoč v železo vkovanih glav,
(težke so, težke čelade) tisoč uklenjenih misli preklinja paradni korak in moža na tribuni.
Za cesto stotisoč ljudi, stotisoč suhih grl kriči, pozdravlja moža na tribuni.
In stotisoč grlom pendrek daje takt, bajonet dirigira.
Kaj zato, če vse propada — para-bam, para-bam, para-<bam-
pam-pam,
kaj zato, če narod strada.
Svet rešila bo parada — para-bam, para-bam, para-bam-
pam-pam.
»Ekscelenca, v stodvajsetem mestnem okraju glad mori."
»Dajte mi kruha, skorjico trdega kruha.
Ne zame — za dete."
»Dajte kruha našim rokam,
da bodo lahko
spet kramp vihtele."
»Ekscelenca, v stodvajsetem mestnem okraju glad mori."
»Tiho, Abraham, moram, sicer bo še kdo mislil, da sem Žid!"
»Tako? Kaj je to — glad?
Je to hudo?"
»Huda reč, ekscelenca! treba bo kaj ukreniti!"
»Prav! Jaz imam dobro srce!
Jutri ob treh
v stodvajsetem mestnem okraju, kjer glad mori, bom sklical parado za lačne ljudi."
Kaj zato, če vse propada — para-bam, para-bam, para-bam-
pam-pam,
kaj zato, če narod strada.
Svet rešila bo parada — para-bam, para-bam, para-bam-
pam-pam. Prišel bo gledat bojne poljane, ko bo že davno boj končan, in bo zahteval parado in gledal vojakov bo vrste.
»Kako, da tale vojak
obrnil ni glave v pozdrav na desno?"
»Šrapnel mu je glavo odbil,
ekscelenca."
»Kako? Brez glave ti gre na parado? To proti vsem je predpisom!
Glava je del uniforme!
Zaprite moža!"
Kaj zato, če vse propada — para-bam, para-bam, para-bam-
pam-pam,
kaj zato, če narod strada.
Svet rešila bo parada — para-bam, para-bam, para-bam-
pam-pam.
Ježek.
Na cesti ob pločniku je ležal čik. V svesti si, da se mu bliža konec, je vrgel pogled v preteklost ter modroval: Le čemu sem zagledal ta svet? Čemu so me naredili? Nosil sem ponosno ime »Zeta" in bi! član državnega monopola. Ležal sem v trafiki med tovarišicami. Vstopil je debelu-har, vrgel na mizo stotak in zarenčal: »Škatlo Drina!" Na mojo malenkost se ni niti ozrl. Prišel je razcapanec. Zahteval je za dinar »Drave". Kdo neki kadi »Zeta", sem pomislil? »Deset ,Zeta', prosim", je dejala mlada gospodična. Pomaknil sem se v ospredje, že sem ležal prodajalki v roki, stisnila me je nekoliko; kar čutil sem, kako mi leze tobak pri glavi in nogah na beli dan. Vrgla me je zopet v škatlo in poiskala bolj rejenega kolego.
Z dneva v dan sem bolj hujšal, jezen nase in na mater, ki me je rodila. Končno sem pa le prišel na vrsto. Prodajalka je bila usmiljenega srca: prvemu beraču, ki je v petek prosil, me je odrinila. Oslinil me je na enem koncu in vtaknil v usta. Počasi sem dogoreval in ...
Nežna ženska nožiča, obuta v čevelj številka 35 in pol je ugasnila nesrečnemu čiku luč življenja in odrešila potrpežljivega bralca.
B.
Misel.
Sedim v gostilni, hrustam krvavico in zraven prežvekujem časopise: Kako kaj Franko nove meje riše, kako na Vzhodu vam dele pravico? In še poškilim doli v Palestino. Moj Bog, po svetu teče kri kot vino! Ozrem na krožnik pred seboj se in spoznam resnico: Ves svet spominja me na krvavico.
Ježek.
LOKALNI PATRIOTIZEM.
Kamničani imajo svojega mamuta in naj si ga le obdrže. Mi Mariborčani ne rabimo take zverine. Saj imamo že profesorja Baša.
POTRES.
V nedeljo se naš dom je tresel.
A kaj je nam potres prinesel?
No — v Mariboru in v Ljubljani Zrahljani bili so — možgani.
——II, ■ M.llllHP^,^^—..M— „...niT^Tr|r
Opozarjamo na velikonočno številko, ki bo prekašala vse dosedanje!
Pesem o sodobni paradi.
DANSKI KONZUL.
Danski konzul Edgar Klaus Nobel je gospod.
Ker pa brez denarja je, Pumpa ga povsoa.
Danski konzul Edgar Klaus Sladko govori.
Šli so mu zato na lim Mariborčani.
Danski konzul Edgar Klaus V Rigi je doma.
Rigal pa zdaj v luknji bo: „Jetzt ist schabig da."
S SODIŠČA.
Sodnik priči: ,,Kako se pišete?"
Priča: »Jakob Veilchenduft".
»Kje ste rojeni ?"
»V Tarnopolu, Galicija."
»Kaj ste po poklicu?"
»Trgovec".
»Kako se imenujejo starši?"
»Mozes in Rebeka."
»Kake vere ste?"
»No, gospod sodnik, zdaj pa boste debelo gledali: rimsko-katoliške!"
»Oprostite, prosim, ali se je zgodila danes kaka avtomobilska katastrofa ali je mogoče vlak iztiril?"
»Radi otrpnenih rok, mislite? Ne! To so Mariborčani, ki so bili par dni v Grazu."
Šport.
1. S. S. K. Maribor : S. K. Kranj 4:0.
Kratko rečeno, Gorenjci so bili visoki favoriti in bi prav gotovo zmagali, da niso prejeli 4 gole. Zaslugo za zmago Maribora ima v prvi vrsti napadalna vrsta Gorenjcev, kateri je uspelo, da je celo iz najlepših pozicij pošiljala žoge mimo gola.
S. K. Hermes : S. K. Celje 3:0.
Zasluežna zmaga Hermesa; imel je odličen napad, a slabšo obrambo. To pa je nasprotnik zvedel šele iz športnih poročil. Športniki, čitajte dnevno časopisje, tam se vam odkrijejo vse nasprotnikove napake! Čitajte vsaj: »TOTI LIST".
Iz pridige o. Zlatousta Čenče.
Preljubi kristjani! Kaj mislite, koliko stane sv. misijon? Ali stane 1000 dinarjev? Ne! Ali stane 500 dinarjev? Ne! Ali stane 100 dinarjev? Ne! — Preljubi kristjani! Sv. misijon ne stane prav nič. Kajti on stane samo naše večno izveličanje, samo vprašanje, če nas bo vzel Bog ali hudič.
Sonet o mamutu.
Pri Kamniku so mamuta izkopali — Pradavno predpotopno praživino.
To tridesetlettisočno starino Svečano so na svetlo solnce dali.
Ponosni Kamničani so postali.
»Kako srčno to ljubimo zverino! Proslavili žnjo bomo domovino" — V vseh listih so navdušeno pisali.
Sklenili so muzej nov otvoriti,
Kjer mamuta ostanki bodo zbrani In se tako na veke počastiti.
Prenehali so biti Kamničani.
Ker zdaj več niso kranjski Abderiti, Odslej se zvali bodo — Mamutani.
V. T.
(Ne — Majmunčani. Op. ur.)
Micka vzdihne na smrtni postelji : »Vidiš, Janez, takšen si! Jaz umiram, kmalu me ne bo več. Ti boš kar hitro pozabil na me; izbral si boš drugo ženo, še na moj grob te ne bo nikoli." Pa jo potolaži zvesti mož: »No, no, Micka, le nikar ne jokaj! Sedaj lepo umri, potem bova pa naprej govorila."
Sodišče.
Zbisal Jurček Frnikula.
Sodišče imenujemo sato sodišče kertam clovk pov sodišče prafico pa-jo neker nenajde ker pravjo sakoni daso hrvašk krivičn. So rasna sodisca. Sreskim sodnikom prafimo sss ker stranke sodnike sekirajo inpa narope. Sodniki okrožnih sodisc so sos kerso u sos. Sotniki apelačiskih sodisc so sas kerje tam fse slučaj al sreča. Sodniki kašačiskih sodisc paso skz ker časih tam same kosle strelajo. Pret-sojnik sodisca je starešina. Čepaga vidjo namešenci fsdihnejo Ta star-rešina-s o gospot. Imamo tudi sodne priprafnike kerso za ispraniznitef vinskih sodov priprafni. Oficiali nosjo gorindol agte takoda imajo že Ofiis. Na sodiscih vidimo atvokate in druge nepotrebne ludi ki semintja postopajo, toje sodno postopanje. Na sotniji i-majo tut svojga svetnika svetka bivo-kracija ki jaha na uratnem šimlu. Tako vitimo daje sodišče selo lepo jaafna naprava.
Do pasu stoji v vodi, oči ima izbuljene, kravato vezano na tilniku, po vsem životu se trese, v eni roki drži denarnico, z drugo prešteva denar. Kdo je to?
Državni uradnik! Zmešalo se mu je, ker so mu plačo zvišali.
Moderna vojaška Iznajdba.
s
/
t
/
/
I
I
I
v
zikovno - slovniško - znastveno prerekanje. Nihče od tote cenjene družbe pa ni prišel na toto misel, da je Toti list — toti list! Naravno, saj je edino toti naslov totega lista pristno prleški!
Kronika D. Goflje.
Trpim na kronični goflji, zato bom pisal kroniko za „Toti list". V Mariboru ni težko pisati kronike, ker naravnost kronično boleha na senzacijah. — Prišla je pomlad zelena, mladim fantom zaželena, prve cvetke so zacvele in tudi ptičke zažgolele. Zasedle so park in mestni log. Naša policija ima to grdo italijansko navado, da jih lovi ter jih je oni dan polovila ničkoliko. Nekatere so morale v kajbico, druge — ki preveč kronično frfotajo — v špital!
kljub gneči brez skrbi, ker bodo na razpolago reševalni avtomobili...
V gledališču so poslednji čas odkrili nov komični talent, sicer ne na odru, pač pa med občinstvom. Sedi v prvi loži ob odru in zabava občinstvo kar najprisrčnejše, tako, da ni pozornost spoštovane publike več o-sredotočena na oder, temveč v ložo. Rad steče za kako primadono, zato so ga krstili za — stekliča.
Med številnimi zabavnimi oglasi in napisi po mariborskih plotovih, obeta največ tisti: „Sprejmem dva(!) čista gospoda na posteljo, Uršula Po-čivavnik!" Upajmo, da je medtem že dobila svoja dva gospoda, da sta res čista, ter da postelja še ni umazana! Bilo srečno!
Kaj Je ,,Toti listcc?
V kavarni Central so sedeli znani mariborski profesorji in jezikoslovci Ivan Mravljak, Karol Tribnik, dr. I-gnac Fludernik, dr. Janko Kotnik, dr. Ivan Dornik, dr. Ivan Sušnik, Filip Gašparin, Franc Skok, Stanko Bunc, Bogo Teply, Borko, Baraga, Arko in drugi. Pogovarjali so se o sintaksi, konjugaciji, deklinaciji, nepravilnih glagolih, grških aoristih, consecuciji temporum in drugih slovniških, oziroma jezikovnih vprašanjih. Naenkrat je prišel v kavarno deček' s kupi papirja in zaklical: „Halo, Toti list! Najnovejša številka." Vsa družba jezikoslovcev je postala pozorna. „Toti list'1
— nova beseda! Kaj neki pomeni?
Tribnik je pripomnil prvi: „Herr-
gott kerlci! Toti list? Totus, tota, totum
— ves, vsa, vse. Ergo: Toti list je, list za vse."
Dr. Kotnik mu je odvrnil: „Po mojem mnenju je Toti list Totem list. Totem pa pomeni v indijanskih narečjih božanstvo ali fetiš. Toraj: Toti list je v zvezi s fetišizmom."
Bunc je pripomnil: „Toth nem ember! Slovak ali sploh Slovan ni človek. Toti list je torej vseslovanski list."
Dr, Dornik je menil: „Toti list je Toten-liste, seznam umrlih, to je vseh tistih, ki bodo v tem listu literarno obglavljeni. To vem, ker sem sam književnik."
Dr. Fludernik pa je izjavil: „Ja-sno! Toti list je Todl ali Toud! iist! Vprašanje je le, kdo so todli: izdajalec lista — ta oblika je edino slovniško pravilna !	— sotrudniki ali
bralci." Nato je ponudil tovarišem v nakup svojo nemško slovnico za 4 Din, kolikor stane tudi riba belica.
Drugi so bili zopet drugih nazorov in tako je nastalo splošno je-
Sveti Jožek je bil letos res dober možek! Lepo vreme je dal, fantom pa drage dekline, ki bodo zares drage, ker bodo spravile nekaternike v sveti zakon, druge pa — v alimente! Mislim, da je drugo še vedno cenejše ...
Maribor je dobil svoj konzulat. .. Sicer premore ta samo eno osebo, zato pa je ta odlična in petična, tako, da je ponudila revni mestni občini težke milijone. Maribor, ki ve ceniti odličnike, mu je iz hvaležnosti zato dal na razpolago brezplačno stanovanje in hrano ...
Mestni trg je dobil noge in zavil točno v najožjo ulico. Sicer pa bodo gospodinje ob sredah in sobotah
BALADA.
On je profesor, mož duha
— telo tišče že leta, poročil žensko je iz mesa, telo ji je sred cveta ...
On v sferah nedosežnih spi, jo vodi v sanj gradove, po njej pa teče vroča kri: natakne mu rogove ...
Tak ona je graščakinja
— čeprav v graščini sanjski, profesor pa rogove ima, zato je — bik dejanski.
G.
Napravil je slab vtis.
Dr. Pravoslav Zgaga je bil znamenit odvetnik. Nikdar ni zgubil pravde, četudi je bila zadeva še tako dvomljiva in zamotana. Zato je imel toliko strank, da je moral zaposliti v pisarni tri koncipiente, ravnatelja in pet strojepisk. Tekom par let si je kupil tri velike hiše, razkošno vilo, avto in lep vinograd; v Mestni hranilnici pa je naložil nad pol milijona Din. Tudi v javnem in kulturnem življenju je vžival splošno spoštovanje: bil je občinski svetnik, predsednik Q-lepševalnega društva, častni član gasilske čete i. t. d. Vseh teh uspehov pa ni žel radi strokovnega znanja in sposobnosti, temveč le, ker je imel spretnega pisarniškega ravnatelja Simona Domajnka, ki je bil duša njegove advokature. Domajnko se ni u-kvarjal mnogo s suhoparnimi odvetniškimi in pisarniškimi posli; vse to je raje prepusti! šefu in ostalim uslužbencem. Njegova glavna naloga je bila, da je hodil kot priča na sodišče zlasti v težkih in dvomljivih slučajih. Ko je bil n. pr. posestnik Janez Zver obtožen, da je ubil v Pasjem dolu ob priliki nekega pretepa Franceta Mrcino, je Domajnko takoj potrdil kot priča, da se je nahajal obtoženec v kritičnem času v njegovi (Domajn-kovi) družbi v Petelincih in da torej ni mogel zagrešiti očitanega mu dejanja. Ob neki drugi priliki je prisegel, da je bil konj, katerega je kupil toženec Jakob Povhe, ob času kupčije popolnoma zdrav in da je dobil bolezen šele pozneje, kar mu je znano iz lastnega opazovanja. Takih slučajev je bilo mnogo. Ker pa je imel Domajnko odločen nastop in ker je izpovedal kot priča jasno in določno, je napravil na sodišče vedno najboljši vtis. Zato so mu dali sodniki polno vero in tako so zmagale v pravdah vedno stranke, ki jih je zastopal dr. Zgaga.
Zgodilo pa se je, da trgovec Miloš Varalica, katerega je zastopal dr. Zgaga v raznih zadevah, kljub večkratnim opominom ni hotel plačati stroškov v znesku 6308 Din. Zato je moral vložiti zoper njega tožbo. Pred razpravo je pozval k sebi ravnatelja Domajnka in mu rekel: „Vi veste, da mi Varalica še ni plačal dolžne svote. To morate izpovedati kot priča na sodišču." Ves preplašen mu je odvrnil Domajnko: „Seveda je res. Toda kako morete zahtevati od mene, da bom to potrdil kot priča? Saj veste sami dobro . .." Šele ko mu je obljubil odvetnik kot posebno nagrado polovico iztožene svote, se je ravnatelj pomiril in udal.
Pri razpravi je predložil Varalica potrdilo dra Zgage, da je znesek
6308 Din že zdavnaj plačan. V to svrho je uporabil toženec neko staro pobotnico, kjer je spretno prenaredil svoto in datum plačila. Domajnko pa je pod prisego trdil, da dolg še ni poravnan in da pobotnica ni pristna. Pri tem je vztrajal tudi, ko mu je pokazal sodnik listino in ga soočil s tožencem. Tekom zaslišanja pa je postal priča nesiguren in je napravil na sodišče slab vtis. Tako je zgubil dr. Zgaga pravdo. Obenem je odstopil sodnik pravne spise državnemu tožilstvu, ki je vložilo zoper Domajnka obtožnico radi krivega pričanja. Pri glavni razpravi je bil Domajnko ob-
POKOJNI SUŠNIK.
Pripovedujejo, da je danes že pokojni vodja Avstrijcev priredil nekoč potovanje v različna	mala	mesteca svoje domovine. Zvedeli	so	to	tudi	mestni očetje)
v neki občini,	pa	so	mu	hoteli prirediti
lep sprejem. Zbrali so se občinski možje in na seji ugibali,	kaj	bi	mu	poklonili. ,,Ne-
kaj takega mu moramo dati", pravi župan, „kar bi gospoda presenetilo, nas ne bi nič stalo in da bi tudi vaščani imeli dopadenje nad tem." Dolgo so ugibali, nič pametnega jim ni šinilo v glavo. Pa se oglasi tajnik: ,,Jaz bi že vedel nekaj, pa se bojim povedati." Na splošno prigovarjanje je mož le pojasnil:	„Čim gospod Sušnik pride,
ga kar takoj obesimo! Za njega bo to: veliko presenečenje, nas ne bo nič stalo, ljudem se bo pa tudi zelo dopadlo!"
,,Sama babjevernost je na tem svetu", pravi stara mama. ,,Vsa ta nogometna moštva igrajo vedno in vedno le z enajstimi igralci. Kakor, da bi jim to prineslo srečo!"
sojen radi tega zločina na osem mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za 3 leta; kajti tudi sodni dvor se je prepričal, da napravi obtoženec slab vtis in da se torej ne more verjeti njegovemu zagovoru.
Najmanje stokrat je Domajnko pred sodiščem po krivem prisegel in napravil vedno najboljši vtis. Samo enkrat v svojem življenju je govoril čisto resnico in baš takrat je bil obsojen radi krivega pričanja, ker je napravil slab vtis. Zlobni ljudje pa pravijo, da na sodišču ni pravice.
LJUBEZEN.
Zena: Dragi, kaj bi napravil, če bi umrla?
Mož: Znorel bi!
Žena: Ali bi se v drugič poročil ?
Mož: Ne, toliko pa ne bi znorel I
PRVI APRIL.
Nekega prvega aprila zaloti zakonski zmaj svojega zvestega sotrpina, oziroma moža, ko gorko poljublja brhko mladenko. Možu se seveda o ženi niti sanjalo ni, ko je že stala pred njim. — Mož se zdrzne, a se hitro obvlada in smejoč se zajeclja ženi: „Prvi april! To ni nikaka ljubica, ampak moja nečakinja, ki je še ne poznaš!" — Žena mu prismoli imenitno zaušnico ter vrne milo za drago: „Prvi april! To ni nikaka zaušnica, ampak moja roka, ki je tudi še ne poznaš!"
V „Edinosti čitamo, da je nekemu advokatu ušla krava.
Zakaj je advokatu krava ušla?
Ker je dobro vedela, da b! tudi njo takoj odrl.
Da lahko bi opravljale	da mleko bodejo odslej	Tiskala	Podravska	tiskarna	v Mariboru. — Za
so mlekarce sklenile,	na trg tako vozile...	tiskarno	odgovarja	Lojze	Stražnik v Mariboru.
Mariborski epigrami.
Je pisatelj in turist —
Vedno roma iz lista v list.
Majhen direktor Rad komandira,
Fante dekleta Pridno nadzira.
Kdo je ta stric?
Herr Itz.
Z rdečilom, gospa, popravljamo šolske šarteke.
Kaj sle šarteka, i Vi, da ste potrebna poprav?
MARIBORSKI DIHUR.
Po Pohorskih potih je hodil In muzo za roko je vodil, Zamaknjen ves žnjo je kramljal, A Čas mu je stihe koval.
Zapustil Parnasa je steze,
Prekinil je z muzo vse zveze, Književni dihur je postal,
Od sebe več fige ni dal.
V. T.
S A KASARNA ?
Si mislil, da si kje v Bavarski pri Hitlerju v SA kasarni?
Ne, to je zlobni škrat tiskarski, ker v — mariborski si kavarni!...
MESAR.
Da aek deset pri kili manj dobi, Začudi se ubogi odjemalec!
Zakaj?! — Napis pravilno se glasi: N. N. — mesar in prekanjevalec.
VELIKA PUNTARIJA.
Kaj je bilo in zdaj ni več?
— Velika puntanja!
Česa ni bilo, a je zdaj?
— Velika svinjarija!
G.
Sss uredništva.
Pišejo nam: „Spoštovani gospod izdajalec! Čestitam Vam in želim u-speha na začrtani poti! Prva številka „Totega lista" meni sicer ni preveč ugajala, kajti nisem športnik, niti pre-možneš. Ni mi zato ugajala niti vsebina, niti cena. V drugi številki sem pa našel marsikaj zanimivega in še za pol dinarja ste se pocenili. Ugajala mi je vsebina, oblika in slike. Vtaknil sem list v žep, ga pokazal še domačim in glej, po treh dneh celo mi je prišel prav. Zgodilo se je nekaj človeškega; javna stranišča s papirjem niso preobložena in tako se je
Vaš „Toti list" tudi v tem slučaju lepo izkazal. Vas prisrčno pozdravlja
Janez Potreben."
Janezu najlepša hvala! Veseli nas vse, le tisto „o nečem človeškem" ne! V izogib takim slučajem smo sklenili tiskati naš „Toti list" odslej na „šmir-gelpapirju".
Čudne razmere vladajo pri tajništvu JRZ v Mariboru. Tam se navdušuje baje neki Krajnc za nekega Korošca in vendar sta oba — Štajerca.
POSILNI.
Kapetan: (posilnemu) Gjuro, tu imaš dva novca po dinar, kupi za en dinar „Slovenski Narod", a za drugi „Večernik".
Gjuro (odide, se čez pol ure vrne brez časopisov, v vsaki pesti tišči po 1 dinarski novec): Molim Vas, gospodine kapetane, da mi kažeš, za koji dinar da kupim „Slovenski Narod", a za koji dinar „Večernik"!
Razgovor medi štnšpicijenfom in šepetaicem.
mmemmmmsssssm s«
NEPRAVI NEČAK.
Inšpicijent: „Dragi šepetalec! Zašepetaj mi prav na uho, kaj praviš ti k „Postrežčku št. 13"?"
Šepetalec: „Jiranek in Povhe sta se prav lepo potrudila. Hvalevredno je, da sta marsikaj izpustila in mnogo pridejala. Le kaj pravi Harastovič, ko sta mu pričarala konkurenčnega koreografa?"
Inšpicijent: „Kaj bi rekel! Vrlo važno, kakor vedno. Povej mi, no, dragi inšpicijent, ti, ki povsod svoj nos vtikaš, čemu pa je naslov opereti „Nepravi nečak"?"
Šepetalec: „Ne veš? Zato, ker je Parmovega „Nečaka" bore malo o-stalo!"
B.
Oglasi v „Totem listu” imajo štirinajstdnevno vrednost in omogočajo izdajanje tega lista.
Zahtevajte povsod
Pobausov
„Suhor“
Robausov
zdravilni
prepečenec
Manufakturna
in
modna trgovina
v
Josip S raj
=-	■	'	'.-."I
Maribor
Palača banovinske hranilnice
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Cvetlična 12.