Stran 6. ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA okrog vratu, rokavi dolgi, dolge nogavice in primerni čevlji. Če kupiš paj-čolan, kupi takšnega, da ne bo samo za enkrat, ampak da ga otrok lahko vporabi pri vseh cerkvenih slavnostih in da ostane potem event. še za druge otroke. Ni zvijaj otroku las, pusti jih le razpletene, ali jih poveži s trakom, pajčolan pa pripni nizko; tiste visoke piramide iz pajčolana in cvetlic niso več moderne. Najlepše je, če pripneš pajčolan gladko in trdno in vrhu pajčolana pripneš venček iz majhnih belih cvetk, Birmanska obleka ni tako zelo podvržena modi kakor druge obleke. V finih krogih imajo za birmansko obleko poseben tip, ki se da, seveda, okrasiti na različne načine, vendar oblika ostane skoro vedno ista: krilo precej dolgo in široko, dolgi rokavi, na desni strani jet ob pasu pripeta mala, bela torbica za robček. Želeti bi bilo, da se ohrani ta posebni stil pri otroških oblekah za cerkvene slavnosti in da bi te obleke ne bile preveč podvržene ekstravagantnim spremembam mode. M. M. Popis. Naslovna stran: Štev. i—4. Štev. 1. Platnena oblekica za 2-letnega dečka. Iz tanjšega blaga se ukroji modrček, na katerega se pritrde hlačke in sicer so hlačke spredaj zašite na modrček, zadaj se pa zapno z gumbi. Seveda je treba pustiti ob stranskih šivih primerno odprtino. iMo-drček se zapenja zadaj z gumbi. Bluza kimono se nosi lahko tudi s pasom; je enostavna, spredaj v sredini ima 2 cm široko s križci v poljubni barvi vezeno borduro. Tik ob borduri je bluza urezana in zapeta z gumbi. Mesto luknjic napravimo zanjke iz vrpce. Kroj na krojni poli. Štev. 2. Oblekica iz voala ali etamina za 3-4-Ietno deklico. Gorenji delček na plečih in prsih je okrogel in obrobljen s 5 cm široko, ravno ukrojeno volano, katera je našita tudi ob rokavcih in ob spodnjem robu. Kroj na krojni poli. Štev. 3. Oblekica za 5.6 letno deklico ima zelo kratek modrček in okrogel ovrat-niček. Ob robu modrčka in na zapestnici je okrašena z ozko vezeno borduro. Št. 4. Obleka za dečka. Na perkalasto ali piketasto enobarvno, ali črtano srajčko so zapete hlačke različne barve (sive, terrmo-modre, ali tudi bele). Če so hlačke črtane, naj bo srajčka ene barve. Št. 5. Bela obleka s plisiranim krilom. Bluza ima raven, stoječ ovratnik in je okrašena z borduro s križci ene ali več barv. Kroj na krojni poli. Št. 6. Obleka iz svilenega platna šampanjske barve s plisiranimi stranskimi polarni. Ovratnik je dolg in ozek, ves vezen s križci rujave in modre barve, isto tako okrašena zapestnica. Z enako borduro se končata zgoraj stranski poli. Št. 7. Svetla platnena ali svilena obleka, okrašena z vezeno borduro poljubne barva, Enake barve je Širok, usnjat pas z veliko spono ter ozka šerpa, ki je pritrjena na ramenih in spredaj zvezana. Št. 8. Obleka s tuniko iz platna ali svile poljubne svetle barve ima na bluzi ob strani vezeno borduro, ki se ponovi na tuniki. Vporaben kroj štev. 2 na krojni" poli za pomlad; treba je le primerno izrezati ob vratu in skrajšati rokav. Št. 9. Bela birmanska obleka iz etamina ali svile. Ob straneh ima po pet zlikanih robčkov, spredaj počez po tri žive šive nad in pod svilenim pasom, ki je zvezan ob strani v petljo. Kroj na krojni poli. ' Št, 10. Birmanska obleka z uložki iz čipk, obrobljenimi z ozko volano iz svilenega traka. Ob vratu enaka volana; rozeta na svilenem pasu je isto napravljena iz slične volane. Pod rozelo so pripeti trakovi male bele torbice iz enakih čipk. Št, 11. Bela obleka je vkrojena kakor št. 16, ima ob vratu dolg plisiran plastran ter enako tuniko ob straneh. Nad tuniko in ob spodnjem robu okrašena z motivom iz živega roba. Št. 12. Obleka iz črnega baržuna za bir-manca. Dolge hlače so zapete na modrček, katerega sprednji del je iz svilenega platn.i in istotak ovratnik. Sprednji rob je obojestransko opremljen z zelo ozko volane o, istotako ovratnik. Pas iz enake svile je ravno ukrojen in nekoliko nabran. Kroj ca krojni poli. Št, 13 in 14. Dve enostavni beli birmanski obleki, okrašeni z zelo ozkimi volanami in prešitimi robčki. Št. 15. Obleka iz temnomodrega blaga ali črnega baržuna, primerna za birmo ali prvo sv. obhajilo. Št. 16. Bela birmanska obleka s trojno široko volano na krilu ob vratu in rokavih. Kroj na krojni poli. ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA Stran 7. Št. 20. Poletni kostim iz lahkega volnene- z vezenim okraskom na desni strani in širo- ga blaga poljubne barve, obrobljen z enakim ko šerpo, ki ima širok rob iz temnejšega blagom temnejše barve in svetlo svileno blaga in enak vezen okrasek, treso. Št. 31. Bluza iz dvojnega blaga z dolgimi Št. 21. Bela obleka s kratkimi rokavi, rokavi, okrašena z rdečimi trakovi iz dvojne svile Št. 32. Kopalni triko, obstoječ iz hlačk in in gumbi. dolge bluze; oboje obrobljeno z belo treso. Št. 22. Obleka iz lahkega volnenega blag^ — Rdečebelo črtan kopalni plašč z velikim ali platna, s plisiranim krilom, okrašena s ovratnikom. kariranim volnenim blagom ali svilo in §^ 33, Kopalna oblekica za deklico je iz gumbi. rdečega in rdeče-belo vzorčastega blaga. Št. 23. Svilena obleka z nabrano tuniko ob Kroj na krojni poli. Sll8a.neoh. iS,V,"e.n°, b°rdur°- . „ . , „ Prednik in zadnik sta ukrojena izcela. Št. 24. Plaže iz kanranega volnenega blaga g daj se v sredinl prerežeta in se všije z visokim dvojnim ovratnikom. yložek kakor razvidn0 na kroju> Z se z št. 25. Obleka iz kanranega eponza z fa. na ramenih< belim ovratnikom in enaico serpo. Ub strani _.„.„, , , ... , ., . . zapeta z gumbi do kolena. L Št. 34-, Modra kopalna obleka z vložki iz Št. 26. Plašč iz svetlega alpaga, bogato belo-modro vzorčastega blaga, vezen z enakobarvano svilo. _ Št. 35. Kopalna oblekica se ukroji lahko Št. 27. Enostavno ukrojena etaminasta kot štev. 33, le da je ob kolenu nabrana obleka, okrašena z volano, našito v zobca- na pas različne barve, enako obrobljena ob sti obliki. vratu in rokavu. Št. 28. Platnena obleka z zaokroženo št. 36. Kopalna obleka iz svetlo-sivega ukrojenimi stranskimi polarni, okrašena z alpaga je rdeče obrobljena in ima rdeče nagosto nešitimi gumbi spredaj in ob strani, vezano borduro in rdeče gumbe ob strani Bel ovratnik in žabo. bluze in tunike. Hlače se narede posebej Št. 26. Bluza z velikim plastronom, za- in se naberejo ob pasu na gumijev trak. petim ob strani, ovratničkom in šerpo. Krilce je prišito na bluzo. Št. 30. Enostavno ukrojena kimono-bluza Kroj na krojni poli. Razgovori. Vprašanja. 1. Kaj je vzrok, da imam vsako zimo Hšaj po obrazu? S čim bi ga odpravila? Katica C. 2. Kaj bi pomagalo, da bi mi ne izpadali lasje in obrvi? Ivanka. 3. Prosim, svetujte mi v listu kako dobro kremo za masažo po obrazu. M. B. 4. Rada bi, da bi kak znanstvenik napisal prav poljudno razpravo o Marsu. 5. Katera sotrudnica bi imela dober recept za vkuhavanje sadja s špiritom? Baje delajo to po Kranjskem in se sadje vzdrži več let. Menda se rabi poleg sadja in špirita tudi sladkor in voda, a sem pozabila, katero množino in v kakšnem redu. Danica. 6. Pred dvema letoma je potovala po Sloveniji neka ruska potovalna sestra Rdečega križa in je tudi poučevala, kako se izdelujejo umetne cvetice. Učila je tudi modele za risanje cvetic. Ali bi hotala katera njenih znank priobčiti v listu navodilo in risbe za to. Alba Z. 7. Kako odpravim plcsnobo iz temnomodre krepdešinaste obleke? ' 8. Na vrtu mi izpodjedajo debeli beli črvi zelenjavo. Kako naj jih odpravim? 9. Kako odpravim kuram uši? Irma. 10. Kljub temu da nisem alkoholistka, imam vdno rdečico na nosu; s čim bi jo odpravila? Ker sem zelo suha, bi rada postala malo debelejša; kaj naj vživam, da mi bo teknilo? Minka. 11. Zakaj imam zvečer tako nizko temperaturo? Je li to nevarno? M. M. 12. S čim naj si mažem roko, da bo koži mehkejša. Glicerin in vazelin ne pomagata. 13. S čim se ugladi hrapava hoža na komolcu? 14. Ali je mogoče ubeliti od solnca zaru-javelo polt? Freda. 15. Pozimi sem imela na rokah ozebline, pa sem jih parila z vročo vodo. Sedaj imam vso kožo rdečo. Kaj bi pomagalo. Ada. 16. S čim bi odpravila bradavice z obraza. Nada. 17. G. M. v Divači želi vedeti, kako bi se dala vgladiti zelena svila, ki je bila zlikana v gube in na kateri se poznajo vbodi; bila je namreč vezena z debelo svilo. Ima tudi nekaj madežev. 18. Ali je že izšel II. del knjige «Zadnji dnevi Pompejev? Marija Ž. Odgovori, 1. Katica C. Lišaj ni kožna bolezen, zato ni treba zdraviti kože, nego je navadno le posledica prehlada. Kakor udari prehlajenje nekaterim na oči ali na uho, tako se pozna drugemu na koži. Po zimi se zlasti varujte prehlada in pazite, da ne boste zaprti. Umivajte pa se z vodo, kateri primešate nekoliko špirita in mila. Slran 10. ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA Druga čitateljica pa svetuje iz lastne izkušnje, da pomaga proti lišaju beljak. Ko je zadnjič imela lišajasto polt, si je po nasvetu neke zdravnice namazala ž njim in kmalu ji je izginilo. V kozarec ubijte beljak, pa ga pokritega lahko imate cel teden. Vsak večer se namažite z njim. 2. Ivanka: Skrbeti -morate, da si odpravite prhljaj. Izpadanje las je cesto tudi posledica nervoznosti. Zato si obenem tudi lečite živce. 2. Las ne umivajte prepogosto; mnogi trdijo iz lastne izkušnje, da povzroča prepogosto umivanje las plešo in predčasno osi. velost. Na tri mesece" enkrat zadostuje po mojem mnenju. Bolj nego vode potrebujejo lasje kot vsaka živa stvar svetlobe in zraka. Razpustite si jih slednje jutro in slednji večer in pustite jih razpuščene po ramah vsaj četrt ure, da prodre med nje zrak in svetloba. Nato jih polagoma krtačite in sicer po dolgem; ne samo, da odstranite prah in prhljaj, ampak tudi zalo, da se po lasnih cevčicah (lasje so namreč votli) razpelje in razdeli oljnata snov, ki jim daje življenje. Lasje se hranijo s to snovjo, ki jo absorbirajo iz lasišča. Ako izločuje slednje mnogo ali celo preveč masti, jih je treba negovati drugače, nego če je izločevanje maščobe normalno ali pomanjkljivo. Mastne lase je treba pogosteje umivati, najbolje z vročo milnico; večkratnemu izpiranju z mlačno •vodo sledi poliv z mrzlo vodo, pomešano s kisom. Ako koža izločuje obilo masti, svetujemo, naj se lasišče večkrat masira s preparati, ki imajo za osnovo alkohol, chinin; priporočljiv je tudi bay-rum. Nikdar pa ne smemo masirati lasišča s čistim alkoholom ali s kolinsko vodo. Nerazredčeni alkohol uniči pigment, to je lasno barvilo in vsled tega lasje osive. Ako pa je izločevanje masti nezadostno, so lasje suhi, trdi, sršasti in tedaj je škodljivo pogosto umivanje las, ker se s tem < 'dstrani še tista mast. V tem slučaju se lasišče namaže s kakim mastnim preparatom, kakor so; vazelin, petrolin, brilantin krtačijo, da se maščoba enakomerno raz-maže. Izogibajte se raznih shampoingov, katerih osnova je po večini soda ali pepe-lika. Blondinkam se priporoča izpiranje las z močnim kameličnim čajem ali z žafra-ali olje — Macassar. Nato se lasje skrbno novo vodo. Temnolasim pa svetujemo izpirati jih s čajem iz bršljanovih listov in zelene orehove lupine in sicer: skuhati na 1 1 vode 5 orehovih lupin in enako težo bršljanovih listov. Severjeva. 3. H. B. Glede kreme vam svetujemo, uporabljajte le take, ki vsebujejo malo maščobe, zlasti če imate kožo že od narave precej mastno. To so predvsem kreme, ki imajo za osnovo vazelin in glicerin. Imenoma ne moremo navesti nikakega kozmetičnega izdelka, ker naše glasilo ne more služiti trgovski reklami. Glede negovanja kože pa vas že sedaj opozarjamo na članke o kozmetiki, ki bodo začeli izhajali v našem listu bržkone z junijem. 10. M i n k a: Rdečica na nosu je navadno posledica zaprtja. Vsled nerednega odva. janja sili kri v kožo mesto v drobovje. Zato je treba skrbeti, da se uredi prebava. — Ker pa pravite, da ste jako suhi, naj-brze ne trpite na zapeki, ozir. bi utegnilo čistilo vplivati celo tako, da bi še bolj shujšali. Pri vas bo rdečici na nosu najbrže kriva nerv oznost; namesto v možgane sili kri v kožo. Zato si pa zdravite živce. Da se boste zredili, pa uživajte sladko in močnato hrano ter ne preveč zelenjave. Zelenjava namreč pospešuje prebavo, zato se jed premalo zadrži v želodcu in črevesu, pa ne utegne oddati organizmu vseh potrebnih snovi. 11. M. M.i Je več ljudi, ki imajo temperaturo tako, kakor ste jo popisali vi. Pa se ni treba zato prav nič vznemirjati. Če ste drugače zdravi, tudi ni treba radi tega iskati špecijalista. 18. Marija Ž.s II. del tega romana je že izšel. V našem listu objavljamo samo one knjige, katere dobimo v oceno. Založništvo nam je poslalo pa samo I. del. Francka T. Vaše pisemce, katerega pa radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti, nam priča, da ste prav marljiva go-spodinjica, čeprav se Vam v gospodinjstvu vse ne posreči, kakor želite. Vaše veselje do dela in zanimanje do lepega .'n koristnega čtiva Vam bo pripomoglo do izpopolnitve v vsem, kar je potrebno izobraženi gospodinji. Za kruh naredite bržčas premehko testo, zato je nizek, suh in se mrvi. V naslednjih vrstah prinašamo recept za dober kruh. Potice, kakor tudi kruh, morate pustiti prej dobro vzhajati, predno denete v peč. Kar se tiče ročnih del, so v naših prilogah tudi tako preprosti vzorčki, da jih lahko izdelujete tudi Vi, čeprav se Vam zdi, da imate vsled gospodinjskega dela v kuhinji in na polju zato neprimerne roke. Poizkusite si jih umiti zvečer v mlačni vodi, kateri pridenete nekoliko pralne sode, z drobnim peskom, ali koruznim zdrobom in si jih namažite z vazelinom ali glicerinom predno ležete. Domači kruh. Na 5 kg moke vzemi 4 dkg droži ali kvasa. Moko presejaj v gorko skledo, kjer nameravaš kruh zamesiti. Moko osoli in prideni nekoliko janeža ali kumine. Kvas raztopi posebej v lončku na mlačni vodi. Ko se vzdigne, zamesi ga v moko in prilij toliko mlačne vode, da narediš precej trdo testo. Tega sedaj dobro ugnetaj toliko časa, da postane testo gladko in se začno delati mehurčki, rok in deske se ne sme sprijemati. Čim je testo tako ugneteno, ga dobro pokrij in postavi na gorko, da vzhaja. Medtem zakuri peč in pripravi peharčke, katere pogrneš s prtiči in jih posujeŠ z moko. Čez dobro uro je navadno testo vzhajano in sedaj ga razdeliš na jednakomerne dele in vsak_ del zopet dobro ugneteš in položiš v ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA Stran 11. pehar, pokriješ, postaviš na gorko in pustiš Zorka Pr.: Prosite me, naj na podlagi pose enkrat vzhajati. Medtem je peč razbe- slane novele presodim, imate li pisateljski ljena, preiskusi njeno pravilno toploto, talent ali ne. Ne morem pa tega izpoznati Med mesteje položi kos belega papirja; če po enem samem primeru. Vsekakor kažejo takoj začrni, jo moraš še ohladiti, če ostane Vaše besede dokaj bujno domišljijo in pre-list bel, je še prehladno in jo moraš še so- cej dober način izražanja, toda v slovnici greli, ako pa ti papir v kratkem čisu niste dobro podkovani in Vaše pojmovanje lepo zarujavi, je oeč dobra. Z grebljo ljubezni odgovarja pač Vašim 17 letom, ka-(krevljo) pogrebi iz nje vso žrjdvico in jo tere ste preživeli pod vplivom velikomest-pometi z mokrim omelom. Pazi, da kruh nega blaziranega življenja. Škoda! Ako bi si pravočasno vsadiš v peč, ako ga pustiš mogli razviti lastno življenjsko naziranje in predolgo vzhajati, ti zopet vpade in ga sicer na podlagi čuvstvenega in intelektual-moraš še enkrat pregnesti. Ko zvrneš hleb nega zdravja, bi morda črez par let lahko na lopar, da ga vsadiš, ga povrhu - mrzlo napisale kaj lepega in samoniklega, vodo pomoči; a ko ga jemlješ iz peči, ga Dora Gr.: Prav dobro. O priliki še kaj omoči z gorko vodo. Ko je krih v peči, sličnega! peč dobro zapri. Peče se približno eno Pavla A___Bled: Le pošljite; če bo dobro, uro. Da je kruh pečen, vidiš pO njegovi bom prav rada objavila. barvi in spoznaš po zamolklem zvoku, ako I. Kal.: Pesemca bi bila lepa, toda ba- potrkaš na hleb na spodnji strani. nalnost zadnje vrstice ji vzame vso poezijo. Pravilno zamešen, dobro vgneten in pri- J - r: Ni nič novega, merno vzhajan kruh je lahek, visok in Krist.: Hvali.. Objavimo o priliki. > gost. Če je slabo pregneten, je redek, pust Fr, Ks. Ost.: Obe pesmici prav čedni, in suh in se drobi. — Gorkega kruha ne Objaviti jih pa ne morem, ker imata za naše zapiraj v omaro. _______ U—. razmere predelikalen motiv. Lepa hvala za prisrčne besede. DODATEK k odgovorom v 4. št. Ž. Sv. Vera Toros: Ste prejeli moje pismo? 1. B, Veles: Čitajte 3. odgovor v tej šte- — viiki. Listnica priloge. 9. Pia: Glede vprašanja smo izvedele le . ' , „ . . . o «Zavodu angleških gospodič2n» (Engl. A. V. K r i z e v c i: Tako laskava pri- Fraulein) v Merami v Tridentinski Benečiji, znanja o vzorcih na naših prilogah za ročna Zavod ima 6razredno osnovno šolo, triletno dela kakor tudi o modni prilog., so nam meščansko, 2razredno obrtno, gospodinjsko v veliko zadoščenje m pnjetno vzpodbudo šolo, nemški tečaj za drugorodke, da se po- do nadalmega izpopolnjevanja. >J-a- polnoma izvežbajo v nemščini; pouk v M. P. Murska Sobota: Srčna hvala glasbi, slikanju in risanju. Plača se letne za Vaš trud in priporočilo «Ž. Sv.» v kro- vzdržcvalnine L 1500, kar pride z drugimi gu Vaših znank. Veseli nas, da ste z na- prispevki vred okoli L 500 mesečno. širni kroji zadovoljni in da so Vam pri kro- =^= jenju oblek * za Vas in Vašo deco dobro- |- . , . j .v, došli. Da s pomočjo teh mnogo prihranite, LlStniCa UreOniSlVa nas veseli, saj to je naš namen, da našim L L. Pesmici sta oblikovno prav lepi, naročnicam podamo ono, Kar jim je v po- škoda da je motiv že tako silno obrabljen, moč v gospodinjstvu. Vaše laskavo prizna- Pošljite kaj drugega. nie nam priča, da je naše stremljenje pravo Barkovljanka: Prav lepa hvala za Vaše in nam je v prijetno zadoščenje. U-a. lepe pomladanske besede. Segle so nam M. Z.: Tudi mi smo Vašega mnenja globoko v srce —- toda objaviti jih ne mo- glede vzorcev za kvačkane, pletene in mre- remo! Sprejmite tudi od naše strani po- žaste čipke. Marsikaj bi rade priobčile, a zdrave, ki nam prihajajo iz srca in duše. žalibog za enkrat še nismo tako trdne, da Pepca: V Vaši pesmi je premalo pesni- t>'; zamogle izdajati velike svote za klišeje, škega zanosa. ki stanejo zelo veliko. Sčasom pa pridemo M. Z.: »Slepčeva pomladanska pesem» gotovo tudi do tega — korak za korakom, nima nič novega, izvirnega. Nabožne pesmi D. M. v Bistrici: Zabeležile smo pa bi bile bolje za kak drugi list nego za si Vašo željo. Imena »Dragica«, «Alojzija», «Ženski Svet». «Ivanka» priobčimo v prihodnji prilogi. POZOR! Kljub temu, da ima pričujoča številka modno prilogo, obsega vendar zopet 32 strani besedila. Povečan list zahteva mnogo večjih stroškov, zato prosimo vse cenj. naročnice, ki še niso poravnale svoje naročnine za prvo polletje, DA TO NEMUDOMA STORE! UPRAVNIŠTVO. pehar, pokriješ, postaviš na gorko in pustiš še enkrat vzhajati. Medtem je peč razbeljena, preiskusi njeno pravilno toploto. Med mesteje položi kos belega papirja; če takoj začrni, jo moraš še ohladiti, če ostane list bel, je še prehladno in jo moraš še segreli, ako pa ti papir v kratkem čisu lepo zarujavi, je oeč dobra. Z grebljo (krevljo) pogrebi iz nje vso žrjdvico in jo pometi z mokrim omelom. Pazi, da kruh pravočasno vsadiš v peč, ako ga pustiš predolgo vzhajati, ti zopet vpade in ga moraš še enkrat pregnesti. Ko zvrneš hleb na lopar, da ga vsadiš, ga povrhu - mrzlo vodo pomoči; a ko ga jemlješ iz peči, ga omoči z gorko vodo. Ko je krih v peči, peč dobro zapri. Peče se približno eno uro. Da je kruh pečen, vidiš pO njegovi barvi in spoznaš po zamolklem zvoku, ako potrkaš na hleb na spodnji strani. Pravilno zamešen, dobro vgneten in primerno vzhajan kruh je lahek, visok in gost. Če je slabo pregneten, je redek, pust in suh in se drobi. — Gorkega kruha ne zapiraj v omaro. _______ U—. DODATEK k odgovorom v 4. št. Ž. Sv. 1. B, Veles: Čitajte 3. odgovor v tej številki. 9. Pia: Glede vprašanja smo izvedele le o «Zavpdu angleških gospodičzn« (Engl, Fraulein) v Meranu v Tridentinski Benečiji. Zavod ima 6razredno osnovno šolo, triletno meščansko, 2razredno obrtno, gospodinjsko šolo, nemški tečaj za drugorodke, da se popolnoma izvežbajo v nemščini; pouk v glasbi, slikanju in risanju. Plača se letne vzdržcvalnine L 1500, kar pride z drugimi prispevki vred okoli L 500 mesečno. Listnica uredništva L L. Pesmici sta oblikovno prav lepi, škoda da je motiv že tako silno obrabljen. Pošljite kaj drugega. Barkovljanka: Prav lepa hvala za Vaše lepe pomladanske besede. Segle so nam globoko v srce —- toda objaviti jih ne moremo! Sprejmite tudi od naše strani pozdrave, ki nam prihajajo iz srca in duše. Pepca: V Vaši pesmi je premalo pesniškega zanosa. M. Z.: «Slepčeva pomladanska pesem» nima nič novega, izvirnega. Nabožne pesmi pa bi bile bolje za kak drugi list nego za «Ženski Svet». Zorka Pr.: Prosite me, naj na podlagi poslane novele presodim, imate li pisateljski talent ali ne. Ne morem pa tega izpoznati po enem samem primeru. Vsekakor kažejo Vaše besede dokaj bujno domišljijo in precej dober način izražanja, toda v slovnici niste dobro podkovani in Vaše pojmovanje ljubezni odgovarja pač Vašim 17 letom, katere ste preživeli pod vplivom velikomest-nega blaziranega življenja. Škoda! Ako bi si mogli razviti lastno življenjsko naziranje in sicer na podlagi čuvstvenega in intelektualnega zdravja, bi morda črez par let lahko napisale kaj lepega in samoniklega. Dora Gr.: Prav dobro. 0 priliki še kaj sličnega! Pavla A. — Bled: Le pošljite; če bo dobro, bom prav rada objavila. I. Kal.: Pesemca bi bila lepa, toda banalnost zadnje vrstice ji vzame vso poezijo. J - r: Ni nič novega. Krist.: Hvali«. Objavimo o priliki. > Fr. Ks. Ost,: Obe pesmici prav čedni. Objaviti jih pa ne morem, ker imata za naše razmere predelikalen motiv. Lepa hvala za prisrčne besede. Vera Toros: Ste prejeli moje pismo? Listnica priloge. A. V. K r i ž e v c i: Tako laskava priznanja o vzorcih na naših prilogah za ročna dela, kakor tudi o modni prilogi, so nam v veliko zadoščenje in prijetno vzpodbudo do nadaljnega izpopolnjevanja. *J-a. M. P. Murska Sobota: Srčna hvala za Vaš trud in priporočilo «Ž. Sv.» v krogu Vaših znank. Veseli nas, da ste z našimi kroji zadovoljni in da so Vam pri krojenju oblek * za Vas in Vašo deco dobrodošli. Da s pomočjo teh mnogo prihranite, nas veseli, saj to je naš namen, da našim naročnicam podamo ono, Kar jim je v pomoč v gospodinjstvu. Vaše laskavo priznanje nam priča, da je naše stremljenje pravo in nam je v prijetno zadoščenje. U-a. M. Z.: Tudi mi smo Vašega mnenja glede vzorcev za kvačkane, pletene in mrežaste čipke. Marsikaj bi rade priobčile, a žalibog za enkrat še nismo tako trdne, da bi zamogle izdajati velike svote za klišeje, ki stanejo zelo veliko. Sčasom pa pridemo gotovo tudi do tega — korak za korakom. D. M. v Bistrici: Zabeležile smo si Vašo željo. Imena »Dragica«, «Alojzija», «Ivanka» priobčimo v prihodnji prilogi. Stran 14. ŽENSKI SVET - MODNA PRiLOGA Delo naših naročnic. Prinašamo tu ob strani slika obleke, ki jo je napravila g. Milka Princ iz Jurdani v Istri. G.čna Princ je sama sestavila tudi risbo, katero objavljamo na krojni poli. Veze se s sledečimi barvami: rdteče, rumeno, zeleno, modro, vijoličasto in črno. OtvarjamiO' s tem kotiček našim naročnicam, katere prosimo, naji nam pošljejo slike bluz in oblek, izvršenih po lastnem načrtu; objavljali bonro najlepše. Dekle staro 21 let no, prikupljive zunanjosti, prosi za službo služkinje za vsa dela. Le v kuhinji bi morala imeli pomoč gospodinje vsaj za začetek. Prosi v boljšo družino, a ne v gostilno. Plača po dogovoru. Zeli v Mar.bor ali Ljubljano. Nastop takoj. Čaka doma, Godenince 32, pošta sv. Bolfenk pri Središču. — Terezija Ko-laričeva. Kroje [muštre] de, dame in otroke razpošilja in izdeluje po meri K N A F E L J ALOJZIJ, slrokovni učitelj za kro-jaštvo — Ljubljana, Križevniška ulica štev. 20. Urednica pTiloge: Milka Martelančeva PIŠITE PRAVILNO NASLOVE! Za dopise uredništvu ali upravništvu «Ženskega Sveta» ne zadostuje naslov: Casella postale 384, ampak je treba napisati cel naslov: UREDNIŠTVO (ali Upravništvo) «ŽENSKI SVET», T r s t (T r i e s t e) (centro) casella post. 384. Pisma s samo navedbo poštnega predala se ne dostavljajo. NOV ZOBOZDRAVNIK Med. univ. LOJZ KRAIGHER SPECIALIST ZA BOLEZNI V USTIH IN NA ZOBEH Z IZPITOM NEMŠKEGA DRŽ. ZOBOZDRAVNIKA SPREJEMA VSA ZOBOZDRAVNIŠKA IN ZOBOTEHNISKA OPRAVILA V GORICI NA TRAVNIKU ŠT. 20, I. nad.