TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice 

Glasilo Obœine Moravske Toplice 


OBŒINSKI NAGRAJENCI 2007 (z desne) – Duøan Bencik (Œastni obœan), Martin Horvat (dobitnik Priznanja), Nada Lipiœ-Passero in Drago Passero (Vinotoœ Lipiœ-Passero, Nagrada), Gizela Cifer in predstavnica skupine Filovske pevke (Priznanje) z æupanom Francem Cipotom in vodjo obœinske uprave Martino Vink Kranjec v ozadju. 

Na æivopisnem ozadju praznovanja se nam je izrisala nova konfliktna skica: civilna iniciativa skuøa prepreœiti postavitev bioplinarne-elektrarne v Mlajtincih. Svoj pogled na »tovarne zelene energije« je razgrnil tudi æupan. 
Geza Grabar in Miøa Cipot, naøa nova sodelavka, poroœata o prireditvah 11. obœinskega praznika, predstavljamo nagrajence za leto 2007, poroœamo tudi o dogodkih Koøiœevih dnevov kulture, ki so tokrat potekali v znamenju arh. Pleœnika. Njegovo delo v Prekmurju analizira prof. Joæe Vugrinec. 
Kmetijske proizvajalce in druge zainteresirane obœane opozarjam, da na straneh 10–12 objavljamo Pravilnik, ki bo v letih do 2013 doloœal pravila pod-pore kmetijstvu v naøi obœini. Razpis bo objavljen prihodnje letos, letos bo obœina sofinancirala le zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov. 
Ludvik Soœiœ, urednik 


FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR



OØ BOGOJINA: PRIZIDEK IN ØPORTNO IGRIØŒE – Program prireditev 11. praznika Obœine Moravske Toplice je sklenila slovesnost pri Osnovni øoli v Bogojini, kjer so v veliko zadovoljstvo prosvetnih delavcev, uœencev in obœanov predali namenu øolski prizidek in zunanja øportna igriøœa za koøarko in rokomet. 

NOVI LOVSKI DOM LD MORAVCI – Na prijetni lokaciji v gozdu ob cesti, ki Moravske Toplice povezuje z Zgornjimi Moravci, se je umestil novi lovski dom LD Moravci. Slovesno so ga odprli najstarejøi œlan druæine Joæe Recek, æupan Franc Cipot in stareøina Øtefan Makoter. 



FOTO: Miøa CIPOT 
MALA OLIMPIJADA – Uœenci vseh treh osnovnih øol v obœini so VAØKE IGRE V MARTJANCIH – 12. vaøke igre v odliœni se zbrali na øportnih igriøœih Term 3000 in se pomerili v razliœnih organizaciji KS Martjanci in tamkajønjih druøtev zaznamuje øportnih igrah. Organizatorji so jih skuøali opozoriti na fair play rekordna udeleæba: med 17 ekipami so prepriœljivo zmagali in druga naœela olimpizma. tekmovalci Andrejec in pred domaœini in Filovci. 




Fotografije: Geza Grabar, besedilo: Ludvik Soœiœ 5. oktober 2007 

Slavnostna seja obœinskega sveta v hotelu Livada 
ENAJSTI PRAZNIK PO TRINAJSTIH LETIH DELOVANJA OBŒINE 
Slavnostni govornik na seji obœinskega sveta s podelitvijo obœinskih priznanj in nagrade – potekala je v konferenœni sobi hotela Livada – je bil kot obiœajno æupan Franc Cipot. Ocenil je, da se je po trinajstih letih delovanja »obœina prijela«, po dobno kot spomladi zasajen drevored med Martjanci, Moravskimi Toplicami in Teøanovci. Obœina letos praznuje enajsti praznik. Ponovno je izpostavil, da obœina svoj razvoj in jutri gradi na programu Oaza zdravja, ki se uresniœuje. Letos z investicijskimi vlaganji sicer ne tako zavzeto, »... saj investitorji oœitno zajemajo sapo«. 
Zato letoønje praznovanje ni povezano z velikimi infrastrukturnimi pridobitvami, kljub temu pa je vsebinsko bogato. Ob novem lovskem domu LD Moravci nenazadnje ne kaæe pregledati tudi novega prizidka in øportnih igriøœ pri OØ Bogojina. 
Æupan je omenil zelo visoko druæbeno klimo v obœini, saj so zelo aktivni tako na podroœju øporta, gasilstva, kulture, dela upokojencev, imajo pa tudi eno najbolj aktivnih narodnostnih skupnosti. Slednja obœino øe posebej bogati. Vendar je kritiœno opozoril na pomanjkanje lastne iniciative obœanov, ki niso izrabili vseh ponujenih priloænosti in moænosti na podroœju podjetniøtva. V obœinski upravi si bodo prizadevali, da bi v obœini spodbudili vsesploøno gibanje, kar daje nadaljnji napredek, razvoj in polet. 
Slavnostno sejo je vodil podæupan Geza Dæuban, s kulturnimi vloæki pa sta jo oblikovala odliœna mlada glasbenika – flavtistka Sandra Gjerek iz Martjanec in Aleø Vitez iz Moravskih Toplic, ki je igral na kitaro. 
Po podelitvi letoønjih obœinskih priznanj so obœini ob prazniku œestitali: æupana sosednjih obœin Ludvik Novak (Puconci) in Franc Ølihthuber (Gornji Petrovci), œastni obœan, økof mag. Geza Erniøa, naœelnik UE Murska Sobota Geza Farkaø in dræavno zborska poslanka Marija Poszonecz, ki je obœino javno pozvala, naj krajanom Motvarjevec po svojih najboljøih moœeh pomaga pri zaustavitvi gradnje bioplinarne. 
V imenu nagrajencev se je za izkazano pozornost in zaupanje zahvalil Duøan Bencik. Priznal je, da omenjeno priznanje deli z vsemi sodelavkami in sodelavci, saj se brez njih turizem v Moravskih Toplicah ne bi razvil do tolikøne ravni. Pomemben dejavnik pri tem da je bila tudi obœina. 
Geza Grabar 



DUØAN BENCIK, DIREKTOR NARAVNEGA PARKA TERME 3000 za uspeøno vodenje Term 3000 
Kmalu po letu 1991, ko je Duøan Bencik postal direktor Zdraviliøœa Moravske Toplice, je zaœel uresniœevati razvojni program, ki je slonel na izredno velikih investicijskih vlaganjih in je bil zakljuœen z gradnjo prestiænega hotela. Po njegovi zamisli je priølo v navezi s sistemom Sava do nakupa vseh zdraviliøœ in term v severovzhodni Sloveniji in povezave v Panonske terme, ki so eno najveœjih turistiœnih podjetij v øirøem okolju, saj zaposluje veœ kot tisoœ ljudi, od tega skoraj polovico v naøi obœini. Tako intenzivna rast Term 3000 je imela vrsto pozitivnih uœinkov tudi na razvoj drugih turistiœnih subjektov in vsebin v naøem okolju in danes je Obœina Moravske Toplice ena najveœjih in najpomembnejøih turistiœnih destinacij v Sloveniji. 
Duøan Bencik po oœetu izvira iz naøe obœine in preteæni del svojega œasa preæivi pri nas, saj ga poleg sluæbenih obveznosti na to obmoœje veæe tudi vinska klet, kjer preæivlja veœino svojega prostega œasa. Sodelovanje kompleksa NP Terme 3000 z obœino je iz leta v leto boljøe, kar, nenazadnje, kaæe tudi skupni nastop na razliœnih prireditvah; sodelovanje pri pripravi prostorskih re øitev je med drugim omogoœilo izgradnjo sodobnega golf igriøœa in postavitev rastlinjakov, ki uporabljajo toplotno energijo iz termo mineralne vode, ki jo naœrpajo Terme 3000. 

VINOTOŒ LIPIŒ-PASSERO TEØANOVCI za vzorno vodenje vinotoœa na Jelovøkovem bregu 
Lastnika kmetije in nosilca dopolnilne dejavnosti Vinotoœ, Nada in Drago Passero, sta pred leti pustila sluæbi in prevzela dobro usmerjeno poljedelsko-æivinorejsko kmetijo in manjøi vinograd z obiœajno prekmursko kletjo na Jelovøkovem bregu nad Teøanov
ci. Z ozirom na potrebo kmetije po dohodku sta klet preuredila v vinotoœ, ki se æe vrsto let odlikuje z bogato ponudbo kvalitetnih prekmurskih vin in nadvse solidno kuhinjo. Vinotoœ je znan po kvalitetni ponudbi, zmernih cenah in izredni œistoœi v objektu in okoli njega. Vino, ki ga prodajo v svoji dejavnosti, v celoti pridelajo v lastnih vinogradih. V tem letu so del gospodarskih zgradb na lokaciji v Teøanovcih preuredili v obrat za predelavo mesa, kar je sicer redkost v slovenskih razmerah. 
Pri delu jima zlasti v konicah pomagata sin in hœerka, tako da vinotoœ deluje kot uspeøno druæinsko podjetje. 
FILOVSKE PEVKE za vztrajno negovanje ljudske pesmi 
Filovske pevke so aktivne æe od leta 1988; naslednje leto bodo torej proslavile 20-letnico delovanja. Skupina desetih pevk pod vodstvom Marije Vegi vadi vsako nedeljo, pred nastopi pa tudi med tednom. Nastopajo na vseh prireditvah v kraju in na mnogih v okolici, pa tudi v drugih krajih pokrajine in Slovenije, saj so si v dolgoletni aktivnosti spletle lep krog pevskih prijateljev. Nastopile so tudi v veœ krajih na Madæarskem. Doslej so posnele dve samostojni zgoøœenki/kaseti (Zapojmo kot nekoœ, 2003, in Pesem nas druæi, 2006), s petimi pesmimi so sodelovale tudi na zgoøœenki Ømarnice. Tudi zaradi pevk postajajo Filovci (in Obœina Moravske Toplice) znani v øirøem okolju, povsod tam, kjer gojijo in cenijo lepo ljudsko pesem. 
MARTIN HORVAT, IVANCI za vsestransko aktivnost v lokalnem okolju 
Martina Horvata je za priznanje Obœine Moravske Toplice predlagala Pripravljalni odbor Koøiœevih dnevov kulture zaradi njegovega rednega delovanja v odboru od vsega zaœetka, kjer s svojimi idejami bogati vsebine prireditev, prav tako se aktivno vkljuœuje v priprave in izvedbo posameznih prireditev. Opazno je njegovo prizadevanje pri izvedbi Zelenjadarskih dnevov na Ivancih, ki so jih letos pripravili æe œetrtiœ. Martin Horvat, sicer samostojni podjetnik, je aktiven na øtevilnih drugih podroœjih. V lokalni politiki je zaznavno njegovo vodenje vaøkega odbora Ivanci, je tudi obœinski svetnik in zelo aktiven œlan veœ delovnih teles obœinskega sveta. 
GIZELA CIFER IZ SELA za izjemne tekmovalne uspehe v roœni koønji 
Ko so pri Pevskem druøtvu Selo pred leti zaœeli s tekmami v roœni koønji trave, gotovo niso slutili, da bodo æe v treh letih priøli do naslova dræavne prvakinje: na dræavnem prvenstvu v roœni koønji je letos namreœ zmagala Gizela Cifer iz Sela. Spomladi je prepriœljivo premagala vso konkurenco na regijskem tekmovanju, svoje odliœno obvladovanje kose je potrdila øe na dræavnem prvenstvu v Naklem. Z zmago si je novopeœena dræavna øampionka z Goriœkega zagotovila pravico do nastopa na evropskem prvenstvu v Salzburgu. Gizela Cifer je kot kmeœka æenska vajena dela in vsakovrstnih kmeœkih opravil. Svoje mojstrstvo v koønji zdaj dokazuje in potrjuje tudi na mednarodnih tekmovanjih. 
5. oktober 2007 




OSREDNJA PRIREDITEV 

MORAVSKE TOPLICE, 9. september – Osrednja prireditev 11. praznika obœine Moravske Toplice je potekala na osrednjem prizoriøœu pri starem lovskem domu v Moravskih Toplicah. Zbrane je najprej nagovoril in pozdravil æupan Franc Cipot. Ponosno je poudaril doseæke in uspeøno dokonœane investicije, ki jih je v tem letu dosegla obœina. Ravno na dan zakljuœne prireditve je bila obletnica dokonœnega dogovora o odkupu lovskega doma oz. zamenjave starega lovskega doma za novega. S to investicijo je obœina dobila lokacijo, na kateri je naœrtovana izgradnja øportno-rekreacijskega centra. Le-ta bo namenjen domaœinom, obœanom, turistom in vrhunskim øportnikom. Æupan je prav tako spregovoril o naœrtih obœine. Leta 2009 je napovedana tako imenovana turistiœna obœina, veœina investicij in projektov pa bo usmerjena v organizacijo svetovnega prvenstva v oranju. 
Na osrednji prireditvi smo dobili zmagovalce nateœaja TIC Moravske Toplice Moja deæela – lepa in gostoljubna. V okviru akcije je strokovna komisija ocenjevala urejenost obœinskih øol, vrtcev in krajev. Po mnenju komisije si je naziv najbolj urejenega kraja prisluæila vas Martjanci. Njeni predstavniki so dobili priznanje in vrednostni bon v viøini 500€. Med øolami se je najbolje odrezala Dvojeziœna osnovna øola Prosenjakovci, med vrtci pa je naziv najboljøega dobil vrtec v Martjancih. 
Podeljeni sta bili tudi priloænostni darili na podroœju izobraæevanja. Naziv zlate maturantke si je prisluæila bodoœa øtudentka medicine Anja Trajber iz Martjanec. Jasmina Papiœ, prav tako iz Martjanec, pa je dobila nagrado za najboljøo diplomsko de-lo z naslovom Meja v glavah in dræavah. 

Podelili so tudi nagrade za nagrajene na nateœaju Moj dom – lep in urejen. Druøtvo upokojencev iz Moravskih Toplic ga je razpisalo æe petiœ. Na nedeljski prireditvi sta predsednik DU Rajko Janjiå in predsednica komisije Olga Gutman podelila nagrade za najlepøo urejeno domaœijo œlanov DU Moravske Toplice. Med petnajstimi kandidati je 1. mesto osvojila domaœija Anice Hernah iz Moravskih Toplic, 
2. mesto domaœija Marije Æohar iz Martjanec in 3. mesto domaœija Gustava Horvata iz Martjanec. 
Za zabavo na osrednji prireditvi je poskrbela skupina Plamen, obiskovalci pa so bili najbolj navduøeni nad nastopom ansambla Lojzeta Slaka. Za hrano in pijaœo je poskrbel Naravni park Terme 3000, za domaœe dobrote pa razliœna druøtva. (M. C.) 

NOVI LOVSKI DOM OB 60-LETNICI 
MORAVSKE TOPLICE, 2. september – V okviru 11. obœinskega praznika so lovci Lovske druæine (LD) Moravci praznovali dvojni praznik: okroglo obletnico druøtva in sveœani prevzem lovskega doma na lokaciji Brzinøœek med Moravskimi Toplicami in Zgornjimi Moravci. Øtefan Makoter, stareøina LD Moravci, je izœrpno posegel v zgodovino in razvoj druøtva, kot glavni razlog za selitev na drugo lokacijo pa navedel naœrtovane investicijske projekte obœine na lokaciji starega doma. Lokacijo za postavitev novega doma so si izbrali lovci sami. 
LD Moravci gospodari na skoraj 2.200 ha lovne povrøine, v seznam œlanstva pa je vpisanih 20 lovcev, kar jih uvrøœa med manjøe druæine v Sloveniji. Zaradi hitrega razvoja obœine in kraja se jim zmanjøujejo lovne povrøine. Z zadovoljstvom pa opaæajo naraøœanje populacije male divjadi. »Osnovna naloga slehernega lovca in lovstva je vsekakor varstvo narave in veœna skrb za enakomeren trajnostni razvoj, kjer si bosta tako œlovek kot tudi prostoæiveœe vrste divjadi delili skupni prostor. Kajti prostor je samo eden. Lovec je in vse bolj postaja skrbnik divjadi in narave.« 
Domaœe lovce, goste ter prisotne je nagovoril predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Bogdan Mahne. Spomnil je, da letos mineva sto let organiziranega lovstva na Slovenskem. Ker se povpreœna starost lovcev v Sloveniji zviøuje, je LZS vzpostavila stik s øolsko mladino; s tem skuøa poveœati zanimanje za naravo. Letos je zaœela sodelovati s kar 300 eko øolami. 
Zbrane je pozdravil tudi predsednik ZLD Prekmurja Arpad Köveø, æupan Franc Cipot pa je spomnil, da na obmoœju obœine deluje kar pet lovskih druæin. Æe ob lanskem obœinskem prazniku se je obœina pogodila z LD Moravci, lastnikom starega lovskega doma, da obœini prepusti objekt in zemljiøœe na stari lokaciji, v zameno pa bo obœina na izbrani lokaciji v Moravskih Toplicah zgradila no-vi lovski dom. To se je zgodilo v zelo kratkem œasu, saj sta od zaœetka gradnje minila 102 dneva. Novi objekt je vreden kar 


335.000 Q, saj ni le arhitekturna posebnost, paœ pa so ob delovnih prostorih in hladilnici v njem tudi prenoœitvene zmogljivosti. To pa pomeni, da lovski dom dobiva funkcijo pomembnega turistiœnega objekta. 
Ob 60-letnici je druøtvo podelilo zahvale in odlikovanja. Zahvalo je prejel Viktor Øajher, znak za lovske zasluge pa æupan Franc Cipot, Andrej Smodiœ in Franc Bruner. Red za lovske zasluge LZS III. stopnje so prejeli lov
ci: Josip Kranjec, Joæe Kregar, Øtefan Makoter, Joæe Recek in Franc Cipot. Œlani druøtva so predsednika Øtefana Makoterja nagradili s posebno druøtveno plaketo za skrb pri gradnji doma in vestno delo v druøtvu. 
Novi objekt je blagoslovil økof Evangeliœanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniøa, priloænostni program pa so pripravili prekmurski rogisti in lovski pevski zbor. (G. G.) 
Besedilo: Geza Grabar in Miøa Cipot 

PRIZIDEK IN NOVO ØPORTNO IGRIØŒE 
BOGOJINA, 20. september – Zadnje dejanje iz skoraj enomeseœnega ciklusa letoønjih prireditev ob obœinskem prazniku je bila predaja namenu prizidka in zunanjih øportnih igriøœ pri OØ Bogojina. Prizidek z uœilnicama za tehniko in tehnologijo ter likovno vzgojo je bilo opravljen æe lani in omogoœa pedagoøko delo na najviøji ravni; asfaltno igriøœe za rokomet in koøarko je bilo urejeno letos. Veselje nad novima pridobitvama je z uœenci, starøi, krajani in øtevilnimi gosti delil ravnatelj øole Ivan Kramperøek. 
Prepriœan je, da se s tem uresniœuje dolgoletna æelja zaposlenih na øoli, pa tudi krajanov in drugih, ki bodo radi zahajali na øportna igriøœa. Ukvarjanje s øportom vseh generacij ima namreœ pozitivni uœinek na zdravje, zlasti za mlade je æoga najboljøa droga. Boji se, da se danes vsi øe ne zavedamo pomena obeh pridobitev, vendar dajeta uœiteljem in uœencem enakovredne moænosti za kakovostno delo in jih izenaœujeta z najveœjimi in najbolje urejenimi øolami. Œe bodo ljudje imeli moænosti za kakovostno æivljenje in delo v domaœem kraju, bodo ostali doma. In potem pokrajina ob vse manjøemu øtevilo rojstev ne bo øe priœa mnoæiœnemu izseljevanju mladih, oddelki na øoli se ne bodo krœili in jih ne bo vedno manj. 
Æupan Franc Cipot je postregel s podatkom, da je Obœina Moravske Toplice od leta 1996 v bogojinsko øolo vloæila veœ kot 700 tisoœ evrov investicijskih sredstev. To samo potrjuje pomen, ki ga obœina posveœa vlaganju v znanje, saj je znanje najveœja vrednota in bogastvo slehernega posameznika. 
Pred simboliœnim prerezom traku v rokometnem golu, v katerega je potem prvi gol z nogometno æogo zabila Miøa Cipot, odliœna igralka ÆNK Pomurje Filovci, uœenka bogojinske øole, je spregovorila tudi Irena Kumer, predstojnica Zavoda RS za øolstvo in øport, OE Murska Sobota. Uœenci so pripravili in izvedli bogat kulturni program. 
Vrednost ureditve øportnega igriøœa je 
40.336 Q, od tega so na razpisu Fundacije za øport in Ministrstva za øolstvo in øport pridobili 12.840 Q. Vrednost prizidka med telovadnico in æe obstojeœo øolo pa znaøa 
345.100 Q. Investiciji, katere nosilec je bilo JKP Œista narava s kooperanti, je obœina æe v celoti pokrila, æupan pa ni mogel povedati, kolikøen deleæ bo primaknilo øolsko ministrstvo. (G. G.) 
5. oktober 2007 



12. VAØKE IGRE KAR 430 UŒENCEV 

MARTJANCI, 26. avgust – Gostitelj 12. vaøkih iger Obœine Moravske Toplice je bilo letos naselje Martjanci. Posebni prireditveni odbor, ki ga je vodil predsednik krajevne skupnosti Franc Kodila, se je na igre temeljito pripravil, saj je izdelal posebna pravila za nastop oziroma sodelovanje. 
Teæko bi sicer poiskali poglavitni razlog, zakaj je letos v øaljivih igrah (sestavljanje lesenega voza, luøœenje koruze, balinanje, natanœno æaganje, skakanje v vreœi, tek s plavutmi, tek s smuœmi, prenos vode in finalni s prevozom s samokolnico, æaganjem in metu na koø) nastopilo rekordnih 17 ekip. Morda zato, ker so imeli organizatorji toœno razdelane igre za starejøe in mlajøe tekmovalce; zato je bil tudi realna moænost za uspeh posameznih tekmovalcev v isti generaciji veœja. 
V skupnem seøtevku so bili v odloœilni finalni igri najbolj prepriœljivi tekmovalci iz Andrejec, ki so z naskokom kar 19 toœk (106) osvojili 1. mesto. Na drugem mestu jim sledi domaœa ekipa (87 toœk), tretji so bili Filovci (83 toœk), œetrto mesto sta si razdelili ekipi Sebeborec in Krnec, sledijo: Ivanci, Mlajtinci-Lukaœevci, Norøinci, Ratkovci, Teøanovci, Fokovci, Ivanovci, Moravske Toplice, Selo, Suhi Vrh-Zgornji Moravci, Vuœja Gomila in Bogojina. 
V prestiæni igri vleœenja vrvi so slavili korenjaki iz Ratkovec, pred Suhim Vrhom-Zgornjimi Moravci in Fokovci. Zmagovalci so prirediteljem edino zamerili, da ni bilo posebnega pokala in razglasitve tudi za to kategorijo, paœ pa je igra tako kot vse druge veljala le za toœkovanje v skupnem seøtevku. (G. G.) 

KOLESARSKI MARATON 

MORAVSKE TOPLICE, 9. september – Obœinska øportna zveza je v okviru prireditev 11. obœinskega praznika organizirala vsakoletni kolesarski maraton po obœini Moravske Toplice, ki se ga je udeleæilo 250 kolesarjev. Øtevilo udeleæencev na letoønjem maratonu dokazuje, da se ljudje vse bolj udeleæujemo razliœnih øportih prireditev. Pohvalno je tudi to, da se je letos maratona udeleæilo veliko mladih druæin. Udeleæba na øportni prireditvi, kot je kolesarski maraton, je odliœna priloænost za prijetno, aktivno preæivljanje vikenda. Pa naj bo to v krogu druæine, prijateljev ali znancev. 
Organizatorji so pripravili tri razliœne proge, ki so se razlikovale po dolæini in teæavnosti: druæinski maraton na 10 km, mali maraton (30 km) in veliki maraton na 50-kilometrski progi. 
Kolesarji so startali izpred slaøœiœarne Terme 3000 v Moravskih Toplicah in se podali na progo skozi Martjance, Norøince, Mlajtince do Bogojine ter se skozi Prosenjakovce in Selo vrnili na cilj pri starem lovskem domu v Moravskih Toplicah, kjer jih je priœakala topla malica, podelitev nagrad prvim trem na 30 km in 50 km ter ærebanje kolesa v vrednosti 500 €. 
Na 30 km je 1. mesto osvojil Maksi Braniœ iz Lovrenca na Dravskem polju, 2. mesto Janez Bedök iz Doline in 3. mesto Robert Øooø iz Bakovec. Pri æenskah je bila najhitrejøa Tadeja Kralj iz Radenec, 2. mesto je osvojila Nada Ankale iz Kranja, 3. mesto pa Vida Bavœar iz Œernelavec. 
Na 50 km je 1. mesto osvojil Primoæ Kauœiœ iz Apaœ, 2. mesto Tomaæ Øijanec iz Tropovec, 3. mesto pa Branko Grlec iz ekipe Tondach. Pri æenskah si je na najdaljøi progi 1. mesto privozila Andreja Holsedl iz Sv. Jurija, 2. mesto Alenka Repnik iz Maribora, 3. mesto pa Vera Braœko iz Gornje Radgone. 
Kot zanimivost smo zabeleæili najstarejøega in najmlajøega udeleæenca maratona: najstarejøi kolesar, Siegfried Schubert iz Sv. Tomaæa, je øtel kar 88 let, najmlajøi, Martin Grilj iz Slovenske Bistrice, pa pet let. (M. C.) 
MORAVSKE TOPLICE, 8. september – V okviru 11. obœinskega praznika je Obœinska øportna zveza Moravske Toplice organizirala Mini olimpijado, na kateri je sodelovalo 430 uœencev iz vseh øol v obœini. Uœenci so se z uœitelji in øportnimi koordinatorji najprej zbrali na osrednjem prizoriøœu pri starem lovskem domu v Moravskih Toplicah, kjer so simboliœno priægali olimpijski ogenj, zaprisegli v fair play igro in napovedali zaœetek iger. 
Igre so potekale v Øportno rekreacijskem centru Terme 3000. Zvrstilo se je veœ iger: koøarka, nogomet, odbojka, hokej na travi, samokolnica, hoja s hoduljami, hoja po hlodu, premagovanje ovir, risanje na asfaltu, rolanje, tek ter razliœne druæabne igre, predstavljena pa je bila tudi pri nas manj znana panoga floorball. 
Uœenci so v Moravskih Toplicah priskrbeli za odliœno vzduøje. S svojo razigranostjo in razposajenostjo so razgnali temne oblake. Dokazali so, da so odliœni øportniki, ki v øportu uæivajo in upoøtevajo pravila iger. Skupno je prvo mesto osvojila OØ Bogojina, drugo mesto je pripadlo OØ Fokovci, tretje pa DOØ Prosenjakovci. 
Tud organizatorji Mini olimpijade so bili navduøeni nad izvedbo iger in s ponosom napovedali naslednjo Mini olimpijado leta 2008. (M. C.) 



RALLY 
OB OBŒINSKEM PRAZNIKU 


SEBEBORCI, 16. september – Sredina septembra bila tudi letos v znamenju tekmovanja voznikov motornih koles in osebnih avtomobilov. Tekmovanje, ki je potekalo pod pokroviteljstvom Sveta za prometno varnost (SPV) obœin Moravske Toplice in Puconci, so tudi letos odliœno pripravili in izvedli Zdruæenje øoferjev in avtomehanikov (ZØAM) Murska Sobota in Avto moto druøtvo (AMD) Øtefan Kovaœ Murska Sobota, sodelovali pa so øe œlani Motokluba Veterani in Druøtva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Sicer pa je nad pripravami, izvedbo in potekom tekmovanja tudi letos bud-no bdel kdo drug kot Franc Œarni iz Sebeborec, predsednik SPV Moravske Toplice in pobudnik tekmovanja. 
42 voznikov je tekmovalo v øestih razliœnih kategorijah. Zaœeli so s spretnostno voænjo v Prometno varnostnem centru (PVC) Øpanik v Murski Soboti, ocenjevalna rally voænja v dolæini 32 km je poveœini potekala skozi kraje juænega dela naøe obœine ter se konœala s preizkusom teoretiœnega znanja iz cestnoprometnih predpisov v dvorani vaøko-gasilskega doma v Sebeborcih. Pred domom sta bili tudi slavnostna razglasitev rezultatov in druæabno sreœanje. 
Iz naøe obœine velja v kategoriji motornih koles brez boœne prikolice od leta 1975 naprej omeniti 2. mesto Dominika Bernjaka (Sebeborci) in 3. mesto Branka Baumana (Mlajtinci); brez boœne prikolice do leta 1975 (veterani) 1. mesto Branka Vogrinœiœa (Mlajtinci) in 7. Avgusta Hidiœa (Moravske Toplice) ter z boœno prikolico do 1975 (veterani) 3. mesto Øtefana Ovsenjaka (Mlajtinci) in 5. Edvarda Berdena (Andrejci), med osebnimi avtomobili od 1975. leta (vse znamke) 3. mesto Simona Kojeka (Teøanovci), med osebnimi avtomobili do 1975. leta (veterani) pa 1. mesto Emila Brunca in 3. mesto Ludvika Harija (oba Lukaœevci). (G. G.) 
FOTO: Miøa CIPOT 

5. oktober 2007 Besedilo: Geza Grabar in Miøa Cipot 




ÆLAHTNA KOMEDIJA 

MORAVSKE TOPLICE, 8. september – V okviru pestrega sobotnega dogajanja v prireditvenem øotoru pri starem lovskem domu je bila uprizorjena komedija Cinco & Marinko. Komedijo je ustvaril zagrebøki pisec Mate Matiøiå. 
Komedija o dveh gastarbajterjih na priloænostnem delu na nemøkih »bauøtelah« je privabila mnogo obiskovalcev, ki so uæivali v igri in se do solz nasmejali ob dilemah Cinca in Marinka, ko sanjata o vrnitvi v domovino, pri tem pa morata uporabiti zvrhano mero iznajdljivosti. Za izvrsten gledaliøki dogodek na improviziranem prizoriøœu sta poskrbela vrhunska mariborska gledaliøka igralca Vlado Novak in Konrad Piæorn. Komedijo je reæiral Branko Kraljeviœ. (M. C.) 

MORAVSKE TOPLICE, 8. september – V zadnjem œasu postaja golf vse bolj popularen. Zanj se odloœa tudi vedno veœ mladih in vse veœ organizatorjev te igre prireja brezplaœna izobraæevanja. To omogoœa, da je igra z belo æogico dostopna øirøemu sloju ljudi. Golf igriøœa se naglo øirijo, prav tako pridobivajo veljavnost in prepoznavnost. Na zelene planjave privabljajo privræence tega øporta, ki v igri in druæenju s soigralci uæivajo in se sprostijo od napetega vsakdana. 
Igriøœe za golf Livada Moravske Toplice je v zaœetku septembra kljub slabemu vremenu v prejønjih dneh privabilo 65 golfistov na 
6. golf turnirju za pokal Obœine Moravske Toplice. Rezultati turnirja so naslednji: 1. mesto brutto-moøki: Marko Pucko (29), 1. mesto brutto-æenske: Vanja Bransberger (27), najboljøi golfist obœine (1. mesto netto): Katja Flisar (45). Netto-skupina A (HCP18,0): 1. Aljaæ Puklavec (37), 2. Eræebet Tobi-Vereø (37), 3. Joæe Pucko (36). Netto-skupina B (HCP-18,1+): 1. Jan Berden (43), 
2. Franc Mauœec (41), 3. Branko Oølaj (41). Najdaljøi udarec je dosegel David Oølaj, in sicer 270 metrov, najbliæje zastavici (302 cm) pa je bil Vlado Karaæinec. (M. C.) 

ZAŒELI S PESMIJO 

FILOVCI, 18. avgust – Tudi XIX. Koøiœevi dnevi kulture so se – kot je to æe v navadi – priœeli zaœeli s pesmijo, s koncertom domaœih pevcev v kulturni dvorani vaøko-gasilskega doma v Filovcih. 
Poleg sedaj æe legendarnih Filovskih pevk in Kvarteta ljudskih pevcev KUD Joæef Koøiœ Bogojina, ki predstavljajo jedro negovanja ljudske glasbe v obœini, so na oder stopili pevci kvarteta Slavœek iz Beltinec, Tria Citre iz Œrenøovec in Turniøke pevke. Kje so tiste stezice, Mejsec svejti ober klejti, Tam je moj dom ... in premnoge druge pesmi so zlasti starejøe obiskovalce v dvorani gotovo popeljale v preteklost ter obudile v njih spomine. Prijetne ali æalostne. (G. G.) 
RAZSTAVA DEL DR. JOÆEFA SMEJA 
BOGOJINA, 2. september – V okviru letoønjih Koøiœevih dnevov kulture so v prostorih turistiœne kmetije Puhan odprli stalno zbirko izbora del visokega cerkvenega dostojanstvenika, teologa, pisca in prevajalca dr. Joæefa Smeja. 
Predstavljena je izjemno bogata bera plodnega teoloøkega analitika in misleca, pisca naboænih del, pesnika in leposlovnega pisca (biografska romana o Baøi in Mikloøu Küzmiœu). Morda nam je øe najmanj v zavesti njegovo prevodno delo – poleg nemøkih in francoskih teoloøkih spisov je prevedel vrsto literarnih umetnin iz francoske in madæarske knjiæevnosti (Racine, Gárdonyi, Móra ...). 
Dr. Joæef Smej je raziskoval kulturno in slovstveno zgodovino Prekmurja in prispevke objavljal v øtevilnih publikacijah. Zbirka, ki nastaja pod strokovnim vodstvom mag. Franca Küzmiœa iz soboøkega Pokrajinskega muzeja, je zatorej oznaœena kot izbor, saj je Smejevo ustvarjalno delo v pisani besedi je tako obseæno, da ga v tovrstni zbirki ni mogoœe zajeti v celoti. (L. S.) 

FOLKLORNI VEŒER 
BOGOJINA, 9. september – Folklorni veœer je bil zadnje dejanje XIX. Koøiœevih dnevov kulture. Na odru dvorane kulturnega doma v Bogojini so s celoveœernim programom nastopili folkloristi iz Hrvaøke, œlani Folklornega ansambla iz Varaædina, in predstavili najbolj znane ljudske plese z razliœnih obmoœij Hrvaøke. 
Œlani varaædinskega folklornega ansambla so nastopili v odliœnem ter scensko in kostumsko dovrøenem folklornem nastopu, kjer so se poskoœni ritmi skladali z æivahno glasbo. Øtevilni gledalci, ki so tudi letos dvorano zapolnili do zadnjega kotiœka, so spoznali plese z otoka Korœule, iz Turopolja pri Zagrebu, zagorske plese, plese vojvodinskih Hrvatov ter svatovske plese iz Podravine. Veœer so s samostojnimi nastopi popestrili tudi tamburaøi, ki so spremljali folkloriste. (G. G.) 

FOTO: Miøa CIPOT FOTO: Miøa CIPOT 
FOTO: Joæe POJBIŒ 

5. oktober 2007 

BLAGOSLOVITEV KRIÆEVEGA POTA 
FILOVCI, 26. avgust – V okviru proøœenja pri Mariji Kraljici druæine v Filovskem Gaju je generalni vikar murskosoboøke økofije gospod Franc Reæonja blagoslovil Kriæev pot. Na slovesnosti je Joæef Gutman starejøi prejel Zahvalno listino za æivljenjsko delo – iz programa Vitis Vitae, KS Filovci in Druøtva Gaj za vse, kar je prispeval, da bi ta prostor imel toliko lepega. 
84-letni Joæef Gutman je bil prisoten pri urejanju Filovskega Gaja od vsega zaœetka. Postavitev Kriæevega pota v klancu Filovskega Gaja je njegova zamisel, ki je zorela desetletja dolgo in je dobila svojo uresniœitev v letoønjem letu. Zakaj prav zdaj? 
Joæef Gutman: »Prviœ, da se spomnimo naøih prednikov, ki so vzdræevali klance, da so lahko priøli po njih do kriæa na vrhu brega, od tam naprej voænja s kravami ni bila veœ trpljenje. Drugi razlog in zahvala naj bo vsem tistim, ki so pomagali, da nam je uspelo ohraniti ta breg lepo urejen, ohraniti stare kleti, zaradi œesar prihaja na breg vse veœ ljudi, predvsem turistov. Kriæev pot bo sporoœilo, da tukaj æivi veren in kulturni slovenski narod. In tretji razlog: veselimo se, ker postavitev in blagoslovitev temeljnega kamna sovpada z ustanovitvijo økofije v Murski Soboti.« 

OSMA HUBERTOVA MAØA 

BOGOJINA, 19. avgust – Po junijskem praznovanju 60-let nice so prizadevni œlani LD Bogojina pri druøtvenem lovskem domu v œast sv. Huberta, zavetnika lovcev, v drugi polovici avgusta pripravili øe osmo Hubertovo maøo – tradicionalno lovsko-kulturno prireditev. Tudi letos je spadala med prireditve Koøiœevih dnevov kulture. 
Prvenstveni namen æe tradicionalne prireditve je bil tudi tokrat ohranjati in negovati lovske øege in obiœaje. Najprej so lovci po starem obiœaju na vozu s konjsko vprego pred oltar pripeljali uplenjenega jelena, gospodar LD Joæe Luthar pa je uplenitelju Joæetu Horvatu izrekel lovski blagor. Zbrane je nagovoril tudi stareøina LD Bogojina Stanko Œernela. 

ŒETRTI ZELENJADARSKI DAN 

IVANCI, 1. september – Njivske povrøine v okolici Ivanec so ob povrøinah KG Rakiœanu pri praøiœji farmi Nemøœak (kjer namakajo 16 ha jagod), edine, ki jih taœas v Prekmurju namakajo iz javnih namakalnih sistemov. Pa øe teh je na Ivancih bolj za vzorec, saj od 85 hektarjev, kolikor jih »pokriva« konec prejønjega stoletja zgrajen primarni namakalni vod, z vodo iz bliænje gramoznice namakajo vsega petino (po ocenah okoli 15 ha). Razlogov je veœ, glavni je vsekakor pomanjkanje zelenjadarskih zanesenjakov. V kraju z okrog 50 gospodinjstvi jih je uradno dvanajst in vsi so vkljuœeni v integrirano pridelavo. 
Kot nam je povedal vodja vzdræevanja ivanskega namakalnega sistema Janez Zadravec, zelenjadarji kljub ustanovljeni namakalni zadrugi Kapljica zaradi otepanja s tekoœimi letnimi poroœili in njenimi finanœnimi bremeni iz preteklosti raje poslujejo mimo nje. Tako se na podroœju najteæjega dela dejavnosti – træenja ali prodaje svojih pridelkov – znajdejo, kakor paœ se znajdejo. Celotni sistem kljub temu sami vzdræujejo, koncesijo za uporabe vode pa imajo do leta 2014. Da bi porabljeno vodo realno plaœali, so letos na primarne vode na mejah svojih parcel namestili posebne øtevce. Glavno krivdo, zakaj je tako, valijo na Obœino Moravske Toplice, ki se je z ustanovitvijo lastne zelenjadarske zadruge Grede, katere dejavnost je pridelava paradiænika in paprike v steklenjakih, ogrevanih s termalno vodo, povsem umaknila iz Kapljice. 
Na 
prodajnih 
stojnicah 
Ivanœani 
predstavijo 
raznoliko 
ponudbo 
zelenjave. 



Kljub temu, da zelenjadarstvo na Ivancih stagnira, v kraju v okviru Koøiœevih dnevov kulture in obœinskega praznika æe veœ let pripravijo zelenjadarski dan. Po tradicionalni maøi in priloænostnem kulturnem programu ter nagovoru – letos je bil govornik domaœin Ivan Tibaut, direktor obmoœne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Murski Soboti, ki je govoril 
o pomenu uæivanja zdrave domaœe hrane, torej tudi zelenjave – se dogajanje preseli v bliæino vaøko-gasilskega doma. V okviru bogate razstave zelenjave prikaæejo, kaj vse ob namakanju z oroøevanjem in kapljiœnim sistemom zraste na njihovih peøœenih poljih, v sosednjem prostoru pa vselej pogrnejo bogato mizo z zelenjavnimi jedmi. 
V osrednjem delu sporeda – sveœanem bogosluæju sta maøevala mariborska pomoæna økofa dr. Joæef Smej in dr. Peter Øtumpf, somaøevala pa domaœi æupnik dr. Stanislav Zver in beltinski æupnik Alojz Benkoviœ, ki je œlan LD Bogojina. Økofa sta poudarila pravi pomen lovstva, torej prijateljstvo, kar je v danaønjem svetu, polnem nasprotij, øe posebej pomembno. Pri maøi so sodelovali prekmurski lovski rogisti in meøani pevski zbor Bogojina pod vodstvom maestra Marjana Potoœnika. 
5. oktober 2007 Besedilo in fotografije: Geza Grabar 



PLEŒNIK V PREKMURJU 
(s poudarkom na bogojinski cerkvi Gospodovega vnebohoda) 
Vsa Slovenija (in z njo Prekmurje) se vse letoønje leto z naklonjenostjo in s spoøtljivostjo spominja vélikega Slovenca – arhitekta Joæeta Pleœnika ob 135-letnici njegovega rojstva in 50. obletnici smrti (rojen 23. januarja 1872 v Ljubljani, v predelu, ki se øe danes imenuje Gradiøœe, umrl 7. januarja 1957, tudi v Ljubljani, juæno od Gradiøœa, v Trnovem, kjer si je ustvaril svoj dom in kjer je imel atelje). Prekmurje bi mu moralo poleg naklonjenosti in spoøtljivosti izkazovati tudi zahvalo, saj je naøo pokrajino, odkar jo je prviœ obiskal, to se je zgodilo 1924. leta, izredno vzljubil, ker jo je s svojimi umetniøkimi stvaritvami øe posebej obogatil in ker za svoje delo ni terjal nobenega plaœila (vsaj za bogojinske naœrte ne). Do neke mere je to tudi storilo: v zaœetku tega leta je bila v Bogojini odprta razstava z naslovom Pleœnikova zgodnja dela, ki je bila konec meseca marca prenesena v grad pri Gradu na Goriœkem, murskosoboøki økof dr. Marjan Turnøek je prav na dan 50-letnice njegove smrti v »njegovi« bogojinski cerkvi zanj daroval sveto maøo, julija je bila odprta razstava Joæe Pleœnik (1872–1957). Arhitekt v Prekmurju v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, pa tudi letoønji Koøiœevi dnevi kulture so potekali v znamenju Joæeta Pleœnika.1 V slovenskem prostoru in kulturi pa smo to leto poimenovali Pleœnikovo leto. 
Pleœnikove arhitekturne in oblikovalske stvaritve v naøi pokrajini so naslednje (naøtevam jih po njihovi pomembnosti in ne œisto kronoloøko): æupnijska cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, zidana med leti 1924 in 1927, glavni oltar æupnijske gotske cerkve v Martjancih, to je oltar farnega svetnika sv. Martina, postavljen 1925. leta, cerkvena ladja æupnijske cerkve Marije Vnebovzete pri Gradu iz leta 1955, v Martjancih nagrobni spomenik duhovnika in martjanskega æupnika Joæefa Horvata, postavljen 1932, istega leta v Bratoncih postavljeni nagrobni spomenik zbiratelju ljudskega blaga Øtevanu Küharju. To so arhitekturne stvaritve, oblikovalske pa: leta 1932 je izpod Pleœnikovega peresa nastal naœrt za glavo tednika Kleklovih Novin Slovenske krajine, leto kasneje tudi naslovnica Kalendara Srca Jezusovoga, torej naslovne strani periodiœnega tiska, ki ga je Joæef Klekl st. urejal v Œrenøovcih, in sredi 30. let øe osnutek za spomenik prekmurskim knjiæevnikom v Murski Soboti iz leta 1939, ki pa je bil nato le odtisnjen na razglednici. Nerealiziranih je sicer ostalo øe nekaj naœrtovanih prekmurskih stvari (med njimi npr. dobrovniøke Camplinove ideje, Baøeva grobnica v Bogojini in morda øe kaj), vendar ne po Pleœnikovi krivdi. A kljub temu razen srediøœa Ljubljane in njene neposredne okolice (Barje, Øiøka) nobena od pokrajin na Slovenskem ni doæivela tako veliko uresniœenih arhitekturnih in oblikovalskih Pleœnikovih naœrtov kot prav naøa. Kar tri njegove realizirane umetnine od sedmih v tem naøem prostoru na levem bregu reke Mure danes sodijo v moravskotopliøko obœino, in med vsemi njimi tudi najbolj monumentalna – bogojinska cerkev. 
Od vseh zgoraj omenjenih Pleœnikovih prekmurskih arhitekturnih in oblikovalskih stvaritev je bogojinska æupnijska cerkev Gospodovega vnebohoda prav gotovo Pleœnikovo temeljno delo v naøi obœini, v vsej pokrajini in øirøe. Æe 27. marca 1932, v letu torej, ko øe zdaleœ ni bila v celoti opremljena, jo je nepodpisani pisec (najbræ je to bil kar urednik sam) v Novinah Slovenske krajine poimenoval z »veleumetnino«, ki je »posebnost ne samo za naøo krajino, nego za celo Slovenijo i lehko povemo tüdi za celo Jugoslavijo«. Danes bi tej misli lahko ne le pritrdili, temveœ dodali, da pomeni enkratno arhitekturno sakralno, zgodovinsko in umetniøko stvaritev celo øirøe, torej svoje vrste »posebnost« celo v Evropi. 
Na potrebo po gradnji nove, veœje cerkve je zaœel opozarjati æupljane Ivan Baøa æe od takrat naprej, ko je priøel v Bogojino za æupnika, to pa je bilo leta 1908. Rojen je bil leta 1875 v Beltincih. Najprej se je øolal v rojstnem kraju in v Lendavi, nato pa na Madæarskem: niæjo gimnazijo je obiskoval v K√segu, viøjo in semeniøœe pa v Sombotelu. Kaplanoval je v kar nekaj krajih na Gradiøœanskem in v Prekmurju, postal 1905. æupnik v gradiøœanski Novi Gori. V Bogojini je æupnikoval 23 let, do svoje prerane smrti v letu 1931. Bil je duhovnik, buditelj in preroditelj svojega ljudstva (o œemer nam priœa tudi spominska ploøœa na cerkvi), pisatelj, urednik in prevajalec. Velikanske pa so njegove zasluge za gradnjo nove æupnijske cerkve, ki jo je zgradil skupaj s svojimi æupljani, ki so gradnjo (razen redkih posameznikov) tudi zelo podpirali – kot æe reœeno – sredi 20. let. Prav letos se spominjamo 80-letnice konca njene gradnje, seveda pa je dobivala oltarje, spovednice, klopi, kriæev pot, glavno oltarno sliko in drugo øe nekaj nadaljnjih desetletij, da je zasijala v vsej svoji zunanji in notranji lepoti. Opremljal jo je predvsem – skupaj s Pleœnikom in po njegovih zamislih – æupnik Joæef Gjuran po drugi svetovni vojni. 
Tako kot Ivan Baøa tudi Joæef Gjuran (rojen 1913 v Gomilici, kjer je kot upokojeni æupnik preæivel tudi nekaj zadnjih let, umrl pa v soboøki bolniønici 1990) ni bil le predan duhovnik in »opremljevalec« Pleœnikovega boæjega hrama, temveœ se je rad tudi umetniøko udejstvoval – pisal je øaljive kratke pripovedi v svojem dólinskem nareœju in bil slikar-naivec. Danes za cerkev in njeno obnavljanje vzorno skrbi sedanji æupnik dr. Stanislav Zver. 
Marsikdo se v teh naøih œasih spraøuje, kako se je pravzaprav Joæe Pleœnik, velikan slovenske arhitekture, v prvi polovici 20. let prejønjega stoletja nenadoma pojavil ob vizionarju Baøi kot naœrtovalec bogojinske æupnijske cerkve. Po œistem nakljuœju ali po Boæji previdnosti? Ne vemo, vemo le, da se je leta 1923 vpisal na øtudij ljubljanske arhitekture pri prof. Joæetu Pleœniku Franc Bajlec, øtudent iz Bogojine.2 Okrog Baøe pa so se radi zbirali takratni dijaki in øtudentje, in tako je nastala ideja, naj bi Bajlec vzpostavil stik med arhitektom in æupnikom, kar se je tudi zgodilo. Bajlec se je kmalu prepisal na pravo, Pleœnik pa kmalu po razgovoru z njim in prvih dopisovanjih z Baøem priøel v Bogojino. Takoj so mu postali ljubi Baøa, Baøevi æupljani, prekmurska duhovøœina in pokrajina, da se je vanjo øe vrnil in napravil naœrte øe za prej omenjene objekte in za prekmurski periodiœni tisk. 
Ob pogledu na staro bogojinsko æupnijsko cerkev, ki je bila romanskega izvora s kasnejøimi dodatki gotike in je imela odliœno lego, je sklenil, da jo bo ohranil in uporabil za predprostor, za vhodno avlo v novo, in za kor novi stavbi. Tako je tudi storil. Na njeni juæni strani je dodal napuøœ, njene severne stene pa predrl na treh mestih, ki po stopnicah vodijo v novo cerkev. Levi stranski vhod v novo cerkev je speljal med nekdanjim vhodom v staro in novim zvonikom, pri œemer je dal nekdanji gotski portal zazidati. Tako ga je v celoti ohranil, ohranil njegovo gotsko podobo. Prav ohranjene staroæitnosti, ki se harmoniœno ujemajo in uporabno stapljajo z novim, modernim, mogoœnim, ki priœajo o nekdanjem in sluæijo novemu, so ena od posebnosti bogojinskega sakralnega spomenika, »veleumetnine, vredne velike pozornosti«. In tudi navduøujejo ne le domaœe, temveœ tudi tuje umetnostne zgodovinarje in arhitekte. 
Druga njena posebnost sodi v podobno kategorijo. To so avtohtoni predmeti, ki krasijo strop in oltarje: amfore in vrœi na glavnem oltarju, izdelki domaœe obrti na lesenem stropu, torej lonœevina filovskih in bogojinskih lonœarjev. Z njeno namestitvijo v prostor je Pleœnik hotel pokazati, da upoøteva lokalno lonœarsko izroœilo. Sem po svoje spada tudi material za gradnjo (doma ægana opeka, gramoz in pesek iz reke Mure, stavbni les, les v glavnem oltarju in drugo), pravzaprav skoraj vse, razen podpeøkega marmorja, iz katerega so stebri, stranski oltar sv. Joæefa, priænica in øe kaj. Marmor v notranjosti cerkve je edina stvar, ki morda koga – zaradi neavtohtonosti – celo moti. Je pa zanimi


5. oktober 2007 

vo to, da so se æupljani, ko jim je Pleœnik ponudil opeœne stebre, sami odloœili za draæje stebre iz podpeøkega kamna. 
Notranji prostor je posebnost æe sam zase. Osrednje mesto v njem zavzema osrednji steber, nosilni steber za strop. Iz njega se na øtiri strani vzpenjajo zidani loki, ki mu pomagajo nositi tramovje. Vendar poznavalci v nosilnih lokih ne vidijo le njihove praktiœne, nosilne funkcije, temveœ ugotavljajo, da v prostor prinaøajo tudi napetost med mirovanjem (glavni trije loki) in gibanjem (manjøi, stranski preœni, ki ima arkadno odprtino), v tlorisu pa predstavljajo kriæ. Steber, iz katerega kipijo navzgor, notranji prostor nekako œisto »po Pleœnikovo« deli na dva dela – na glavno in stransko ladjo. 
Naslednja posebnost bogojinske Pleœnikove cerkve je mogoœen zvonik okrogle oblike in œlenjen v veœ etaæ, na zunaj nakazanih z obodnim zidkom, z linami in – kjer so nameøœeni zvonovi – s stebri. Pleœnik mu je namenil tri funkcije: najpomembnejøa je osnovna funkcija zvonika, druga je ta, da sluæi tudi za stopniøœe, ki vodi na kor nove cerkve, do zvonov in samega vrha, in tretja, najmanj pomembna, je funkcija razglednega stolpa (tej zadnji v resnici zvonik nikoli ni sluæil; to je zadnja etaæa pod zvoniœkom s kupolo, ki zvonik zakljuœuje; domaœini ji pravimo kad). Œeprav torej tej zadnji nalogi ne sluæi, pa s svojo monumentalnostjo in obliko opozarja na boæji hram ob sebi daleœ po ravénskem in dólinskem delu prekmurske ravnice. 
Za poznavalce Pleœnikovih del pa je ena od posebnosti tudi strma dvokapna streha, ki je izjema v vsem Pleœnikovem sakralnem opusu. Deloma je taka morala nastati zaradi poviøanega starega prezbiterija in zaradi dviga stare cerkve, na kateri je kor, deloma pa zategadelj, ker so bojda tako zahtevali æupljani glede na izkuønje s strehami svojih domov. V proœelje v svislih – tako kot so v stranskih stenah celotne stavbe vdelana okna – je vdelano veliko okroglo okno, ki daje svetlobo koru, hkrati pa njegov steber nosi kip Kristusa, ki je narejen iz ægane ilovice, delo rezbarja Joæeta Lapuha iz Ljubljane in filovskih lonœarjev. 
Od raznolike notranje opreme je potrebno omeniti vsaj øe oltarno sliko Gospodovega vnebohoda nad glavnim oltarjem in kriæev pot, naslikan med stranskimi marmornimi stebri; oboje je vredno umetniøko delo æe umrlega slovenskega akademskega slikarja Janeza Meæana (r. 1897 na Spodnjem Brniku, u. 1972 v Ptuju). 
Poznavalci Pleœnikovega dela, laiki in domaœini najdevamo v bogojinski æupnijski cerkvi Gospodovega vnebohoda (stara cerkev svoji neokrnjeni celoti in soæitju starega z novim pomeni monumentalen sakralni objekt, ki razen tega ima tudi zanj primerno, izredno lego v vznoæju hriba Vrøiœa; sicer pa ima sam kraj Bogojina, ki bo prihodnje leto praznoval 800-letnico svoje prve pisne omembe, lepo lego, saj se v njem stikajo trije svetovi levega brega reke Mure – Ravénsko, Dólinsko in Goriœko. 
Zato bi ob koncu te moje skope, dokaj poenostavljene predstavitve Pleœnikove bogojinske cerkve skoraj morali pritrditi misli Friedricha Achleitnerja, enega od tujih poznavalcev Pleœnikovih del, ki je pred desetimi leti na simpoziju z naslovom Arhitekt Joæe Pleœnik v Prekmurju, ki je bil 25. in 26. septembra 1997 v Moravskih Toplicah, takole zakljuœil svoj referat: »Zdi se mi, da je Bogojina (pri œemer je mislil na bogojinsko cerkev – op. J. V.) polna skrivnosti, in menim, da ste jim na sledi. Sam pa sem se le za hip pomudil v tem preœudovitem prostoru!« S tem je hotel povedati dvoje: prviœ, da øe ni v popolnosti raziskana in svetu predstavljena, in drugiœ, da je res lepa, po njegovem »preœudovita«. Po piscu iz Novin pa æe pred 75 leti in øe neopremljena prava »veleumetnina«. 
Se domaœini, okoliœani, prebivalci Prekmurja tega dejstva danes sploh zavedamo? Se ga dovolj dobro zavedamo? Znamo Prekmurci Pleœnikove prekmurske sakralne in posvetne umetniøke stvaritve uporabiti v svojo duhovno in materialno rast? 
Joæe Vugrinec 

Opombe: 
1 Poleg sestavkov v zborniku Koøiœevi dnevi XIX, ki govorijo o Joæetu 
Pleœniku in njegovem delu, je bila med letoønjimi prireditvami tudi 

okrogla miza z naslovom Pleœnik v Prekmurju. 2 Dr. Franc (Ferko) Bajlec (rojen 17. marca 1902 v Bogojini, umrl 2. ju
lija 1991 v Buenos Airesu v Argentini) je po øtudiju prava v Ljubljani 
in v Zagrebu nastopil sluæbo odvetnika v Murski Soboti. Poleg sluæbe 
se je ukvarjal tudi s politiko. Bil je banski svétnik in narodni poslanec 
in kot tak veliko postoril za kraj Sóboto in soboøki okraj, zato bi si za
sluæil, da bi bili eni od naslednjih Koøiœevih dnevov posveœeni njemu. 

Literatura in viri: 
Achleitner, Friedrich (1998): Poloæaj bogojanske cerkve v cerkvenem stavbarstvu med obema vojnama ali o svobodi arhitekturnega miøljenja. 
V: Sonja Ana Hoyer (ur.), Arhitekt Joæe Pleœnik v Prekmurju, 37. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko druøtvo Ljubljana. 
je bila posveœena Sv. Trojici) veliko simbo-

Balaæic, Janez (1998): Pleœnik v Prekmurju – like, precej simbolnih elementov. Tako naj 
kulturnozgodovinski oris. V: Sonja Ana Hoyer bi napis nad tabernakljem Moj mir pome
(ur.), Arhitekt Joæe Pleœnik v Prekmurju, 16–20. nil, da se v njem, v hostiji, skriva mir, ki 
Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko druøtvo Ljubljana.

ga œlovek dobiva po evharistiji, po Kristusu, œe pa besedno zvezo beremo skupaj, 
Balaæic, Janez (1996): Spregledane staroæitne pa naj bi to pomenilo slovanskega kneza 
stavbarske prvine v Bogojini. V: Joæe Vugrinec Mojmira, kar naj ne bi bilo nepomembno 
(ur.), Koøiœev teden VIII, 20–23. Bogojina: Kraza dvig narodne zavesti pri Prekmurcih. 
jevna skupnost Bogojina. Osrednji steber v cerkvi naj bi pomenil 
Konestabo, Nataøa (1997): Navidezna domaœij-Kristusa in po njem vesoljno Cerkev, øtirje 
skost Pleœnikove cerkve v Bogojini. V: Joæe Vuoboki, kipeœi iz njega pa øtiri evangeliste. 
grinec (ur.), Koøiœev teden IX, 21–24. Bogojina: Dvanajst stebrov na zvoniku naj bi 
Krajevna skupnost Bogojina. predstavljalo dvanajst apostolov, zvonik 
Novine Slovenske Krajine. Leto XIX, øt. 13, 27. sam pa naj bi kot boæji prst kazal v nebo 
marec 1932, str. 2. (tako je ljudem za tisti œas in naø prostor 
Prelovøek, Damjan (1998): Oblikovni in ikononenavadno okroglo stavbno tvorbo, ki so 
grafski problemi bogojanske cerkve. V: Sonja jo spoœetka teæko sprejemali, menda razla-
Ana Hoyer (ur.), Arhitekt Joæe Pleœnik v Prekgal in utemeljeval Pleœnik sam!). Okrogla 
murju, 39–43, 49–50. Ljubljana: Slovensko okna, tak zvonik, okrogel stolpœiœ, ki ga 
umetnostnozgodovinsko druøtvo Ljubljana. zakljuœuje in enak stolpiœ nad zakristijo 
Smej, Joæef (1993): Ob slovesu od dr. Franca naj bi tudi ciljali na ime nekdanjega Prek-
Bajleca. V: Stopinje, 160–162. Murska Sobota: murja in Porabja, ki so ju nekoœ imenova-
Pomursko pastoralno podroœje. li Slovenska okroglina. In tako dalje ... 
Vugrinec, Joæe (1997): Pleœnikova stvaritev v Kakorkoli æe si razlagamo posamezne 
meni. V: Joæe Vugrinec (ur.), Koøiœev teden IX, dele stavbe in detajle v njej, cerkev v vsej 
26–34. Bogojina: Krajevna skupnost Bogojina. 

5. oktober 2007 
FOTO: Iz knjige P. KREŒIŒ, BOGOJINA 



DRUÆBENA INFRASTRUKTURA 



V prejønjih øtevilkah naøega lista Lipnica je bila veœina vsebine namenjena osnovni komunalni infrastrukturi v obœini. V tej øtevilki pa æelim predstaviti nekaj misli in zamisli na podroœju druæbene infrastrukture, ki je neke vrste nadgradnja komunalni dejavnosti v obœini. 
Æelje in potrebe ljudi na tem podroœju se iz leta v leto poveœujejo, saj se druæbeni standard tudi na tem podroœju meri predvsem po tem, koliko razliœne ponudbe in moænosti imajo obœani za lastni razvoj in uveljavitev v druæbi. Œe smo vœasih poznali le formalne naœine delovanja prek druøtev in krajevnih odborov oziroma skupnosti, je danes vse bolj prisotna tudi t. i. civilna iniciativa oziroma zdruæevanje somiøljenikov za œisto konkretne vsebine. To pa pomeni, da prehaja tudi naøa druæba v novi naœin komuniciranja, ki je zahtevnejøi, predvsem za ljudi, ki v doloœenem trenutku æelijo uresniœiti svoje zamisli v okolju, ki morda temu ni najbolj naklonjeno. Nenazadnje je s tem povezano tudi zadnje spoznanje investitorjev bioplinarn, ki so gotovo premalo pozornosti med pripravo dokumentacije in projektov namenili øirøi javnosti in z njo premalo oziroma pomanjkljivo komunicirali. 
Zapisano pa je le dodaten impulz za to, da se na podroœju druæbenih dejavnosti v obœini œimprej uresniœijo naœrtovani projekti in sprejme t. i. druæbeno sprejemljiva vsebina za sodelovanje javnosti pri najpomembnejøih odloœitvah na obœinski oziroma krajevni ravni. 
V obœini imamo na podroœju druæbene infrastrukture za obdobje 2007–2013 prioritetno zastavljene naslednje projekte: 
I. DOKONŒANJE PRENOVE OSNOVNIH ØOL IN VRTCEV 
Ne glede na to, da je øtevilo otrok, ki obiskujejo osnovne øole, iz leta v leto manjøe, so zahteve za izvajanje kvalitetnega uœnovzgojnega programa v osnovnih øolah vse veœje. Naloga obœine je, da zagotovi predvsem dobre prostorske moænosti in kvalitetno opremo za izvajanje osnovnoøolskega kurikuluma. Zavedajoœ se pomena znanja, smo tako æe v letu 2006 uspeli s pomoœjo Ministrstva za øolstvo in øport dokonœati preureditev øole v Fokovcih in s tem omogoœili uœencem iz osrednjega goriœkega de-la obœine zelo dobre pogoje za pridobivanje temeljnega znanja, ki je zelo pomembno za nadaljnje izobraæevanje. 
Prav tako v letu 2006 smo uspeli dokonœati prvi del rekonstrukcije in razøiritve øolskih prostorov v Osnovni øoli Bogojina, pri œemer na deleæ Ministrstva za øolstvo in øport øe vedno œakamo. Kljub temu smo investicije na tej osnovni øoli predvsem v zunanje øportne povrøine nadaljevali tudi v letu 2007 in v okviru obœinskega praznika opravili otvoritev æe izgrajenih objektov. Na osnovi dogovora z Ministrstvom za øolstvo in øport bi v letu 2007 morali zaœeti tudi z adaptacijo in rekonstrukcijo DOØ v Prosenjakovcih, vendar se je brez naøe krivde ustavilo na Ministrstvu za øolstvo in øport, ki je sicer po zakonu 100 % obveznik pokritja investicij v osnovne øole na narodnostno meøanem obmoœju. Zgodil se je namreœ nov razpis na ravni dræave, po katerem je naøa dvojeziœna osnovna øola uvrøœena na 48. mesto med veœ kot 150 øolami, ki konkurirajo za investicijska sredstva. To pa pomeni, da lahko priœakujemo zaœetek del na tem objektu v Prosenjakovcih øele v letu 2009 oziroma 2010. 
Prenova osnovnoøolskega prostora pa s tem ne bo konœana, vsaj z organizacijskega vidika ne. Glede na æe omenjeno zmanj øevanje øtevila otrok se upraviœeno postavlja vpraøanje smiselnosti obstoja podruæniœne øole v Teøanovcih, kjer v tem trenutku obiskuje en razred 8 otrok, je pa potrebno za tako majhno øtevilo otrok zagotoviti vse tiste vsebine, ki se sicer zahtevajo za popolno devetletko, kar pa je tako z organizacijskega kot stroøkovnega vidika zelo neracionalno in tudi nefunkcionalno. Priœakovati je tako, da se bo tudi ta razred osnovnoøolcev v naslednjem obdobju vkljuœil v centralno osnovno øolo za to obmoœje v Bogojini. Da pa ne bi øolski prostor, ki ima æe tradicijo v Teøanovcih, ostal prazen, ga bomo ponudili za organizacijo izpostave centra obøolskih dejavnosti, kar bo zaradi bliæine infrastrukture, potrebne za takøne centre, gotovo zelo zanimiva lokacija za øole po vsej Sloveniji. 
Poseben in izjemno pomemben del druæbene infrastrukture so naøi vrtci. Teh je v obœini kar øest, vrtec v Prosenjakovcih je dvojeziœen. Ravno skrb za naøe najmlajøe obœane pa je tisto, œemur æelimo tudi v prihodnje nameniti posebno pozornost. Ne gre le za zagotavljanje prostora, ki je seveda osnovni pogoj za uspeøno delovanje vzgojno-varstvenega zavoda, temveœ tudi za nadgradnjo v smislu zagotavljanja ustreznih povrøin za otroke v naseljih oziroma zaselkih, kjer vrtci sicer ne delujejo. 
Potreba po izgradnji objektov vrtcev je gotovo najbolj kritiœna v Moravskih Toplicah, kjer je øtevilo otrok iz leta v leto veœje, zato se je nujno œimprej lotiti izgradnje novega objekta vrtca v srediøœu naselja, ki bo na razpolago tako otrokom iz tega okolja kot tudi otrokom, ki s starøi prihajajo k nam na poœitnice. Za novi vrtec v Moravskih Toplicah je æe doloœena lokacija v okviru novega zazidalnega naœrta, ki ga je obœina sprejela pred kratkim. V najkrajøem œasu bomo pristopili k pridobivanju tehniœne dokumentacije. Zaœetek gradnje novega vrtca je povezan s pridobitvijo sredstev na javnih razpisih, zato natanœnega datuma v tem trenutku ni moæno zapisati, vsekakor pa bi naj bil vrtec dokonœan pred koncem desetletja. 
Zelo aktiven pristop lastnikov stavbnih zemljiøœ v Martjancih, ki so omogoœili zaokroæitev novih stanovanjskih sosesk, je æe sedaj vplival na veœje øtevilo rojstev v tem naselju, saj je vse veœ mladih druæin, zato bo v prihodnjem obdobju nujno hkrati s postavitvijo novega vrtca v Moravskih Toplicah razmiøljati tudi o razøiritvi vrtca v Martjancih. 
Na æalost so razmere v drugih vrtcih drugaœne, saj se øtevilo otrok iz leta v leto zmanjøuje, tako da zavod Vrtci Obœine Moravske Toplice po novi zakonodaji ne bo veœ izpolnjeval pogojev za samostojno delovanje. To pomeni, da nas tudi na tem pod roœju œaka kar nekaj organizacijskih nalog, ki jih bo potrebno po dokonœnem sprejemu nove zakonodaje na podroœju organiziranja osnovnega øolstva urediti v naslednjih letih. 
In nenazadnje – morda bi to moral omeniti celo na prvem mestu – je pomembna vloga obœine pri spodbujanju najus peønejøih øtudentov na dodiplomskem in podiplomskem øtudiju. Ta naloga je v bistvu dodana vrednost na podroœju izobraæevanja oziroma poveœanja œloveøkega kapitala, vendar se vse bolj navaja v razliœni terminologiji, ko se govori o pridobivanju sredstev iz evropskih skladov. Samo z ljudmi, ki bodo veliko vedeli, ki bodo imeli veliko lastne iniciative in znanja, bomo sposobni v prihodnje konkurirati drugim in si upali napovedati zmanjøevanja razkoraka z razvitimi. 
Feri Cipot, æupan 


5. oktober 2007 

8. REDNA SEJA 
29. avgust 2007 

Dnevni red: 
1. 
Potrditev zapisnika 7. redne seje Obœinskega sveta 

2. 
Predlog komisije za podelitev naziva œastni obœan, obœinske nagrade in priznanj ter doloœitev viøine nagrade 

3.
 Poroœilo o izvrøevanju proraœuna Obœine Moravske Toplice v obdobju januar–junij 2007 

4. 
Predlog Odloka o spremembi dela zazidalnega naœrta Moravske Toplice–Moœvar – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 

5. 
Predlog Odloka o obœinskem podrobnem prostorskem naœrtu za obmoœje Martjanci – vzhod (juæno od vrtca in cerkve) 


– predlog za sprejem po skrajøanem postopku 

6. 
Predlog Pravilnika o dodeljevanju dræavnih pomoœi na podroœju razvoja kmetijstva in podeæelja v Obœini Moravske Toplice 

7. 
Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori 

8. 
Razno 


–
 program ob 11. obœinskem prazniku 

– oddaja zemljiøœa v k. o. Bogojina v najem in podelitev stavbne pravice 

–
 stavbna pravica za gramoznico Teøanovci v k. o. Mlajtinci 

–
 ureditev prostorov bivøega Pletilstva v Prosenjakovcih 

–
 ukrepi po suøi 



30-ODSTOTNA REALIZACIJA PRORAŒUNA V PRVEM POLLETJU 
Œlani obœinskega sveta so se seznanili s poroœilom o izvrøevanju proraœuna Obœine Moravske Toplice v prvem polletju 2007. Realizacija prihodkov je znaøala 2,590 mio evrov oziroma 32 % veljavnega plana (prihodki za pokrivanje primerne porabe so realizirani v viøini 47,91 %, namenski in drugi prihodki pa v viøini 34,76 %; iz naslova javnih razpisov ni bilo realizacije). 
Odhodki znaøajo 2,562 mio evrov oziroma 29,67 % odhodkov za tekoœe proraœunsko leto. 
ŒASTNI OBŒAN, 
NAGRADA IN PRIZNANJA 2007 


Obœinski svet je sklepal o dobitnikih obœinske nagrade in priznanj za leto 2007 in na predlog komisije odloœil, da so letoønji nagrajenci: Duøan Bencik (Œastni obœan), Vinotoœ Lipiœ-Passero (Nagrada) in trije dobitniki Priznanja: Filovske pevke, Martin Horvat iz Ivanec in Gizela Cifer iz Sela. Na razpis, objavljen v 64. øtevilki Lipnice, je 11 predlagateljev podalo 14 predlogov: 
1. 	
Svet KS Filovci predlaga, da se priznanje/nagrada podeli skupini Filovske pevke. 

2. 	
Anton Kriænik, Tomøiœeva ulica 2, M. Sobota, predlaga, da se nagrada obœine podeli sam. podjetniku Andreju Ruæiœu, Tomøiœeva 6, Murska Sobota. 

3. 	
Øtefan Kodila, Selo 61, predlaga, da se nagrada podeli Pevskemu druøtvu Selo. 

4. 	
Oskar Makari, Selo 58, predlaga, da se priznanje podeli Gizeli Cifer iz Sela 81. 

5. 	
Franc Cipot, æupan, za Œastnega obœana predlaga Duøana Bencika, direktorja Naravnega parka Terme 3000. 

6. 	
Pripravljalni odbor Koøiœevih dnevov kulture predlaga, da se priznanje podeli Martinu Horvatu, Ivanci 44. 

7. 	
Skupina obœanov s prvo podpisanim Øtefanom Harijem, Sebeborci 97/a (34 podpisnikov) predlaga, da se naziv Œastnega obœana podeli Slavku Økerlaku, Sebeborci 24. 

8. 	
Mira Ambruø, Norøinci 9a, predlaga, da se nagrada podeli Andreju Ruæiœu, Tomøiœeva 6, M. Sobota. 

9. 	
Skupina obœanov s prvo podpisanim Tiborjem Vöröøem st. (10 podpisnikov) predlaga, da se nagrada podeli Lovskemu druøtvu Prosenjakovci. 

10. 
Geza Dæuban, Dolga ulica Moravske Toplice predlaga: 

a.
 za obœinsko priznanje: Kmetijo Ludvika Novaka, Ivanovci 51, 

b.
 za nagrado: Vinotoœ Passero-Lipiœ, Teøanovci. 



11. 
Vaøki odbor Selo predlaga: 

a.
 za nagrado: Gizelo Cifer, Selo 81, 

b.
 za Veliko zahvalno listino: Dragico Letina, Selo 38. 




DODELJEVANJE SREDSTEV ZA KMETIJSTVO 
Objavljamo Pravilnik o dodeljevanju dræavnih pomoœi na podroœju razvoja kmetijstva in podeæelja v Obœini Moravske Toplice, ki je usklajen z zahtevami ministrstva in evropsko zakonodajo in zajema: 
–
 pomoœ za plaœilo zavarovalnih premij, 

–
 zagotavljanje tehniœne podpore v kmetijstvu, 

–
 promocijo in træenje proizvodov in storitev ter 

–
 izobraæevanje na podroœju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in træenja. Glede na pozno objavo pravilnika bo obœina na podlagi javnega razpisa (objavljen bo v Uradnem listu) sofinancirala samo plaœilo zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov. Vloge bodo podobno kot doslej vlagale zavarovalnice, ki bo


do kmetom zneske sofinanciranja obœine upoøtevale æe pri izraœunu zavarovalne premije. Ukrep zagotavljanje tehniœne podpore v kmetijstvu se v letu 2007 ne bo izvajal. 
Martina Vink Kranjec 

Na podlagi 36. œlena Zakona o kmetijstvu (ZKme – UPB1, Uradni list RS, øt. 51/2006 – uradno preœiøœeno besedilo) in 
7. œlena Statuta Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 11/1999, 2/2001, 69/2002 in 28/2003) je Obœinski svet obœine Moravske Toplice na 8. seji dne 29. 8. 2007 sprejel 
P R A V I L N I K 
o dodeljevanju dræavnih pomoœi na podroœju razvoja kmetijstva in podeæelja v Obœini Moravske Toplice 
I. SPLOØNE DOLOŒBE 	Uredbo komisije (ES) øt. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi œlenov 87 in 88 Pogodbe pri dræavni pomoœi za majhna in
1. œlen 

(vsebina pravilnika) 	srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) øt. 70/2001 (UL L øt. 358 z
Ta pravilnik doloœa podroœje uporabe, pogoje, cilje, upraviœene stroøke dne 15. 12. 2006, str. 3–22), v nadaljevanju: Uredba za skupinske iz
ter vrste pomoœi za mikropodjetja, kot je opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi (ES) 70/2001 z dne 12. 1. 2001 o uporabi œlenov 87 in 88 jeme in z Uredbo komisije (ES) øt. 1998/2006 z dne 15. decembra Pogodbe ES pri pomoœi za majhna in srednje velika podjetja (UL L 2006 o uporabi œlenov 87 in 88 Pogodbe pri pomoœi de minimis øt. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33 z vsemi spremembami), v skladu z (UL L øt. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5–10). 
5. oktober 2007 



2. œlen 
(naœin zagotavljanja sredstev) 

Sredstva za dræavne pomoœi za razvoj kmetijstva in podeæelja v Obœini Moravske Toplice (v nadaljevanju: obœina) se zagotavljajo v proraœunu obœine. 
3. œlen 
(sploøna doloœila) 

Pomoœi po tem pravilniku se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v doloœeni viøini za posamezne namene v obliki dotacij. 
Mikropodjetje pomeni podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2 milijona EUR letnega prometa. 
Pomoœ se lahko dodeli le upraviœencu, ki ni podjetje v teæavah. 
Dræavne pomoœi in pomoœi de minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upraviœenec pisno izjavi, da za isti namen ni prejel sredstev iz javnih virov (dræavnih, obœinskih in mednarodnih virov) oziroma, koliko teh sredstev je iz teh virov æe pridobil. 
4. œlen 
(vrste pomoœi) 

Dræavne pomoœi, usklajene s pravili za dodeljevanje dræavnih pomoœi, obsegajo pomoœi na podlagi Uredbe komisije (ES) øt. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi œlenov 87 in 88 Pogodbe pri dræavni pomoœi za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) øt. 70/2001, se lahko dodeljujejo za naslednje namene: 
– 
pomoœ za plaœilo zavarovalnih premij, 

– 
zagotavljanje tehniœne podpore v kmetijstvu. 

Dræavne pomoœi na podlagi Uredbe komisije (ES) øt. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi œlenov 87 in 88 Pogodbe pri pomoœi de minimis, se lahko dodeljujejo za namene: 

– 
promocija in træenje proizvodov in storitev, 

– 
izobraæevanje in usposabljanje na podroœju dopolnilnih in ne kmetijskih dejavnosti ter predelave in træenja. 


5. œlen 
(neupraviœene pomoœi) 

Pomoœi ni mogoœe odobriti za: 
– 
stroøke tekoœe proizvodnje, 

– 
nakup proizvodnih pravic, æivali in letnih rastlin, zasaditev letnih rastlin, 

– 
drenaæna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, za preproste naloæbe za nadomestitev, za stroøke nadzora, ki ga opravi sam kmet ali proizvajalec, 

– 
kritje stroøkov analiz zemlje, krme, kmetijskih izdelkov, 

– 
kritje stroøkov testiranja kmetijske mehanizacije, 

– 
podporo za prepreœevanje zaraøœanja, 

– 
umetno osemenjevanje, 

– 
stroøke veterinarskih storitev, 

– 
plaœilo stroøkov invalidskega in pokojninskega zavarovanja, 

– 
razne oblike pomoœi pri klanju æivali, 

– 
regresiranje nakupa semena, 

– 
plaœilo v obliki premij (na æival), 

– 
plaœilo stroøkov reje plemenjakov. 


II. POMOŒI DODELJENE PO UREDBI ZA SKUPINSKE IZJEME 
6. œlen 
(kumulacija sredstev) 

V zvezi z istimi upraviœenimi stroøki se pomoœ sme kumulirati z drugo dræavno pomoœjo le do viøine najveœje dovoljene intenzivnosti pomoœi, doloœene z uredbo komisije (ES) øt. 1857/2006. Najveœja dovoljena intenzivnost pomoœi, doloœena s citirano uredbo, se ne sme preseœi, œe se za posamezni ukrep pridobijo sredstva dræavnega, EU in lokalnega vira. 
V zvezi z istimi upraviœenimi stroøki se pomoœ, izvzeta z Uredbo ES øt.1857/2006, ne sme kumulirati z drugo dræavno pomoœjo po œlenu 87(1) Pogodbe ali s finanœnimi prispevki dræav œlanic, vkljuœno s tistimi iz drugega pododstavka œlena 88(1) Uredbe (ES) øt. 1698/2005, ali s finanœnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upraviœenimi stroøki, œe bi bila s tako kumulacijo preseæena najveœja dovoljena intenzivnost pomoœi doloœena z Uredbo ES øt. 1857/2006. 

Pomoœ izvzeta z Uredbo (ES) øt. 1857/2006 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) øtevilka 1860/2004 glede na iste upraviœene odhodke ali naloæbeni projekt, œe bi bila s tako kumulacijo preseæena intenzivnost pomoœi, doloœena v Uredbi ES øt. 1857/2006. 
7. œlen UKREP 1: Pomoœ za plaœilo zavarovalnih premij 
1. Cilj: 
Zniæevanje stroøkov izgub posevkov in plodov zaradi posledic neugodnih vremenskih razmer oziroma zniæevanje stroøkov izgub zaradi bolezni æivali. 
2. Predmet podpore: 
Predmet podpore je doplaœilo zavarovalnih premij za zavarovanje pridelkov in æivine skladno z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje. 
3. Upraviœenci: 
Upraviœenci oziroma konœni koristniki uœinka dodeljene pomoœi so zavarovanci – nosilci kmetijskih gospodarstev s stalnim prebivaliøœem oziroma pravne osebe s sedeæem v obœini, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter z zavarovalnico sklenejo zavarovalno polico s podroœja upraviœenih stroøkov. V imenu upraviœencev sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v dotiœni zavarovalni vrsti. Ti z obœino podpiøejo pogodbo o poslovnem sodelovanju. 
4. Upraviœeni stroøki: 
Sofinancira se lahko zavarovalna premija za: 
– 
zavarovanje posevkov in plodov pred naravnimi nesreœami, 

– 
zavarovanje domaœih æivali zaradi izgub, ki jih povzroœijo bolezni, skladno z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za zavarovalno leto. 


5. Bruto intenzivnost pomoœi: 
Z upoøtevanjem nacionalnega predpisa o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoœe leto znaøa najviøji deleæ pomoœi razliko do 50 % upraviœenih stroøkov obraœunane zavarovalne premije s pripadajoœim davkom od prometa zavarovalnih poslov. 
6. Najniæji/najviøji znesek: 
Najniæji oziroma najviøji znesek dodeljene pomoœi se lahko doloœi z javnim razpisom. 
UKREP 2: Zagotavljanje tehniœne podpore v kmetijstvu 
1. Cilj: 
Zagotavljanje viøjega nivoja strokovne izobraæenosti in usposobljenosti ter boljøi dostop do informacij s podroœja kmetijstva. 
2. V okviru zagotavljanja tehniœne podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo dræavne pomoœi: 
– 
na podroœju izobraæevanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, 

– 
na podroœju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih. 


3. Upraviœenci: 
Upraviœenci do sofinanciranih storitev tehniœne podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev s sedeæem na obmoœju obœine, ter njihovi druæinski œlani. Izvajalci tehniœne podpore po tem pravilniku in upraviœenci do sredstev za izvajanje so fiziœne in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehniœne podpore in so za to ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomoœ dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na obmoœju obœine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoœ, œlanstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek neœlanov se omeji na sorazmerne stroøke za zagotavljanje storitve. Obœina z izvajalci – upraviœenci do sredstev sklene pogodbo, v kateri se opredeli izvedba ukrepa. 
5. oktober 2007 


4. Upraviœeni stroøki: 
– 
stroøki na podroœju izobraæevanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu za organiziranje in izvedbo programov za usposabljanje, 

– 
stroøki na podroœju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih za udeleæbo nosilcev kmetijskih gospodarstev in njihovih druæinskih œlanov, potne stroøke za organiziran prevoz, stroøke strokovnih publikacij razdeljenih kmetijskim gospodarstvom iz obœine, najemnin razstavnih prostorov za kmetijska gospodarstva iz obœine, simboliœnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih, do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, ki ima stalno bivaliøœe v obœini. 


5. Bruto intenzivnost pomoœi: 
Pomoœ se lahko dodeli do 50 % stroøkov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vkljuœevati neposrednih plaœil v denarju proizvajalcem. 
6. Najniæji/najviøji znesek: 
Najniæji oziroma najviøji znesek dodeljene pomoœi se lahko doloœi z javnim razpisom. 
III. POMOŒI DE MINIMIS 

8. œlen 
(kumulacija sredstev) 


Skupna pomoœ de minimis dodeljena kateremu koli upraviœencu ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proraœunskih let, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. 
Skupaj s pomoœjo de minimis se v zvezi z istimi upraviœenimi stroøki ne sme dodeliti øe dræavna pomoœ, œe bi takøna kumulacija povzroœila intenzivnost pomoœi, ki presega æe doloœeno intenzivnost za posebne okoliøœine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali v odloœbi, ki jo je sprejela Komisija. 
Zgornja meja pomoœi se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoœ predstavlja bruto znesek pomoœi, t.j. pred odbitkom davka ali drugih dajatev. 
9. œlen 

UKREP 1: Promocija in træenje proizvodov in storitev 
1. Cilj: 
Poveœanje prepoznavnosti storitev in proizvodov s kmetijskih gospodarstev, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. 
2. Upraviœenci do sredstev: 
– 
pravne in fiziœne osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, predelavo ali nekmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedeæ na obmoœju obœine, 

– 
v imenu upraviœencev pravne osebe, ki izvedejo aktivnost za namen promocije in træenja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetij z obmoœja obœine. 


3. Upraviœeni stroøki: 
– stroøki promocije in træenja (sejmi, katalogi, zloæenke, razstave, raziskave ...). 
4. Bruto intenzivnost pomoœi: 
– do 50 % upraviœenih stroøkov. 
5. Najniæji/najviøji znesek: 
Najniæji oziroma najviøji znesek dodeljene pomoœi se lahko doloœi z javnim razpisom. 
UKREP 2: Izobraæevanje in usposabljanje na podroœju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in træenja 
1. Cilj: 
Doseganje viøje ravni strokovne izobraæenosti in usposobljenosti kmetov in njihovih druæinskih œlanov s podroœja dopolnilnih in ne kmetijskih dejavnosti ter predelave in træenja kmetijskih proizvodov. 
2. Upraviœenci: 
Pravne in fiziœne osebe ter njihovi druæinski œlani, ki se ukvarjajo oziroma so v fazi registracije za dopolnilno dejavnost in nekmetijsko dejavnost, predelavo ali træenje na kmetijskem gospodarstvu, 
5. oktober 2007 
ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedeæ na obmoœju obœine. 
3. Upraviœeni stroøki: 
– 
stroøki kotizacije za teœaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in træenjem kmetijskih proizvodov, 

– 
stroøki prevoza in stroøki vstopnin za strokovne oglede, povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in træenjem kmetijskih proizvodov, 

– 
stroøki strokovnih gradiv, pomembnih za izobraæevanje in usposabljanje povezano z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in træenjem kmetijskih proizvodov, 

– 
stroøki udeleæbe na sejmih, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in træenjem kmetijskih proizvodov. 


4. Bruto intenzivnost pomoœi: 
– do 50 % upraviœenih stroøkov. 
5. Najniæji/najviøji znesek: 
Najniæji oziroma najviøji znesek dodeljene pomoœi se lahko doloœi z javnim razpisom. 
IV. POSTOPEK DODELITVE POMOŒI 
10. œlen (javni razpis) 

Dræavne pomoœi se bodo dodeljevale na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, skladno s pogoji in po postopku, doloœenem v veljavnih predpisih. 
11. œlen 
(vsebina javnega razpisa) 


V vsakokratnem javnem razpisu se doloœijo viøina razpoloæljivih sredstev, ukrepi, upraviœeni stroøki in viøina dodeljene pomoœi za posamezni ukrep dræavne pomoœi. 
12. œlen 
(postopek dodelitve sredstev) 


Postopek za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo imenuje æupan. 
Vse strokovne in administrativno tehniœne naloge za komisijo opravlja pristojni obœinski upravni organ. 
13. œlen 
(merila in kriteriji) 


Merila in kriteriji za dodeljevanje dræavnih pomoœi po tem pravilniku se podrobneje doloœijo z javnim razpisom. 
14. œlen 
(nadzor in sankcije) 


V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresniœnih podatkov ali je prejemnik prekrøil druga doloœila pogodbe, je obœina na predlog pristojnega obœinskega upravnega organa upraviœena zahtevati vraœilo dodeljenih sredstev s pripadajoœimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. 
V. KONŒNI DOLOŒBI 
15. œlen 

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeøevanje in razvoj kmetijstva v Obœini Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 94/2002, 28/2003 in 43/2005). 
16. œlen 

Ta pravilnik zaœne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za programsko obdobje razvoja podeæelja 2007-2013. 
Øtevilka: 320-01/07-10 Moravske Toplice, dne 29. 8. 2007 
ÆUPAN OBŒINE MORAVSKE TOPLICE Franc Cipot 



Teøanovci Tekmovanje OGZ Moravske Toplice v Selu 
NOVA VEÆICA SKROMNA UDELEÆBA 
Simbolna predaja nove mrliøke veæice z blagoslovom na pokopaliøœu v Teøanovcih je bil verski obred v ekumenskem duhu s sporoœilom, da ni na svetu niœ bolj dragocenega in spoøtljivega, kakor je æivljenje, œeprav je minljivo. Obred blagoslovitve sta opravila økof Evangeliœanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniøa in katoliøki æupnik v Martjancih dr. Karel Bedernjak. Proœelje nove mrliøke veæice je oblikovano in opremljeno z enako vsebino kot njena predhodnica (napis Vstanemo na æitek veœni), zgrajena leta 1951. 
Veœino od 75.000 evrov sredstev je v 24-meseœnih obrokih prispevalo 85 % krajanov, preostali æal niso pristopili k sofinanciranju. Glavni izvajalec del je bilo Javno komunalno podjetje Œista narava, sodelovali so øtevilni podizvajalci. 

Predsednik vaøkega odbora Nikolaj Cipot se je v nagovoru velikemu øtevilu zbranih krajanov in gostov, ki so s tem potrdili, da imajo do mesta zadnjega poœitka spoøtljiv odnos, zahvalil vsem, ki so pomagali pri realizaciji leta 2004 sprejete odloœitve. Nekaterih æal ni veœ med nami, je dejal, vendar je prepriœan, da bi bili na doseæek tudi oni zelo ponosni. Æupan in domaœin Franc Cipot upa, da bodo njihovim zgledom sledili tudi tisti, ki k sofinanciranju gradnje niso pristopili. 
Sveœanost so s pesmimi obogatile œlanice pevskega zbora Marjetice pri DU Moravske Toplice pod vodstvom Øtefana Zelka. 

Dobri gostitelji obœinskega tekmovanja gasilskih ekip pri vaøko-gasilskem domu 19. avgusta so bili gasilci in krajani Sela, organizator pa tako kot vsako leto OGZ Moravske Toplice. Æe veœ let ugotavljamo, da je poletni œas neposreœen termin za obœinsko tekmovanje. Na dan letoønjega obœinskega tekmovanja je bila øe sveœanost ob 80-letnici gasilstva v Moravcih. 
Ker se je letos obœinskega gasilskega tekmovanja po predhodnih sektorskih tekmovanjih (na Suhem Vrhu za sektor Martjanci, v Lonœarovcih za sektor Prosenjakovci in v Bogojini za sektor Bogojina) udeleæilo vsega 12 enot v treh razliœnih kategorijah (œlanic sploh ni bilo) iz devetih druøtev, bi bilo umestno, da se o primernejøem terminu in predvsem o tem, kako obvezati najboljøe s sektorskih tekmovanj za udeleæbo na obœinskem tekmovanju v prihodnje, odloœi predsedstvo in poveljstvo zveze. 
Poveljnik zveze Joæe Œarni je bil kljub vsemu zadovoljen z doseæenim, saj so se tekmovalne enote trudile po najboljøih mo œeh, veliko pa je bilo tudi vaj med pripravami. Œudil se je, da se v Selu nista pojavili kar dve enoti iz PGD Filovci (œlani in pionirji), ni pa bilo niti œlanic s Suhega Vrha in œlanov iz Moravec. 
Sicer so bili v kategoriji pionirjev v vaji z vedrovko in v øtafetnem teku najboljøi mladi iz Sela, sledijo jim naraøœajniki iz Moravskih Toplic in Teøanovec. V konkurenci œlanov A so se v vaji z MB in v øtafetnem teku pomerile enote sedmih druøtev. Po priœakovanju so zmagali gasilci iz Sebeborec, uspeøni in redni tekmovalci v ligaøkem tekmovanju na nivoju GZS, ter prekinili veœletni zmagovalni niz PGD Krnci, ki so bili drugi. Domaœini, gasilci iz Sela, so bili tretji, sledijo pa enote PGD Œikeœka vas, Srediøœe, Bogojina in Ivanci. Med œlani B so na vrhu ostali œlani PGD Moravske Toplice, drugo je bilo PGD Selo. 
Trije najbolje uvrøœeni v posameznih kategorijah imajo pravico do udeleæbe na regijskem tekmovanju v Kriæevcih na Goriœkem (za œlane) in na Srednji Bistrici (za pionirske in mladinske enote). 
ODLIŒNI MLADI ORAŒI 
Na regijskem tekmovanju oraœev v Tropovcih v tiøinski obœini sta tudi letos odliœno nastopila mlada oraœa iz naøe obœine: Øtefan Cigüt iz Norøinec je osvojil 2., Dejan Norœiœ iz Sebeborec pa 4. mesto. 
Tekmovanje je bilo obenem tudi odprto prvenstvo za pokal Kmetijsko-æivilskega sejma. V tej razvrstitvi je bil Cigüt 3., Norœiœ pa 
5. Kljub vsemu s sojenem sodnikov na tekmovanju nista bila zadovoljna, saj sta prepriœana, da je bilo ponovno subjektivno in je neupraviœeno favoriziralo starejøe in bolj izkuøene tekmovalce. To naj bi bil tudi eden od razlogov, da se nista udeleæila dræavnega tekmovanja v Ivanœni Gorici. 
Iz naøe obœine pa prihaja tudi Dejan Koœiø iz Ratkovec, ki je kot strokovni uœitelj praktiœnega pouka na SKØ Rakiœan æe vrsto let nepogreøljiv na podroœju tehniœne podpore oraœem. 
Mladi oraœi iz naøe obœine (od leve): Dejan Koœiø, Øtefan Cigüt in Dejan Norœiœ. 



Besedilo in fotografiji: Geza Grabar, karikatura: F. M. 5. oktober 2007 

Motvarjevci 
DOMAŒINI GROZIJO Z DRÆAVLJANSKO NEPOKORØŒINO 
Ob bioplinarni v Mlajtincih, ki je øele v fazi umeøœanja v prostor, zadnje mesece gotovo najveœ duhov buri tista v obmejnih in narodnostno meøanih Motvarjevcih, ki je tako rekoœ v zakljuœni fazi gradnje. Krajani Motvarjevec so se prviœ zoper æe zaœeto gradnjo v dvorani nekdanje osnovne øole protestno sestali æe konec julija. Investitor, Panvita Ekoteh, jim je samozavestno dokazoval, da imajo za gradnjo 835 kilovatov (0,835 MW) elektriœne in od 900 do 1.000 kilovatov toplotne energije vsa potrebna dovoljenja. Domaœini so skoraj dva meseca nemoœno opazovali gradnjo bioplinarne sredi vasi – na parceli enote KG Rakiœan, ki meji na nogometno igriøœe, œez cesto pa sta verski objekt in v prostorih nekdanje øole tudi kulturna dvorana. 
Œlani civilne iniciative, ki so jih izbrali na julijskem protestnem shodu, niso sedeli kriæem rok. Za svojega pravnega zastopnika so izbrali odvetnika Gorazda Balaæica iz Murske Sobote, ki je na soboøko upravno enoto vloæil predlog za obnovitev postopka za izdajo gradbenega dovoljenja in kot argument za to navedel s strani investitorja neizdelano øtudijo vpliva na okolje ter dejstvo, da domaœine o bioplinarni pred gradnjo ni nihœe seznanil, niti jih ni povpraøal za mnenje. 
»TA OBJEKT NIKAKOR NE SODI V TO OKOLJE« 

Na delovnem sestanku 17. septembra v zvezi z omenjeno problematiko, ki dobiva vse veœje razseænosti, smo sicer bili priœa reprizi julijskega protestnega sestanka, vendar pa tudi øtevilnim no-vim dejstvom. Pravni zastopnik Motvarjevœanov si je na osnovi dokumentacije za nastajajoœo bioplinarno v Ljubljani pridobil tri izvedenska mnenja nevtralnih inøtitucij: Urbanistiœnega zavoda kot prostorskega naœrtovalca, Kemijskega inøtituta kot okoljskega izvedenca in Biotehniøke fakultete. V argumentiranih dokazih vsi trije ne soglaøajo z gradnjo bioplinarne sredi vasi. 
Ob øtevilnih domaœinih z bioplinarno ne soglaøata niti Karel Lipiœ, predsednik ZEG Slovenije, in Tomaæ Viktor Hassl, sekretar Direktorata za evropske zadeve in investicije z Ministrstva za okolje in prostor. Prvi se je skliceval na Aarhuøko konvencijo, ki daje prizadetim krajanom pravico, da so s problematiœnimi projekti seznanjeni æe v prvi fazi ter imajo pravico sodelovati in soodloœati o umestitvi projekta v prostor; drugi je naravnost povedal, da dobi œlovek, ko vstopi v kraj, obœutek, da je priøel »... do koncentracijskega lagerja. Ta objekt nikakor ne sodi v to okolje!« 
OBŒINA NOŒE BITI ÆRTVENO JAGNJE 

Na oœeh razgretih domaœinov – zlasti argumentirano oster do njega je bil predsednik krajevne skupnosti Geza Puhan – je bil najbolj izpostavljen æupan domaœe obœine Franc Cipot, v katerem veœina vidi glavnega krivca. Vse oœitke na svoj raœun je zavrnil (veœkrat je bil tudi prekinjen). Ponovil je tisto, kar je æe v zaœetku avgusta izjavil za Lipnico: v pristojnosti obœine ni niœ drugega kot izdaja lokacijske informacije. »Prostorsko ureditveni pogoji (PUP – op. a.) so akt, ki ga sprejema obœina in ti veljajo za celo obœino, tudi za Motvarjevce. V teh pogojih pa je zapisano, pod kakønimi pogoji lahko investitor gradi gradbene ali druge objekte. In te pogoje, kakor tudi to, kar je bilo zapisano na vlogi investitorja, smo zapisali tudi mi v po upravnem postopku izdani lokacijski informaciji tudi za primer bioplinarne. Se pravi, da investitor lahko gradi v skladu s pozitivno zakonodajo, pri tem pa mora upoøtevati tudi vso okoljsko problematiko.« 
Jasno je, da slednjega investitor ni upoøteval, saj bodo zaradi umeøœenosti bioplinarne sredi vasi preveliki vplivi na okolje in na sosednje objekte zaradi hrupa, smradu, poæarne ogroæenosti ... Tako kaæejo naknadno izdelane øtudije nevtralne inøtitucije. Bivalne razmere sosedov – prvi je ob bioplinarne oddaljen vsega 7 metrov – pa se bodo poslabøale. 
PANVITA SE JE POSULA S PEPELOM 

Karel Lipiœ je poudaril, da je pri projektu v postopku pridobivanja gradbene dokumentacije – ali pa æe prej – povsem zatajila dræava, pa tudi lokalna skupnost. Zdi se mu, da bo investitor (Panvita Ekoteh) zaradi sistemskih napak pred priœetkom gradnje oziroma v œasu pridobivanja gradbenega dovoljenja »... to svojo investicijo moral ‘poæreti’ in si bo moral za ta objekt najti drugo lokacijo.« 

Domaœini so na sestanku kar po mizah izobesili øtevilne parole, tudi v madæarskem jeziku: »Dobiœek na raœun narodnosti?«, »Kapital kvaliteta æivljenja?«, »Noœemo bioplinarne sredi vasi!«, »Kje in kako bomo æiveli mi in naøi potomci?« 
Da investitorju resniœno teœe voda v grlo, je mogoœe razbrati tudi iz ponujene roke domaœinom. Po predlogu vodje projekta gradnje bioplinarne Rolanda Tuøarja, direktorja druæbe GH Holding, naj bi ustanovili skupni odbor, ki naj bi sproti obravnaval in reøeval nastale probleme, v œasu obratovanja bioplinarne pa bi spremljali tudi monitoring. Zaradi glasnega negodovanja domaœinov svojih misli ni mogel niti predstaviti do konca. Domaœini so vse bolj odloœeni v svoj prav, in to potrjuje tudi izjava enega od domaœinov: »Ta bioplinarna tukaj ne bo delovala, ker prek trupel ljudi ne morete!« 
KOPALIØŒE NAMESTO BIOPLINARNE 

Kako naprej? Domaœini so soglasno sprejeli sklepe, naj investitor v sedmih dneh zaustavi gradnjo, sicer se bodo lotili dræavljanske nepokorøœine in sproæili spor na mednarodnem sodiøœu. Od investitorja tudi zahtevajo, da se zemljiøœe (njegovo) vrne v prvotno stanje. 
Komiœno (ali pa tudi ne!) je bilo razmiøljanje obœinskega svetnika Tiborja Vöröøa, predsednika Madæarske narodne samoupravne skupnosti obœine Moravske Toplice, ki je obljubil, da se bo prizadeta madæarska narodnost v omenjeno problematiko vkljuœila tudi na politiœni ravni, ker je bil pred gradnjo tega energetskega objekta krøen 64. œlen Ustave RS. Predlagal je, naj gradbiøœe bioplinarne preusmerijo v gradnjo kopaliøœa, ki bo postalo najveœje v Evropi. Tudi zato, ker da imajo v Motvarjevcih boljøo (termalno?) vodo kot v Moravskih Toplicah. »Bioplinarno pa zgradite nekje zunaj vasi in ljudje temu ne bodo nasprotovali!« 
Ker javni zavod Krajinski park Goriœko pri omenjeni investiciji ni odigral nobene vloge, pri prodaji nepremiœnin znotraj parka pa imajo domaœini velike teæave pri pridobivanju ustreznih soglasij s strani KP Goriœko, je Vöröø predlagal, da sproæijo postopek za izloœitev petih narodnostno meøanih vasi Obœine Moravske Toplice iz Krajinskega parka Goriœko. 
5. oktober 2007 Besedilo in fotografija: Geza Grabar 



Bioplinarna tudi v Mlajtincih? 
TURIZEM ALI BIOELEKTRARNA 
Problematiki, povezani z gradnjo bioplinarn ni videti konca – in to v obœini, v kateri so kot svojo razvojno usmeritev ob turizmu v ospredje postavili tudi kmetijstvo. Prebivalci Motvarjevec so zagrozili celo z dræavljansko nepokorøœino. V Mlajtincih so z razpravo o biolinarni na zaœetku. Na sedeæu obœine je namreœ konec avgusta bila »øele« javna obravnava osnutka dræavnega prostorskega naœrta (DPN) za bioplinsko napravo, ki naj bi jo investitor, domaœin Viktor Œasar, na povrøini 5 ha zgradil v oddaljenosti okrog 550 m severovzhodno od kraja oziroma okrog 1.400 m od zdraviliøœa Terme 3000 ter sosednjih krajev: Teøanovec, Ivanec in Norøinec. 
Po naroœilu obœine oziroma sklepu obœinskega sveta Moravske Toplice prostorski naœrt za bioplinarno pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) RS. Æe dan pred javno obravnavo so se v Mlajtincih na burnem sestanku sestali krajani in izrazili odloœno nasprotovanje temu energetskemu objektu, katerega zmogljivost naj bi bila 2,31 MW elektriœne energije, kar bi zadostovalo za letno porabo elektrike za 4.600 gospodinjstev ter 1,76 MW toplotne energije (enaka letni porabi 
2.400 gospodinjstev). 
OBŒUTLJIVOST OKOLJA ZARADI TURIZMA 
Kot je dejal Borut Talian, vodja civilne iniciativne »bioplinarna Mlajtinci«, krajane, vse bolj pa tudi drugo javnost, najbolj moti velikost objekta. Po njegovih izraœunih naj bi bila bioplinarna v njihovem kraju po zmogljivosti za kar 1,8-krat veœja od bioplinarne pri praøiœji farmi Nemøœak. O tem priœa tudi koliœina vhodnih surovin, saj naj bi bioplinarna za polno obratovanje potrebovala 30 tisoœ ton zelene biomase (glavnino bo predstavljala koruzna silaæa), 5 tisoœ ton gnojevke ter 3 tisoœ ton klavniøkih odpadkov. 
Poleg neznosnega smradu, ki naj se ne bi øiril samo med prevozom surovin v bioplinarno, temveœ tudi iz same bioplinarne med njenim obratovanjem, naj bi se zaradi dovoza surovin in odvoza izrabljenih surovin izjemno poveœala tudi obremenjenost javnih prometnih poti, obstaja nevarnost za onesnaæenje podtalnice, poveœa se poæarna ogroæenost ... 

Karel Lipiœ, predsednik Zveze ekoloøkih gibanj (ZEG) Slovenije je na javni obravnavi odloœno dejal, da v ZEG ostro nasprotujejo tej lokaciji. »Ta prostor je namenjen turizmu, sicer bo dolgoroœno v tem okolju zelo ogroæen razvoj turizma,« je dejal in dodal, da so v zvezi proti vsem bioplinarnam. Pristajajo kveœjemu le na izkoriøœanje geotermalne energije. Temu je pritrdil tudi Øtefan Smodiø iz Term 3000, rekoœ, da bi bioplinarna na tej lokaciji prav gotovo pomenila degradacijo okolja, torej tudi okolice hitro razvijajoœega se zdraviliøkega kompleksa, kateremu bi tudi do 6 m visok objekt zadal smrtne rane. 
BIOPLINARNA NAJSODOBNEJØIH TEHNOLOGIJ 
Kljub dokazovanju Andraæa Aberja, predstavnika avstrijskega projektantskega podjetja Agrinz GmbH iz Lipnice, ki je projektiralo bioplinarno v Mlajtincih, da gre za ogromen, po nekaterih podatkih celo najveœji tovrstni energetski objekt v dræavi, omenjene bioplinarne ne gre enaœiti z æe obstojeœimi. Kot je dejal, ta bioplinarna ob tristopenjskem procesu anaerobne obdelave zagotavlja najveœjo moæno energetsko uœinkovitost. Od obstojeœih bioplinarn naj bi ta tehnologija bila boljøa vsaj za 15 do 20 %. 
Oœitke glede poveœanega prometa pa je komentiral z besedami, da ta v tem kmetijskem okolju poteka æe sedaj, vendar bi bil v bodoœe skoncentriran le na prevoze za potrebe bioplinarne, ki naj bi zaradi predelave substratov (tudi kuhinjskih odpadkov iz Term 3000, gnojevke z manjøih kmetij) skrbela tudi za œistejøe okolje. 
ÆUPAN: »NIŒ NE BO ØLO MIMO NAS!« 
Zelo ostre puøœice so v prepolni sejni dvorani obœine letele na æupana Franca Cipota. Ervin Ficko, œlan oæje skupine civilne iniciative, je æupana naravnost vpraøal, kako je mogoœe, da se je v pred letom dni sprejetem obœinskem razvojnem projektu Oaza zdravja, znaøla tudi bioplinarna. Prepriœan je, da ob doslednem spoøtovanju omenjene vsebine projekta napori, ki jih usmerjajo proti naœrtovani gradnji bioplinarne, ne bi bili potrebni. 
Æupan ga je poduœil, da v Oazo zdravja sodijo tudi bioplinarne, vendar znotraj sprejemljivih gabaritov in ob predpostavki, da bioplinarna predela odpadke iz obœine, ki bi bili sicer okolju nevarnejøi, œe bi ostali nepredelani. Dodal je, da so se zaradi obœutljivosti okolja na obœini raje odloœili, naj dræavni prostorski naœrt za obmoœje bioplinarne izdelajo na dræavni ravni, kjer bodo imeli tako obœina kakor obœani moænost podati svoje pripombe in pomisleke. Od investitorja je zahteval, naj izdela øtudijo vpliva na okolje. Ta naj bi pokazala dejansko obremenjenost. »Œe se bo pokazalo, da bioplinarne manjøega obsega ne more biti, pride v poøtev druga lokacija. Z bioplinarno noœemo uniœiti ne turizma ne vasi,« je dejal. Priznal je, da so ga »gromozanske cifre (glede njene zmogljivosti, op. a.) presenetile« in zagotovil, da »... niœ ne bo ølo mimo nas!« 
Glasni in øtevilœni krajani so se spraøevali, odkod surovine. Nekdanji terenski veterinar in okoljevarstvenik Slavko Øvenda iz Murske Sobote je ugotavljal, da bi za bioplinarno v Motvarjevcih letno potrebovali koruzno silaæo s 500 hektarjev, za to v Mlajtincih pa celo od 700 do 800 ha, to pa obœina na svojih poljih ob obstojeœi æivinoreji niti v dvoletnem kolobarju ni sposobna pridelati. 
Oglasil se je tudi Œasarjev pravni zastopnik, odvetnik Dejan Rituper, ki se je v njegovem imenu udeleæil javne obravnave. Pomirjujoœe je zbrane pozval k dogovarjanju in dajanju pobud, ob drugaœnih rezultatih øtudije pa je dopustil tudi moænost spremembe projekta. 
Celotni postopek za lokacijo in morebitno gradnjo bioplinarne poteka po zakonu o prostorskem naœrtovanju. Javna razgrnitev dræavnega prostorskega naœrta za bioplinarno Mlajtinci se je zakljuœila 7. septembra 2007. V 30 dneh bodo na direktoratu za prostor pri MOP pripravili pojasnila in podali odgovore na prejeta vpraøanja. Objavili jih bodo na svoji spletni strani in na spletu obœine. Na podlagi njih pa bodo izdelali dopolnjen predlog dræavnega prostorskega naœrta, ki bo zaœel veljati, ko bo uredbo o tem sprejela vlada. 


5. oktober 2007 

ZGOVORNI ARGUMENTI 

Za vpraøanja in pojasnila nam je bil na voljo tudi investitor Viktor Œasar. Œasarjeva druæinska kmetija obsega 120 ha obdelovalnih povrøin in se ob poljedelstvu ukvarjajo tudi s praøiœerejo. V pitaliøœu v sosednjih Ivancih v turnusu pitajo 500 pujskov, kar na leto znese okrog 2.000 bekonov. 
Najprej je pojasnil, da je 8 milijonov evrov vredna bioplinarna, ki bi ob predpostavki, da bi se gradnja priœela æe konec leta 

Viktor Œasar 

in v celoti financirala v okviru njegovega podjetja Biogas Œasar d.o.o., ki je øe v postopku registracije, zaœela s poskusnim obratovanjem æe prihodnje leto, v bistvu velikosti 1,45 MW, zaradi veœjega izkoristka pa ima res zmogljivost 2,56 MW. »Pravzaprav bi se naøa bioplinarna po velikosti lahko primerjala s tisto pri far-mi Nemøœak. Tam sta dva fermentatorja, pri nas so naœrtovani øtirje. Poleg tega bo æe izrabljena koruzna silaæa z dodajanjem toplote, ki jo bomo prav tako uporabljali za proizvodnjo elektriœne energije, øe enkrat uporabljena kot surovina. Pri naøi bioplinarni gre za 86-odstotni izkoristek surovine.« 
Zanikal je kakrøenkoli smrad, ki naj bi se øiril iz bioplinarne, saj so reaktorji za proces pridobivanja bioplina hermetiœno zaprti, pokrita pa bo tudi koruzna silaæa. V nadstreøku silosov bodo fotocelice z zmogljivostjo 500 KW/h za izrabo sonœne energije, iz katere bodo prav tako pridobivali elektriœno energijo. Okolja ne bo motil niti hrup, ki znotraj zaprtih reaktorjev sicer doseæe 82 dcb. 
Pojasnil je tudi pomisleke glede ogromnih koliœin stranskih produktov iz bioplinarne, s katerimi naj bi z leti zemljo na njivskih povrøinah povsem uniœili. »Po prvi fazi izrabe 30 tisoœ ton zelene biomase zares nastane 12 tisoœ ton suhe snovi, vendar ob dodajanju toplote pri vnoviœni uporabi te surovine pridemo le do 500 ton stranskega produkta. To pa ni odpadek, paœ pa visokoekoloøko gnojilo, ki obogati hranilno vrednost tal.« 
»TRAGEDIJA, KO SE ZDRUÆITA NEZNANJE IN NEVOØŒJIVOST!« 

Dotaknil se je tudi pomislekov glede uporabe ogromnih koliœin vode (5.000 ton). Krajani so namreœ izrazili bojazen, da bi se, œe bi bila bioplinarna prikljuœena na javni vodovod, zniæal pritisk v omreæju, œe bi za njene potrebe izvrtali lastno vrtino, pa bi drastiœno padla podtalnica. »Za prvo leto obratovanja res rabimo vodo: vendar ne 5.000, temveœ le 3.000 ton. Potem bomo nivo potrebnih koliœin po vodi vzdræevali iz deæevnice.« 
Po Œasarjevih navedbah ne gre za pionirsko bioplinarno, saj niz primerljivih æe stoji v Avstriji in Nemœiji, in krajane vabi na njihov ogled. O tem priœajo tudi reference projektanta: Œasarjeva bioplinarna je æe 442., ki so jih projektirali (nekaj veœ kot 40, je bilo reœeno na obœinskem svetu! – op. ur) 
Povpraøamo ga tudi glede vhodnih surovin, zlasti pa njenega izbora, in dinamike prevozov. »Treba je vedeti, da naøa bioplinarna naenkrat lahko pridobiva bioplin le iz ene surovine: ali zelene biomase ali gnojevke ali klavniøkih æivalskih odpadkov (in ne kadavrov!) ali iz kuhinjskih odpadkov. In ne hkrati iz vseh omenjenih surovin. Za predpisano polno obratovanje bi potrebovali zelene biomase s 350 do 360 ha njivskih povrøin. Sam imam s svojimi øtirimi kooperanti (imena je med razgovorom tudi navedel, op. a.) zagotovljenih surovin z 260 ha. Surovin s preostalih 100 ha raœunam pridobiti od okoliøkih kmetov. Œe ne bo tako, jih ne bo teæko pridobiti drugod. Za bioplin bi sprejemal tudi gnojevko iz okolice, pa tudi kuhinjske odpadke iz Term 3000 in drugih gostinskih lokalov. Gnojevka z odvzetim amoniakom in s pH od 7 do 7,2 je nevtralna, ki ne zakisa zemlje. Glede prevozov pa je tako: ti so v primeru zelene biomase izkljuœno sezonskega znaœaja, omejeni na obdobje od meseca do meseca in pol. Ob predpostavki, da gre za 20-tonske prevoze, bi teh v œasu siliranja vsak dan bilo 70. Da bi se œimbolj izognili prometni obremenitvi kraja, smo bioplinarno locirali zunaj vasi. Tako bi tudi prevozi zaobøli Mlajtince.« 
Ni jih bilo malo, ki Œasarju oœitajo tudi, da se je bodoœega projekta kot obœinski svetnik lotil mimo obveøœanja svojih krajanov. »Vsi so vedeli za bioplinarno. Jaz ne sprejemam lokacijskega naœrta, paœ pa dræava, ki je tudi naœrtovalec prostora ... Zame in za mojo druæino bi bilo bolje, da se niœesar na tem podroœju ne bi zaœelo dogajati. Vendar je s strani razvoja to potrebno.« 
Ker je po prepriœanju Œasarja bioplinarna na povrøini 3 in ne 5 ha, kot trdijo domaœini, velika razvojna priloænost tudi za okoliøko kmetijstvo, ki bi se lahko prestrukturiralo v dohodkovno zanimivejøo dejavnost pridelave zelene biomase, trdi, da v primeru zelene luœi takønim projektom æivinoreje v petih letih v regiji veœ ne bo. 
Skupna staliøœa in »... pobude za takojønjo prekinitev vseh aktivnosti v zvezi z naœrtovano izgradnjo okoljsko spornega industrijskega objekta« so kmalu po javni obravnavi osnutka dræavnega prostorskega naœrta (DPN) za bioplinsko napravo Mlajtinci predstavniki civilne iniciative, druæbe Terme 3000 in ZEG Slovenije predstavili tudi na posebni novinarski konferenci. 
Kot so dejali, bi objekt povzroœal neznosno øirjenje smradu, emisij in s tem vplival na okolje, zdravje ljudi ter razvoj turizma v regiji. Poudarili so, da se bioplinarna po DPN nahaja na obmoœju, kjer Terme 3000 œrpajo termalno vodo iz vrtin in tehnoloøko vodo iz vodnjakov. To pomeni, da teh voda v primeru onesnaæenja ne bo na razpolago. 
»Nasprotujemo izgradnji bioplinarne Mlajtinci, saj bo ob tako velikem industrijskem objektu ogroæen ne samo razvoj, temveœ tudi obstoj turistiœne dejavnosti. Zahtevamo, da se vse pripombe strokovno utemeljijo tudi s øtudijami vpliva na turizem,« je dejal Duøan Bencik, direktor Term 3000. Karel Lipiœ, predsednik ZEG, pa je ponovil, da je tudi iz omenjenega primera razvidno, da »... je bila ponovno prezrta Ustava RS, Aarhuøka konvencija, Agenda 21, KOP ..., ki dajejo prizadetim krajanom pravico, da so s problematiœnimi projekti seznanjeni v prvi fazi ter da imajo pravico sodelovati in soodloœati o umestitvi projekta v prostor.« 
»Niso problematiœni odpadki, ki jih proizvaja lokalno prebivalstvo, ampak ravno obratno. Naœrtovana bioplinarna predstavlja ekoloøko bombo, ki bo povzroœila uvoz 38 tisoœ odpadkov letno iz øirøega dela srednje Evrope, kar pomeni 229 smrdeœih tovorov skozi naselje dnevno,« je povedal Borut Talian, predsednik civilne iniciative. Predlagal je, naj se pripravi strokovna øtudija o dejanski koliœini problematiœnih bioloøkih odpadkov, ki jih proizvajajo okoliøki kmetje in naj se poiøœe ustrezna lokacija za postavitev objekta, ki mora biti najmanj 3 km izven obmoœja Term 3000. Povedal je øe, naj se kapaciteta bioplinarne uskladi s koliœinami proizvedenih odpadkov lokalnega prebivalstva. »Uvoz organskih odpadkov na obmoœje obœine Moravske Toplice, ki je dolgoroœno izrazito turistiœno usmerjena in po tem tudi daleœ naokrog prepoznavna, po nobenem kriteriju ni opraviœljiv. Krajani te bioplinarne v Mlajtincih ne bomo nikoli dovolili.« 
Vsi trije so svoje pripombe in argumentirana staliøœa zoper gradnjo bioplinarne na lokaciji Mlajtinci v predpisanem roku za dajanje pripomb na dopolnjen osnutek DPN naslovili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor. 
Besedilo in fotografiji: Geza Grabar
5. oktober 2007 



ÆUPAN FRANC CIPOT: KMETIJSKE BIOPLINSKE ELEKTRARNE V OBŒINI 
V zadnjem œasu smo kot obœina zelo aktualni v slovenskem, posebej pa v domaœem, pomurskem prostoru zaradi gradenj bioplinskih elektrarn na naøem obmoœju. Œeprav smo v Strategiji razvoja Obœine Moravske Toplice med drugim zapisali tudi, da bomo na podroœju kmetijstva in – vzporedno – energetike podpirali izgradnjo kmetijskih bioplinarn za proizvodnjo bioelektriœne energije, je ob izgradnji prve v Motvarjevcih in zaœetku postopkov izgradnje druge v Mlajtincih priølo do civilne iniciative krajanov, ki moœno nasprotujejo izgradnji tovrstnih objektov na predvidenih lokacijah. V zvezi s tem je torej nujno, da zapiøem tudi v naøem glasilu lastno staliøœe v zvezi s temi projekti, saj se tako ali drugaœe v javnosti, predvsem med posamezniki, ki najbolj nasprotujejo izgradnji teh objektov, veliko govori tudi o tem, da obœina oziroma njen æupan nima svojih staliøœ oziroma da neposredno podpira – iz razliœnih razlogov – investitorje. 
Preden razgrnem svoje staliøœe v zvezi z obema bioplinarnama, bi æelel zapisati, da je tovrstnih objektov v razvitem delu sveta, predvsem v Evropi in Ameriki, veliko in æe dolgo uspeøno delujejo v zadovoljstvo krajanov in øirøega obmoœja, saj predstavljajo neke vrste œistilni servis za gnoj in gnojevko, produkta æivinoreje, praøiœereje, kokoøjih farm in drugih oblik organizirane reje æivali za potrebe predelovalne industrije. Hkrati pa so te bioplinarne tudi deponija ne le za silaæo iz koruze in drugih kmetijskih pridelkov, temveœ tudi za travinje in ves zeleni odpad, ki nastaja pri urejanju zelenih povrøin in ni neposredno namenjen nadaljnji kmetijski dejavnosti. 
In œe je temu tako, potem lahko z gotovostjo pritrdimo enemu najznamenitejøih integralov pesnika Sreœka Kosovela o tem, da je gnoj zlato in zlato gnoj. Œeprav si verjetno takrat Sreœko Kosovel ni predstavljal, da bo gnoj nekoœ morda celo pomembnejøi od zlata. Danes so namreœ energenti veliko pomembnejøi od najælahtnejøih kovin, med surovine za pridobivanje zelene, do okolja prijazne elektriœne energije pa tako sedaj sodijo gnojevka in gnoj iz vseh farm, ki bi sicer s svojim smradom moœno obremenjevali naøe okolje. Morda se bo komu øe vedno zdelo vse to poœetje in izgradnja tovrstnih objektov nerealistiœno, pa vendar je potrebno ob tem zapisati, da dejansko tudi na tem podroœju zelo zaostajamo za razvitim svetom. 
Obœina se je opredelila, da bo podpirala izgradnjo kmetijskih bioplinarn, kar pomeni, da bo podpirala pridobivanje bioplina iz gnojnice, silaæe in drugih zelenih produktov brez odpadne mesne mase in drugih æivilskih odpadkov, ki bi dodatno obremenjevali okolje æe na njihovi poti do same bioplinarne. 
MOTVARJEVCI 
Takøna bioplinarna s kapaciteto 800 kW/h tako imenovane zelene elektrike se æe gradi v Motvarjevcih. Surovina v tej bioplinarni bodo kmetijski pridelki, in sicer na letni ravni: koruza in trava 14.600 ton, gnojevka 7.300 m3 in piøœanœji gnoj iz matiœne farme 730 ton. Ves sistem je po projektni zasnovi napravljen tako, da ne sme imeti negativnih vplivov na okolje, torej ne sme imeti negativnih vplivov smradu in hrupa za najbliæje stanovalce v okolju. To je zapisano v projektni nalogi in to zahteva od investitorjev tudi Obœina Moravske Toplice, ki v postopku sicer ni imela druge funkcije, kot da je izdala lokacijsko informacijo, v kateri je zapisano, da mora investitor upoøtevati vse standarde na podroœju varovanja okolja. 
Moje mnenje v zvezi s to bioplinarno je enako, kot je bilo zapisano v lokacijski informaciji, kar pomeni, da priœakujem od investitorja, da bo poskrbel tako za vizualno kot vsebinsko urejenost bioplinarne, kar pomeni, da bo celotni objekt primerno ozelenjen, da ne bo kazil okolja in da bo proizvodnja bioplina potekala na naœin, ki ne bo povzroœal dodatnega smradu in hrupa. Seveda kljub spoznanju, da je investitor imel pravico graditi takøen objekt na sedanji lokaciji, ostaja grenak obœutek, ki ga delim z vaøœani Motvarjevec: bioplinarna bi lahko bila locirana na okolju bolj prijazni lokaciji, ki ne bi posegala neposredno v srediøœe vasi. Zato je økoda, da investitor ni pred priœetkom gradnje na ustrezen naœin obvestil okoliøkih prebivalcev o nameravani investiciji, kar bi gotovo bistveno zmanjøalo nezadovoljstvo krajanov. Vendar pa je to vsaj v doloœeni meri øe vedno moæno popraviti, saj investitor ponuja krajanom ne le nekaj novih delovnih mest, ampak tudi moænost lastne soudeleæbe pri izvedbi za ta kraj pomembnih objektov v prihodnje (kanalizacija, ploœniki ...). Nenazadnje je tu tudi moænost koriøœenja toplotne energije za ogrevanje objektov, ki so v neposredni bliæini bioplinarne, kot so: vaøko-gasilski in kulturni dom, kapelica, sosednje stanovanjske hiøe ... 
Ob tem moram zapisati, da je potrebno na tej lokaciji v Motvarjevcih poskrbeti tudi za zmanjøanje negativnih vplivov na okolje, saj obstojeœe farme æe sedaj povzroœajo ob vremenskih spremembah precej veœje teæave okoliøkemu prebivalstvu (smrad), kot je normalno. In na koncu. Odbor za kmetijstvo Obœine Moravske Toplice je v mesecu marcu 2007 sprejel sklep, da se investitorju bioplinarne v Motvarjevcih, podjetju Panvita Ekoteh, predlaga skupna izgradnja suøilnice za æito ob bioplinarni, ki bi omogoœala prebivalcem, predvsem kmetijskim pridelovalcem v okolici, kvalitetno moænost suøenja æit po ugodni ceni. Imenovani so bili predstavniki obœine in Panvite v skupino, ki spremlja in pripravlja potrebna izhodiøœa za izgradnjo suøilnice, ki jo sestavljamo Franc Cipot, Tibor Vöröø in Tomaæ Nemec. To pa pomeni, nenazadnje, da so bili z izgradnjo bioplinarne seznanjeni tako predstavniki narodnosti, ki delujejo v obœinskem svetu, kot vodstvo krajevne skupnosti Motvarjevci. Zato oœitek obœini in æupanu, da nista s svoje strani pravoœasno informirala javnosti o nameravani investiciji v Motvarjevcih, nikakor ne dræi, je pa seveda vedno priroœen izgovor. 
BIOPLINARNA MLAJTINCI 
Bioplinarna Mlajtinci bi naj po prvotni zamisli bila podobne velikosti kot tista v Motvarjevcih na lokaciji juæno od naselja Mlajtinci, pri œemer bi se naj viøek toplotne energije uporabil za ogrevanje rastlinjakov oz. steklenjakov za gojenje zelenjave oziroma za segrevanje stanovanjskih hiø v neposredni bliæini v Mlajtincih in Lukaœevcih. Ker pa gre v tem primeru za izgradnjo objekta na kmetijskem zemljiøœu I. kategorije, mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja spremeniti namembnost zemljiøœa, to pa je moæno le prek Ministrstva za okolje in prostor, ki mora predlagati v sprejem Vladi R Slovenije dræavni lokacijski naœrt. Da bi se lahko zaœel postopek priprave dræavnega lokacijskega naœrta, je morala obœina na seji Obœinskega sveta sprejeti ustrezen sklep oziroma pobudo za zaœetek postopka priprave dræavnega lokacijskega naœrta, kar je bilo storjeno na seji obœinskega sveta v mesecu juliju 2006. V œasu priprave dokumentov za dræavni lokacijski naœrt je moral investitor najti alternativne lokacije zaradi ugotovitev vplivov na okolje in pridobitve vseh potrebnih soglasij, med drugim tudi odgovor na vpraøanje, katera lokacija je ugodnejøa. V tem œasu je investitor nekoliko spremenil prvotno zamisel – tudi zaradi spremenjenega tehnoloøkega procesa v bioplinarni – in poveœal zmogljivost bioplinarne na 2600 kW/h elektriœne energije, pri tem pa predlagal, da se kot surovina poleg silaæe in druge zelene mase v obsegu 30.000 ton, gnoja v obsegu 10.000 ton uporabi tudi klavniøke odpadke v obsegu 2.500 ton. Hkrati je investitor predlagal tudi spremembo prvotne lokacije – na lokacijo vzhodno od Mlajtinec, pribliæno 500 m zraœne linije od prve naseljene hiøe. 


5. oktober 2007 

Celotno dogajanje v zvezi z bioplinarno Mlajtinci so krajani Mlajtinec ves œas opazovali dokaj nezainteresirano (na I. prostorsko konferenco, kjer bil predstavljen osnutek programa priprave dræavnega lokacijskega naœrta v mesecu februarju 2007, sta priøla le dva predstavnika vasi), dokler ni priølo do civilne iniciative nasprotovanja bioplinarni v Motvarjevcih in do razliœnih govoric o teæavah okoliøkega prebivalstva z bioplinarno v Iæakovcih. V mesecu avgustu 2007 se je tako oblikovala civilna iniciativa prebivalcev Mlajtinec, ki zahteva prekinitev vseh postopkov v zvezi z gradnjo bioplinarne v Mlajtincih, predvsem zaradi velikih transportnih obremenitev in s tem povezanega hrupa na cestah ter zaradi nevarnosti smradu iz tega objekta. Na javni obravnavi v mesecu septembru 2007 je bilo tako s strani civilne iniciative kot s strani predstavnikov Term 3000 zelo jasno sporoœeno investitorju, da bodo krajani in turistiœno gospodarstvo z vsemi sredstvi nasprotovali izgradnji bioplinarne na lokaciji vzhodno od naselja Mlajtinci. 
NA POTEZI JE OBŒINSKI SVET 

V skladu s postopkom nadaljnje priprave dræavnega lokacijskega naœrta je sedaj na vrsti Obœina Moravske Toplice, da uradno posreduje tudi svoje staliøœe do izgradnje bioplinarne v Mlajtincih. 
Izvedba kmetijskih bioplinarn v obsegu, kot ga predvideva Strategija razvoja obœine, je prijazna okolju in je zaradi veœjega øtevila relativno velikih praøiœjih, æivinskih in kokoøjih farm na naøem obmoœju nujna za ohranjanje naøega okolja in za prijazen odnos do turizma. Ker øe vedno ostajamo tudi kmetijska regija, ne moremo in ne smemo pri izgradnji tovrstnih objektov gledati le na lastne interese, temveœ upoøtevati tudi interese tistih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom kot primarno dejavnostjo. Seveda pa velja tudi obratno. Investitorji bodo za postavitev tovrstnih objektov morali upoøtevati mnenje in staliøœe ljudi, ki æivimo v tem okolju. Nenazadnje tudi zato, ker gre za relativno visoko donosne naloæbe, kar æe samo po sebi pomeni, da mora investitor del prihodnjih dobiœkov uporabiti æe v fazi investiranja za maksimalno upoøtevanje okolju prijazne izgradnje objektov. 
ZAKAJ PLOSKAM CIVILNI 
INICIATIVI? IN ZAKAJ NE 


Dogodki, povezani z naøima bioplinarnama, so izostrili moænost dojemanja, da je øe kako normalno, da obstaja tudi drugaœen pogled, da se lahko zelo daleœ sliøi (tudi do Ljubljane?) glas ljudi, ki v doloœenih okoljskih naœrtih ne najdejo svojega mesta in smisla ali se celo œutijo ogroæene, prizadete. Pobude prebujenih obœanov so lahko bistveni korektor predstave o doloœenih teænjah v œasu, ko imajo najrazliœnejøi investitorji obœutek, da si lahko vzamejo prostor na enak naœin, kot si sam vzamem v roke zob no øœetko ... Prostor, æivljenjsko okolje, si vendarle moramo deliti vsi, ki æivimo na doloœenem obmoœju; preplet najrazliœnejøih interesov pripelje do tega, da so staliøœa posameznih uporabnikov ne le razliœna, temveœ tudi diametralno nasprotna. Æalost in grenkoba navdajata œloveka, ko spremlja »upor« Motvarjevœanov proti gradnji zelenoenergetskega objekta na povsem neprimerni lokaciji, tako rekoœ sredi vasi. In skrb Mlajtinœanov zaradi prevozov in smradu ni imaginarna: œe kdo, oni natanœno vedo, kaj je smrad, kakøna je kvaliteta æivljenja v zasmrajenem okolju! 
In zakaj ne ploskam vsakokrat? Zelo nelagodno se poœutim, ko sliøim »dokonœna«, zaostrena staliøœa iniciatorjev in udeleæencev, ko si vzamejo pravico izrekati konœno mnenje in postavljati neizpodbitne zahteve, grozijo z vsemi sredstvi ... Ko se gredo logiko ulice! Ko stvari zaostrijo do konice noæa in ne premorejo niti trohice spoøtovanja do drugaœe misleœih. 
Zakaj je sploh potrebno oblikovati »alternativo«? Verjetno zaradi nezmoænosti normalne komunikacije, saj tistega, ki odloœa o stvari, s svojimi pogledi postavlja pred dilemo, mu naloæi breme odgovornejøega odloœanja. 
Odloœanje – sklepanje o zadevah, o katerih ne soglaøamo – je po naravi kompromis. Kompromis je slaba odloœitev, œe je katera stran povsem nezadovoljna, øe slabøa, œe obeh strani ne puøœa le v nezadovoljstvu, ampak tudi v vznemirjenosti. 
Ludvik Soœiœ 

9. redna seja obœinskega sveta 
SVETNIKI O BIOPLINARNAH, ZUNAJ PROTEST KRAJANOV 
O obeh bioplinarnah v obœini – naœrtovani v Mlajtincih in tisti v Motvarjevcih, katere gradnja se preveøa v sklepno fazo, so zaradi obseænosti problematike in velike medijske pozornosti na 9. redni seji (26. septembra 2007) razpravljali tudi œlani obœinskega sveta Obœine Moravske Toplice. V sejno sobo so bili povabljeni tudi predstavniki civilnih iniciativ, investitorjev in projektanta. Tako so lahko svetniki iz prve roke izvedeli o omenjenih, za krajane in prebivalce okoliøkih vasi ekoloøko spornih objektih. O prvi 
so svetniki zavzeli staliøœe, o drugi so se samo informirali. 
Kljub nasprotovanju predstavnikov civilne iniciative kar treh vasi 
– Mlajtinci, Norøinci in Ivanci – ter 310 zbranim podpisom prizadetih obœanov proti bioplinarni v tem okolju so svetniki z osmimi glasovi za in øestimi proti izglasovali sklep, da se pripravljalne aktivnosti v zvezi z bioplinarno Mlajtincih nadaljujejo, vendar na drugi lokaciji in z manjøo zmogljivostjo. 
Æe pred obravnavo omenjene toœke dnevnega reda se je pred obœinsko zgradbo zbralo na protestnem zborovanju veœ kot petdeset krajanov omenjenih vasi, ki so nasprotovanje bioplinarni v svojem okolju izrazili tudi s transparenti. S staliøœi obœinskega sveta jih je seznanil æupan. Zbrani so izrazili veliko zaœudenje nad odloœitvijo obœinskega sveta in glasno negodovanje. Zaman pa so œakali investitorja, Viktorja Œasarja, sicer obœinskega svetnika. 
Glede bioplinarne v Motvarjevcih, katere gradbena dela so praktiœno v zakljuœni fazi in bi naj zaœela poskusno obratovati æe v zaœetku prihodnjega leta, sta svoji staliøœi predstavili obe strani 
– investitor in civilna iniciativa. Slednji odloœno nasprotujejo nadaljnji gradnji, prvi od investicije ne more veœ odstopiti. Kljub predlogu o ustanovitvi skupne komisije, ki ga je ponovil investitor, ter æupanovem predlogu, da sprejmejo iz objekta, ki æe stoji, kar najveœ pozitivnih strani, so Motvarjevœani trdno odloœeni: ne bodo øli v nobeno kupœijo! (G. G.) 
5. oktober 2007 
STALIØŒA OBŒINSKEGA SVETA O BIOPLINARNI MLAJTINCI Pri nadaljevanju postopka priprave dræavnega lokacijskega naœrta je potrebno upoøtevati naslednje: 
a. 
Obœina Moravske Toplice podpira izgradnjo kmetijske bioplinarne v 

k.o. Mlajtinci za obmoœje tega dela Obœine Moravske Toplice, kar pomeni izgradnjo bioplinarne v obsegu, kot je bila prvotno predvidena, to je do proizvodnje elektrike 1000 kW/h. 


b. 	
Lokacija bioplinarne mora biti na obmoœju ob Ledavi, ki je dovolj oddaljeno od naseljenih hiø in obdano z gozdovi, ki zadræujejo predvidene minimalne vplive na okolje, povezane s hrupom in smradom. 

c. 	
Bioplinarna lahko kot svojo surovino uporablja le sestavino koruze, trave in drugih poljøœin ter gnoj in gnojevko iz æivalskih farm na obmoœju Obœine Moravske Toplice. 

d. 	
Bioplinarna mora imeti izdelan naœrt transportnih poti za dostavo in odvoz surovin in materiala, ki bo predmet proizvodnega procesa v bioplinarni. Veœina teh mora biti speljana izven naselij, predvsem po javnih poteh med njivami, ki se tudi sicer uporabljajo za tovrstno kmetijsko dejavnost. 

e. 	
Œeprav za postavitev tovrstne bioplinarne ni predvidena izdelava øtudije vplivov na okolje, se zahteva od investitorja, da spoøtuje vse parametre v zvezi z vplivi na okolje, ki jih doloœajo zakonodaja in standardi, ter to tekoœe spremlja ves œas obratovanja bioplinarne in o tem meseœno obveøœa javnost – predvsem pa organe Obœine Moravske Toplice in prebivalce okoliøkih naselij. 

f. 	
Da se konœni predlog dræavnega lokacijskega naœrta za bioplinarno Mlajtinci pred potrditvijo na Vladi RS predloæi v soglasje Obœini. 





A FALUBÓL ELVÁNDOROLTAK ELS≈ TALÁLKOZÓJA 
PÁRTOSFALVA: A SZÜL
OFÖLD VONZÁSA 
Ha hiszΔnk a falusi statisztikának, és nincs okunk miért ne hinni, akkor az elmúlt ötven év során Pártosfalváról jóval többen költöztek el, mint ahányan itt letelepedtek. Egy biztos: közel nyolcvanan jöttek el kivándoroltak els√ találkozójára, – és újra a falusi statisztikára hivatkozva, – még legalább harmincan hiányoztak. Így is az utolsó helyig megtelt a kétszáz fér√helyes tΔzoltóotthon nagyterme. Az egyszerΔ matematika is kimutatja, hogy ha mind a nyolcvan kivándorolt magával hozta a párját, akkor már százhatvannál többen voltak a küls√sök, plusz még a falusi rokonok, hozzátartózók, a petesházi, zalai vendégszerepl√k és a szám megközelíti a kétszáz ötvenet. 

A bevezet√ számadás szΔkségesnek bizonyult, hogy illusztrálható legyen a Pártosfalváról elszármazottak els√ hivatalos talákozóján a tömeges részvét. Az egybegyΔlteket a szervez√, a helyi mΔvel√dési egyesΔlet nevében Vörös Joæica és Malaœiœ Denis köszöntötte, majd az ünnepi mΔsorban a Zala megyéb√l érekez√ folklórcsoport tánccal és dallal, a petesházi nótás asszonyok pedig bordalokkal szórakoztatták a közönséget. Sok szem könnyes lett, amikor a színpad bal oldalára a n√ket, a jobbra pedig a férfiakat szólították, hogy egy száll virággal és szül√falujukról készΔlt alkalmi képeslappal tegyék emlékezetesebbé a találkozót. Utánna a kivándoroltak és a hazaiak különböz√ szórakoztató játékokban versenyeztek, volt szerencsejáték és f√leg jókedv. A viszontlátás öröme kimondhatatlan, hiszen iskolatársak, fiatalkori szimpátiák, rokonok találkoztak. 
Érdekl√d√m az ismer√sökt√l, hogy melyik a legnépeseb kivándorolt család. Mondják a Malokék, a lányok itt vannak mind. A hat testvér és hozzátartozóik évente több alkalommal is találkoznak, most az örömbe bánat is vegyΔlt: »Mi lányok mind itt vagyunk, de sajnos a dobronaki Hancsik Józsi sógorunk már nem lehet velΔnk és férjeink is nagyon hiányolják. És a két fiútestvérΔnk is hiányzik. Pisti Portoroæban lakik, megértjΔk, hogy nem jött el, de nem tudjuk mi van a Janival, √ Veøœicaról könynyen haza nézhetett volna. Csak nem történt valami baja..«-aggódik Juliska, aki ez alkalommal Olaszországból érkezett és sorba be is mutatja a testvéreit: »Ilonka a szomédos Selon, Mari Muraszombatban, Irenke Dobronakon él, én Triesztben kötöttem ki, de a szül√i házat közössen rendbe hoztuk, hogy van hova haza menni. Népes család vagyunk, hiszen a tavasszal férjeinkel, feleségekkel, gyerkekkel, unokákkal egyΔtt még ötvenen voltunk, most sajnos, már csak negyven kilencen. Ami pedig a találkozót illeti, nagyon kedves meglepetés, a dobronaki testvérem még bort is adott, hiszen tudjuk, hogy nem kevés anyagiakkal jár az ilyen összejövetel.« 
Toœak Jani nyolc éves volt, amikor édesapja máról holnapra eladta a pártosfalvi házat, birtokot, s elköltözött Ljubljana mellé, Trzinben: »Harmincöt évig nem voltam itthon, hányt-vetett a sors, aztán megn√sΔltem, gépkocsivezet√ lettem, de soha sem jártam erre. Aztán 1998-ban felkerestek a Kovács rokonok és azóta is tartjuk a kapcsolatot. Sokat járok Pártosfalvára, de csak rokonlátogatóba. A feleségem és a két fiam is szivesen jönnek ide«. Kovácsné, a világ legjobb rokonát, a trzini unokastestvért és a fiát kisérte el a találkozóra, aki a szomszédos Szentlászlóra n√sΔlt. Az igazság kevért el kell mondani, hogy a pártosfalvi kivándoroltak bár ha az egész világban szétszéledtek, mégis legtöbbjΔk a szomszéd falvakba, Muravidéken telepedett le. 
Két gyerekkori pajtás Skrabán István és Kolosa István a nejeikkel egy asztalnál Δlnek és éppen arról beszélgetnek milyen kár, hogy az új Kolosa házat el kell adni: »A gyerekek elmentek, mi meg a feleségemmel nem tudunk mit kezdeni az új épΔletel. Már most is hetente kell hazajárnom kaszálni rendbe tenni a nagy udvart. Sajnos, vev√t keresek a házra, mi meg maradunk a blokba..« – meséli szomorúan Kolosa, aki akárcsak a másik Pisti, Muraszombatban él. A nyomasztó hangulatot Skrabán Irénke töri meg: »Igy legalább naponta többször találkozhattok. Sok közös vonásuk van a férjeinknek: mind a kett√ Pisti, pártosfalviak és Domonkosfára Irénkékhez jártak udvarolni és házasodni...« 
Akivel csak beszélgettek, mindenki emléket idéz. Egyik asztalnál a Koltay-Kocán család, Éva, a doktorn√ képviseli háron n√vérét: Stefi Ljubljanában nyugdijaztatás el√tt áll, Suzana hires sebész és Márti tanárn√. A családi házban édesanyjuk egyedΔl él, akárcsak Kercsmár Olga, akinek Margit lánya Szentlászlóra, Irenke pedig Lendvára ment férjhez. 
Megannyi sors – bölcselkedΔnk Økaliœ Gustav evangélikus lelkésszel, akinek a hazaiak tréfásan a szemére vetették, hogy √ is bΔnös mert egy lánnyal kevesebb maradt a faluban. Økaliœné elmondja, gyakran hazajárnak a testvéréhez, mint sokan mások is, de néhány családi tΔzhely már kialudt. Itt van például a nagy Fliszár család, akik tizenhárman voltak és szétszéledtek a világba, ma már senki sem él a portán, csak néhanapján a távoli rokonokat látogatják. Akik felett pedig eljártak az évek, mint a Csekefán él√ Horváth Irenke, vagy mások felett, √k már csak legtöbbször álmukban térnek vissza gyermekkorunk virágos rétjeire, a patak partjára, a poros utcákba, a hegyoldali iskolába... 
De jöv√re – igérik a szervez√k, – szintén lesz találkozó, minden nagy szónoklatok nélkΔl, kinnt egy nagy sátorban, hogy elférjen még az harmincegynéhány is, akik az idén nem jöttek el. 



Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 5. oktober 2007 

NEMZETISÉGI KIRÁNDULÁS 
KÉT FELEJTHETETLEN NAP PRÁGÁBAN 
Két évvel ezel√tt harmincat Kecskemétre, tavaly egy busz Felvidékre, az idén két telt busz Prágaba vitte a goriœkói falvak kirándulóit Vörös Tibor, a Moravske Toplice Község magyar nemzetiségi közössége elnökének szervezésében. Két felejthetetlen nap Prágában: a nagyváros imponzás múltjával, épΔleteivel, nyΔzsg√ életével megígézte a kis falvaink lakóit. 
Péntekr√l szombatról virradó éjszakát a Klas vállalat buszaiban töltötte a karaván. A kuzmai határátkel√t átlépve az utasok zöme a csodálatos éjszakai útat átaludta és sokan csak Znojmon, a cseh határnál döbbentek rá, hogy a hatalmas bevásárló központok, kinai piacok az egykori szigorúan védett szocialsta határon szemnek-szájnak és még ennél is többet kínálnak, de majd visszafelé tekintjΔk meg, mondták az idegenvezet√k, hogy legyen hol elkölteni a megmaradt pénzt... 
Már a delet is elharangozták, amikor a f√város nyitott kapúval várt bennΔnket a világ minden tájáról ideseregl√ több ezer turistával egyΔtt. Nem hiába nevezik »aranyos« Prágának, hiszen a 13. századtól az itteni polgárok mindig túl akarták szárnyalni Európa többi városát és voltak id√k, amikor még a háztet√ket is bearanyoztatták, az pompás tornyok hegyébe aranyalamákat raktak. Az utóbbi tíz év során már nem csak a letΔnt id√k hírnevével bΔszkélkedhet, hanem világiassága miatt az új id√k Kelet-Párizsának is elnevezték. Eleinte nem is tudtunk, hogy a történelmi várost, vagy a tarka tömeget csodáljuk, de végΔl gy√z√tt a város, amelyet a cseh uralkodók a 9. században alapítottak, majd a 14. században IV. Károly, akit a történelem Nagy Károly néven tart nyílván, felépítette az Úvárost, a Károly hídat, Szent Vidus katedrálist és a Károly-egyetemet. Mindez az akkori Európa harmadik legnagyobb várossává emelte, az egyeteme Közép-Európában, Szent Vidus székesegyház a prágai királyi várral egyetemben Európa legrégibb gótikus katedrálisa, amely el√tt naponta kilométeres sorokban várják a turisták, hogy bejuthassanak. KözülΔnk is néhánynak síkerΔlt... 
Számomra örök emlék marad az Óváros f√téren álló városháza 14. századi asztrológiai órája, amelynek óránként megjelen√ figurái intík a földi halandót, hogy gazdagért, szegényért egyformán eljön a halál és pénzel sem lehet megváltani az végzetet. A f√téren található még Hus János reformátor emlékmΔve, az egyetem és nagyon-nagyon sok és nagyon-nagyon drága kávéház, resztavráció, ahol egy káve nyolc eurónál kezd√dik... 
Szombaton délután a Vltavát átível√ 500 méter hosszú Károly-hídon sétáltunk, amelyet 1367-ben építetett a nagy uralkodó. Ma Prága Montmartéja, a mΔvészek, bohémok találkozóhelye. A híd két karfáján szentek seregét szobrokba dermesztve sorakozatták fel, köztΔk kiválló helyen Nepomuki Szent Jánosét, a királyné gyóntató papjáét, aki a féltékeny férjnek nem árulta el mit gyónt a felesége. Az urallkodó a nyelvét kivágatta, majd a folyóba vetette. Nepomuki Szent János a jó házasság véd√szentje és a legenda szerint azokon segit, akik a térdét megsimogatják. 
Az esti szürköletben a Pozejdon hajót vettΔk birtokunba és a számtalan prágai híd alatt vacsoránkat költve hajókáztunk, gyönyörködtΔnk a meseszerΔen kivilágított palotákban. A legfiatalabb kirándulónk, a négyéves Matic, meg volt gy√z√dve, hogy egyik házban TΔske Rózsika szunyít. A vén folyami farkas tangóharmonikája vissza hozott bennΔnket a valóságba, de hamarosan meghajolt a daloskedvΔ asszonyaink el√tt, akik nem fogytak ki a nótából és a szorosan találkozó hajókon a turisták vastapsal értékelték az ingyenkoncertet. 
Éjjel holtfáradtan hullottunk a prágai Tophotel ágyaiba és akkor nem is nagyon érdekelt bennΔnket, hogy bizony Európa egyik legnagyobb, kilenc hektáron elterΔl√ szálloda-láncában aluszuk álmunkat. Reg-gel megtudtunk, hogy rajtunk kivΔl még legalább kétezer (!) vendég töltötte itt az éjszakát... 
Másnap a misztikus barokk Lorettó volt az úticélunk. Prága államkincstárában minden kiállított tágynak megvan a története. A Prágai Napnak nevezett szentségtartó sok gyémátjával, a loretói ezüst kápolna, a hét kis lélekharang, megannyi le-genda. Aztán következett Hradcsani, a cseh kormány rezidenciája, amely sok vi-hart vészelt át az osztrák uralom alatt és az els√ világháború után, a cseh fΔggetlenség hajnalán megkezdték a felújítását, amelyben Joæe Pleœnik szlovén építész is közremΔködött. Innen még egy séta a prágai vár udvarán át a Sz. Vitus katedrálisig, de az Arany utcára már nem futotta a pénzΔnkb√l. Ugyanis ide bejutni csak drága belép√vel lehet. Régebbr√l tudom, hogy itt egy ház sem magasabb két méternél... 

Az ebédΔnket a K medvidku (Medvénél) nevΔ 15. századi söröz√ben kötöttΔk el, ahol a leves, hús mell√l nem hiányozhatott a híres cseh knedlicska és az almásrétes. És természetesen a sör sem. A hires cseh sör, amib√l sokkal-sokkal többet is megittunk volna, ha a prágai söröz√kben kicsit olcsóbban csapolják. Vásároltunk volna a hires cseh porcellánból is, de a legkisebb hagymamintás csésze ára húsz eurónál kezd√dik. 
Csodálatos volt, hamar elfeledtΔk a sok gyaloglást és minden jól sikerΔlt, hiszen hazafelé Znojmónál még – f√leg sörre – elköltöttΔk az utolsó krunicskákat is, de egyet mindannyian bánunk. Sajnos, Svejket, a jó katonát és Vörös Tibort, a nemzetiségi község vezet√jét nem tudtuk összehozni, hogy megbeszéljék a világ kis és nagy dolgait. A jámbor, még Tibornál is több csatát vivó Svejk, sok tapasztalott szerzett a monarchia labirintusaiban és jó tanácsokkal szolgálhatott volna, f√leg hogy jöv√ év augusztus 20-ka táján merre vegyék az irányt a jámbor goriœkói turisták, mert most már a hagyományt nem lehet megszakitani. 
Pivar Annamarija 

5. oktober 2007 Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 



PÁRTOSFALVI SZ≈L≈HEGY KÁI PÁRTOSFALVA 
JÓ HÍRT KELEPELJEN AZ ITTENI A 2007/08-AS TANÉV KEZDETÉN 
BOROKNAK 

Attól a kés√ augusztusi vasárnaptól már a szél számtalanszor kelepelésre bírta a pártosfalvi sz√l√hegyi kelepel√t, a sz√l√fΔrtökkel egyΔtt sΔtkérezett a nap áldott fényében és didergett a szeptember eleji hidegben. Minap, amikor újra arra jártam, a korai szüretel√k harsogták túl a madarak rémét. Ne hogy szégyen érje a ház elejét, el kell mondani, a pártosfalvi kelepel√ meggondolta magát, s ha az ünnepélyes felavatón meg sem mukkant, de most már hangossan tesz eleget kötelességének. Ideje is, hiszen az √szt hozó szeptemberben benépesΔlt a hegy és a pincékbe kerΔl a jónak igérkez√ termés, hogy legyen az idén el√ször megrendezett borászati versenyt – a helyi mΔvel√dési egyesΔlet keretében mΔköd√ népes borászati szekció eltökélésére – jöv√re mivel foly

tani. Az egyesΔlet 52 szorgos tagjának nem csak szimbólumként álló kelepel√ köszönhet√, hanem az a sz√l√skert is, amelyben minden tag két t√két Δltetett. 
Rajko Janjiå, a szekció vezet√je elmondása szerint ez csak a kezdet, hiszen a f√ feladatuk a helybeli hegy nemes borainak jó hírnevet szerezni: »A els√ borászati verseny bizonyítja, hogy helyes úton haladunk, hiszen az 51 beérkezett hazai és külföldi borminta közΔl csak kett√t nem felelt meg. Így 49 elismerést adtunk át, pontosabban 12 arany, 22 ezΔst és 15 bronz érmet osztottunk ki. Györek László chardonayja, Kocán Géza kernerje az itteni sz√l√hegyr√l és a veleméri Kovács József rajnai rizlingje – mind a három 18,4 ponttal – vitték el a babért.« 
A nyertes Györek László, már évtizedekkel ezel√tt zsúpfedeles pincét épített az örökségben kapott parcellán és zenetanár létére nagy szakértelemmel mΔveli a borászatot. Az állandó vev√i számára min√ségi borokat palackoz, s a kérdése, hogy ez nem válhatna-e idegenforgalmi atrakcióvá, és nem-e lehetne faluturizmus helyévé tenni a sz√l√hegyet, elmondta: »Az idegenforalomban ma a mozgékony, alkalmazkodó fiataloknak van jöv√je, a nyugdíjasok, bár ha nagy el√szeretettel is dolgozunk a hegyen, vállalkozásba már nem fogunk. De ha most harminc éves lennék, biztossan, hogy a bortermelésen kivΔl mást is kezdenék a sz√l√heggyel.« 
Franc Joøar szerint, aki szintén az id√sebb és a nagyobb sz√l√sgazdák közé tartozik, az itteni sz√lészet most még nem veheti fel a versenyt például a lendvai és a dobronaki sz√l√term√ vidékekkel, ahol a nemes fΔrt termesztésének nagyobb hagyománya van, de a jófekvésΔ parcellákon Pártosfalván is megterem a min√séges bor, ha szakértelemmel kezelík. Ebben az újonnan alakult borászati szekciónak is feladat jut. Az els√ lépés a sz√l√skert telepítése, a második, a kelepel√ állitása, a harmadik a borászati verseny megszervezése volt, közben jöttek szakemberek is el√adást tartani... 
Lassan már egy hónapja lesz, hogy a cseng√ Pártosfalván a padokba szólította a központi kétnyelvΔ általános iskolában és a két kirendelt tagozatban, Hodoson, valamint Domonkosfán a 89 tanulót, köztΔk 11 els√ osztályost is. Legtöbben, számszerint öten Hodoson, négyen Pártosfalván és ketten Domonkosfán kezdték meg a betΔvetés elsajátítását. Az iskolákban kétnyelven folyik az oktatás és az idei tanév kezdetén a szül√k 60 gyereknek választották els√nek a szlovén és 29-nek a magyar nyelvet. Az el√z√ évekhez hasonlóan a tanulókat Szentlászlóról, Kisfaluból, Csekefáról, Pártosfalváról, Szerdahelyr√l, Domonkosfáról, Kapornakról és Hodosról két busz szállítja a központi iskolába. 
Joæefa Herman igazgatón√ elmondása szerint a tanév kezdete el√tt meghatározták, hogy a kötelez√ tananyag feldolgozása mellett még 15 különböz√ tevékenység lesz, valamint 22 szakkört látogathatnak a tanulók. Az idén nem vezettek be lényeges változásokat az okatási-nevelési folyamatban, de az anyagiakat illet√en sajnálják, hogy a nyáron elmaradt a több éve tervezett adaptáció. KorszerΔ az iskolájuk, de két évtized után már javitásra szorúl és az idén abban a reményben, hogy a jöv√re kikΔszöbölik a hiányoságokat, a munkálatok pénzelését kérvényezték az oktatásügyi minisztériumnál. 
Bár az épΔletre ráférne az alaposabb tatarozás, de ez iskola közösségét nem hátráltatja, hogy különböz√ versenyeken vegyenek részt. Igy az idén is elnyerték a Moravske Toplice Községben a legrendezetebb iskolája címét. A példásan rendben tartott iskolaudvar, játszó- és sportpálya, valamint maga az épület, nem csak a 22 pedagógus valamint a mΔszaki személyzet viszonyát és munkáját dicséri, hanem tanúbizonysága a tanulók környzet iránti szeretetének és esztétikai nevelésének. 
A pártosfalvi kétnyelvΔ óvodát az idén csak heten látogatják, ami arra útal, hogy egyre kevesebb gyerek születik a nemzetiságileg vegyesen lakott falvakban és ez középtávon újabb létszámcsökkentést jelent az iskolában. (-ep) 
FELHÍVÁS 
ÉljΔnk a nyelvΔnkben, vessΔk papírra a gondolatainkat, legyΔnk korunk krónikásai. Ezért a Lipnica magyar szerkeszt√sége várja az írásaikat, jelentkezéseiket. Ha úgy vélik, hogy kommentárjuk, hozzászólásuk, ötletΔk vagy érdekes elmondanivalójuk van bármilyen kérdésben, de nem nem szeretnek írni, akkor, hívjanak bennΔnket és mi helyszínre megyΔnk. 
Várjuk az id√sebbek jelentkezését is, akik sokat tudnak mesélni falvaik múltjáról, az el√dök életér√l, mindennapjairól. A tudósító saját maga döntheti el, hogy írását, közlését névvel vagy ennek mell√zésével közöljΔk. Jelent√s és még fel nem kutatott múltunkat se feledjΔk és ne hagyjuk elveszni a régi dokumentumokat, fényképeket. Ezeket a szerkeszt√ségben átfényképezz√k, visszajutatjuk és az önök elbeszélésével tarkítva, közzé tesszΔk. Jelentkezéseiket névvel, címmel és telefonszámmal várjuk a 041 298 210-es telefonon vagy a következ√ címen: Obœina Moravske Toplice, Uredni tvo LIPNICA (E. Pivar), 92 Moravske Toplice. 
A Lipnica magyar szerkeszt√ségének nevében köszönjΔk a közremΔködésΔket. 
Pivar Ella 
Azon az augusztusvégi vasárnapon a pártosfalvi Nagyhegy benépesΔlt, hiszen mindenki örömére a kelepel√t felállították, az elismeréseket kiosztották és még az ötvennél is több potya vendég, akik velem egyΔtt nem sokat értenek a sz√lészethez és borászathoz, szívesen vette az invitálást a helyi vadászok nagykondérjában f√tt vadas bográcsra. Így jobban csúszott a bort, amelyet a sz√l√sgazdák hoztak kóstolóra. 


Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 
5. oktober 2007 


Prosenjakovci 
SREŒANJE V ROJSTNEM KRAJU 

Sreœanje v rojstnem kraju je vedno preæeto z veseljem in nostalgijo, saj se udeleæenci vraœajo v kraj, s katerim jih veæejo lepi ali manj lepi spomini. Tako je bilo tudi prvo nedeljo v septembru, ko je z vseh koncev priølo v Prosenjakovce skoraj sedemdeset ljudi, nekdanjih vaøœanov, sedaj raztepenih po sosednjih vaseh, Ljubljani, Murski Soboti, Trzinu, Trstu, Nemœiji ... Tudi tisti, ki se tedensko vraœajo na svoje domaœije, so bili vidno ganjeni in marsikdo si je na skrivaj obrisal solzo ob lepi gesti kulturnega druøtva »Ady Endre«, ki je dalo pobudo za prvo sreœanje izseljenih. 
Vaøka dvorana je bila tokrat premajhna za goste in domaœine, ki so svojce pospremili na sreœanje. Prisotnim sta izrekla dobrodoølico v obeh jezikih Joæica Vörös in Denis Malaœiœ, v prisrœnem kulturnem programu pa so nastopili plesalci iz Zalaegerszega, ljudske pevke iz Petiøovec, domaœi pevski zbor in mlada pevka iz Murske Sobote. 
FILOVŒANI NA MADÆARSKEM 

Œlani druøtva Gaj in sveta KS Filovci so v zaœetku avgusta obiskali pobrateni kraj Oszkó pri Vasvárju na Madæarskem, s katerim so navezali stike pred leti v okviru meddræavnega projekta Vitis Vitae. 
V vinogradniøkem predelu tega kraja, kjer je postavljena stara vas z objekti, kot so »cimpraœe«, vodnjak, stiskalnica ... so postavili pravi slovenski klopotec, Filovske pevke, Mitja Œernela in Karmen Oølaj pa so sodelovali v kulturnem programu na osrednji prireditvi kraja Oszkó – dnevu zabave, pesmi in plesa. 

FOTO: Druøtvo GAJ 

FOTO: Anamaria PIVAR FOTO: Ella T. PIVAR

Skupinska slika izseljenih. 
Na prvo sreœanje so povabili veœ kot sto ljudi – toliko se jih je v minulih petdesetih letih izselilo iz Prosenjakovec. Nekoœ mogoœne druæine, kot so Flisarjevi s trinajstimi otroki, Malokovi, kjer je bilo øest sester in bratov, Koltayeva øtiri dekleta ... in øe bi lahko naøtevali domaœije, kamor se otroci vraœajo le øe ob praznikih. Iz kraja, kjer ni bilo moænosti za zaposlitev, so mladi odhajali v svet ali pa se poroœali v druge vasi. Trend izseljevanja se je pred petnajstimi leti sicer zaustavil, vendar tudi drugi demografski podatki niso vzpodbudni. 
»Lepo je gledati, ko nas je toliko, pa œetudi za eno nedeljo ...« je dejala gospa, ki je na sreœanje pospremila svojega edinega sina s snaho in vnukom iz Trzina. 
Ella T. Pivar 
PROSENJAKOVSKI VINOGRADNIKI 

Na Nagyhegyu-Velikem bregu v prosenjakovskih vinogradih se na veselje gospodarjev in v strah poæreønih økorcev æe ob lahnem vetrcu oglaøa klopotec, ki so ga slavnostno postavili œlani vinogradniøke sekcije KUD »Ady Endre« sredi avgusta, ob podelitvi priznanj za lansko vinsko letino. Simbol vseh goric stoji na koncu »skupnih« goric, kamor je vsak od 52 œlanov posadil po dve trti. 
Rajko Janjiå, vodja vinogradniøke sekcije, je povedal, da so v Prosenjakovcih in okolici marljivi in umni vinogradniki, ki se lahko kosajo z najboljøimi na drugih obmoœjih. Na prvo ocenjevanje vin iz domaœih kleti in sosednje Madæarske je prispelo 51 vzorcev. Podelili so 49 priznanj, saj le dva vzorca nista izpolnila kriterijev. Kot najboljøi so s po 18,4 toœkami obveljali: kerner Géze Kocána, chardonnay Ladislava Györeka iz tukajønjih goric ter laøki rizling Jószefa Kovácsa iz Velemera. (Ella T. Pivar) 

ZLATA PRAGA JE GOSTILA GORIŒANCE – Tretji narodnostni izlet 19. avgusta, ki ga je organiziral Tibor Vörös, predsednik Madæarov iz obœine Moravske Toplice, bo øe dolgo tema med Goriœanci. Izletniki 
– kar za dva avtobusa nas je bilo – smo se v zgodnjem sobotnem jutru odpravili na Œeøko, v mesto dobrega vojaka Øvejka, v »zlato« Prago. Pridevnik so ji nadeli po neøtetih zlatih jabolkih na stolpih in pozlaœenih strehah. Zaradi njenega svetovljanskega vrveæa, ki ga priœarajo mnoæice turistov razliœnih ras, kultur in govoric, jo nekateri poimenujejo »vzhodni Pariz«. (A. P.) 

5. oktober 2007 



PGD Bukovnica PGD Moravci 
PROSLAVILI 80-LETNICO 80 LET GASILSTVA V MORAVCIH 
Okrogli jubileji gasilcev imajo za kraj Bukovnica posebno teæo. V prvi vrsti zato, ker v vasici v dolini Bukovniøkega potoka v vsega 14 gospodinjstvih æivi 43 ljudi. Zato se kraj uvrøœa med najmanjøe v obœini. Kljub maloøtevilnemu prebivalstvu in teæavam pri zagotovitvi popolne operativne desetine gasilci v Bukovnici kljubujejo œasu in po svojih najboljøih moœeh opravljajo poslanstvo, za katerega je bilo druøtvo ustanovljeno pred natanko osmimi desetletji. Ker je gasilsko druøtvo edino v kraju, njeni œlani ne delujejo zgolj na poæarno-preventivnem podroœju, ampak na prav vseh prireditvah in akcijah v kraju. 
Po uvodni predstavitvi kraja, iz katere izvemo tudi, da so o Bukovnici, Gornji in Dolnji, prviœ pisali æe leta 1322, in da se ljudje preteæno preæivljajo s kmetijstvom, je zbrane na slovesnosti pozdravil predsednik Pavel Puhan. Izrazil je zadovoljstvo, da imajo tako øiroko podporo v kraju in veliko gasilskih prijateljev od blizu in daleœ: njihovi jubilejni sveœanosti so prisostvovali domala vsi krajani, priølo pa je blizu sto uniformiranih gasilcev. 

Iz kronike Alojza Horvata razberemo, da se je øtirim ustanovnim œlanom leta 1927 kmalu pridruæilo veœ domaœinov. Velika naklonjenost gasilcem se je kazala æe leta 1933, ko so tudi s prostovoljnimi prispevki kupili prve uniforme. Æe naslednje leto dni so enobatno roœno brizalno zamenjali z dvobatno. Po osvoboditvi je za kratek œas delovala celo æenska desetina, leta 1952 je druøtvo priølo pod okrilje OGZ Murska Sobota. Do sredine 60. let 20. stol. bukovniøki gasilci niso imeli svojih prostorov, leta 1965 so zaœeli z gradnjo vaøko-gasilskega doma, ki je bil kmalu dokonœan. Od leta 1974 ima druøtvo novo motorno brizgalno, od leta 1977 elektriœno alarmno sireno, dve leti pozneje je v garaæi stalo orodno vozilo. Dvakrat so ga zamenjali z novejøim, nazadnje leta 1997. V letih 1988–1991 so bukovniøki gasilci zgradili pet zbiralnikov vode za potrebe gaøenja v vasi in na vinskem bregu, dva pa obnovili. Konec 90. let je bil obnovljen vaøko-gasilski dom. Gasilci in krajani so v œasu obstoja druøtva v svoji vasi gasili in reøevali sedemkrat. 
Gasilcem in krajanom je ob jubileju œestital predsednik OZG Moravske Toplice Øtefan Kuhar in poudaril, da kljub kadrovskim teæavam druøtvo dobro opravlja svoje poslanstvo. To potrjuje tudi dobra preventivna dejavnostj, saj poæara v kraju ni bilo od leta 2001. 
Podæupan Alojz Glavaœ je iz kronike razbral, da je bil med ustanovnimi œlani druøtva tudi njegov dedek Øtefan. Ob dejstvu, da je kar veœ kot polovica krajanov gasilcev, se za prihodnost kljub maloøtevilnemu kraju ni bati. 
V imenu vaøkega odbora je gasilce in krajane nagovoril predsednik Tomaæ Nemec, v imenu glavnega pokrovitelja prireditve, soboøke obmoœne enote Zavarovalnice Triglav, pa Øtefan Molnar. 
Med dobitniki priznanj GZS posebej omenimo Janeza Nemca, ki je prejel plamenico I. stopnje, odlikovanja I. stopnje so prejeli: Leopold Horvat, Alojz Horvat in druøtvo, II. stopnje Øtefan Horvat in 
III. stopnje Ivan Nemec. Predsednik in poveljnik druøtva Pavel Meriœnjak sta œlanom podelila znaœke za dolgoletno delo v gasilstvu. Najviøjo – za kar 60 let dela so izroœili Alojzu Horvatu. 
Verjetno ga ni kraja v Sloveniji – pa tudi zunaj meja bi ga teæko naøli –, kjer bi na eni ulici delovali kar dve gasilski druøtvi. Na Dolgi ulici v Moravskih Toplicah je tako. V Zgornjih Moravcih je gasilstvo zaœelo pisati zgodovino pred natanko 80 leti, leta 1927. 20 œlanov je gasilsko poslanstvo zaœelo z manjøo dvokolno roœno brizgalno. 
Leta 1936 je bila formirana enota naraøœajnikov. Od sosednjega, moravskega gasilskega druøtva so leta 1947 prejeli øtirikolno roœno briz galno, dve leti zatem je bila formirana æenska desetina. V 50. letih je bil zgrajen vaøko-gasilski dom, kupljena je bila prva motorna briz galna Savica, ki jo je leta 1970 nadomestila nova brizgalna znamke Ziegler z zmogljivostjo 400 l/min, to pa leta 1979 øe moœnejøa z zmogljivostjo 800 l/min. Æe v 60. letih so na skupni dom namestili tudi elektriœno sireno in razvili druøtveni prapor. Leta 1986 so nabavili orodno vozilo TAM 2001, v naslednjih letih pa temeljito uredili vaøko-gasilski dom in okolico. Z nabiralno akcijo in s pomoœjo sponzorjev so nabavili novo orodno vozilo znamke Mercedes Sprinter 314-Furgon. Zadnja leta so dopolnjevali opremo, letos so kupili dva para osebnih zaøœitnih oblek. 
Spoøtovanje in zahvalo za neumorno poslanstvo so domaœim gasilcem, krajanom ter zbranim iz okoliøkih druøtev izrazili øtevilni gostje. Predsednik GZS Ernest Eöry je omenil, da je iz druøtva v preteklosti izølo kar nekaj pomembnih gasilcev, ko so bili steber razvoja in so sledili duhu svojega osnovnega poslanstva. 
Æupan Franc Cipot ni mogel mimo spoznanja, da je dosedanja organiziranost druøtev na operativnem podroœju zaradi spremembe narave poæarov in (ne)dosegljivosti operativnih œlanov preseæena, zato se je vpraøal, kako z gasilstvom v obœini naprej. 
Odgovor je morda marsikdo naøel v razmiøljanju poveljnika Øtaba CZ obœine Moravske Toplice Øtefana Janœariœa. Ta je naravnost povedal, da se na lokalni skupnosti zaradi stroøkovnega vidika in premajhnega ekonomskega uœinka vse pogosteje poraja vpraøanje o smiselnosti operativnih gasilskih enot v vsakem kraju. Svaril je pred reorganizacijo gasilstva v obœini. Mnenja je namreœ, da formiranje posebne obœinske gasilske enote, o kateri se vse glasneje razmiølja, ne bo prinesla æelenih uœinkov, saj je obœina prevelika (144 km2) in krajevno zelo øtevilœna (28 vasi). Meni, da bi bilo drugaœe, œe bi obœina financirala profesionalno gasilsko enoto. Œe ne bo drugaœe, bomo gasilci sami segli v æep in vzdræevali nivo opremljenosti za ohranitev poæarne varnosti, je dejal. 

Zbrane so pozdravili: poslanec v Dræavnem zboru RS Geza Dæuban, v. d. direktorja Zavarovalnice Triglav OE M. Sobota Øtefan Flisar-Sandi in predsednik OGZ Moravske Toplice Øtefan Kuhar. 
Plamenico GZS III. stopnje so dobili: Franc Flisar, Øtefan Ambruæ ml. in Geza Lainøœek ml., II. stopnje Geza Lainøœek, Rudi Novak, Miran Rumiœ in Joæe Lainøœek; odlikovanja GZS pa so prejeli: Joæe Gungl (III. stopnje), Aleksander Kuœan in Joæe Erniøa (II. stopnje) ter Øtefan Ambruæ in Ivan Erniøa (I. stopnje). GZS je PGD Moravci ob jubileju odlikovala z gasilskim odlikovanjem I. stopnje. Podelili so tudi znaœke za dolgoletno opravljanje gasilske javne sluæbe. 


Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 
5. oktober 2007 


Hokej na travi 

DESETLETNICA HK MORAVSKE TOPLICE 
Hokej na travi igramo v Prekmurju in Sloveniji æe 50 let, vendar je tudi 10-let nica kluba, ki so jo nedavno poœastili v Moravskih Toplicah, jubilej, vreden spoøtovanja. Œeprav je nekoœ v Sloveniji delovalo veliko hokejskih klubov, so le øtirje presegli 10 let. Œetrti je prav HK Moravske Toplice. Na slavnostni seji so se spomnili pogumnih zaœetkov. Joæe Œrnko, od zaœetka tehniœni vodja ter alfa in omega kluba, je sicer dejal, da desetletje v evoluciji ne pomeni veliko, v æivljenja œloveka ali øportnega kluba pa je zelo pomembno obdobje. 
Klub je v tem œasu prehodil naglo razvoj-V okviru praznovanja 10-letnice so na no pot in se tako po øtevilu selekcij – de-igriøœu z umetno travo v øportnem parku luje jih sedem, kakor aktivnih igralcih – Term 3000 pripravili mednarodni turnir veœ kot 70, v organizacijskem in tekmo-ter ekshibicijski nastop med dræavnimi valnem smislu uvrøœa med najuspeønejøe v prvakinjami v hokeju na travi (HK Moravdræavi. Dolgoletnemu predsedniku Zveze ske Toplice) in dræavnimi prvakinjami v za hokej na travi Slovenije Øtefanu hokeju na ledu (HK Terme Maribor). Go-Vuœaku, nekdanjemu predsedniku kluba stiteljice so z 1: 0 ugnale gostje iz Maribo-Øtefanu Økerlaku in sponzorjema Obœini ra. V okviru praznovanja 10. obletnice Moravske Toplice in druæbi Naravni park ustanovitve kluba so odigrali tudi promo-Terme 3000 so podelili zahvalne listine, cijsko tekmo med æensko ekipo in VIP saj so po prepriœanju vodstva kluba najbolj moøtvom (sestavljali so jo gospodarstvenizasluæni za to, da se trenutno najmlajøi ki, vodstvo kluba, verski dostojanstveniki, aktiven klub v hokeju na travi uspeøno predstavniki nekaterih veleposlaniøtev). Repredstavlja tako doma kot v tujini. zultat 0:0 je bil kar praviœen. 
Hokej na travi 
POLETNI KAMP 
Hokejski klub Moravske Toplice je v dveh poœitniøkih terminih pripravil kar dva hokejska kampa za mlade z namenom, da bi œim veœji krog mladih seznanili z osnovami hokeja na travi ter jih navduøili za ta øport. 
Julija in avgusta je na igriøœu z umetno travo Term 3000 lesene hokejske palice z æogo veselo vihtelo veœ kot 30 mladih. Koordinator poœitniøkega kampa Joæe Œrnko, tehniœni vodja hokejskega kluba, je povedal, da so se za takøno obliko pridobivanja mladega igralskega kadra odloœili letos prviœ. Z izkuønjami so veœ kot zadovoljni, zato bo kamp postal stalnica. 
Poletna øola hokeja na travi je bila za dekleta in fante v starosti od 8 do 14 let zanimiva tudi zato, ker so se ob vadbi na igriøœu kopali v bazenskem kompleksu in si dogajanje popestrili z druæabnimi igrami. V avgustovskem terminu sta hokejsko øolo vodila igralca iz œlanske vrste Peter Fras in Aleø Zadravec. 



FOTO: Ludvik SOŒIŒ 
Zahvalne listine so prejeli (od leve): Øtefan Økerlak, v imenu obœine æupan Franc Cipot, v imenu Term 3000 Dejan Gomboc, Øtefan Vuœak; na sliki so øe funkcionarji kluba: blagajniœarka Martina Vink Kranjec, predsednik Franc Kuœan in Joæe Œrnko, tehniœni vodja. 

VELIŒASTNA PREDSTAVITEV EKIP ÆNK POMURJE FILOVCI – Sredi avgusta so se na prireditvenem prostoru ob igriøœu v Filovcih predstavili igralke, trenerji in vodstvena ekipa ÆNK Pomurje v vseh tekmovalnih skupinah, od pionirk do œlanic. Veœ kot 80 deklic in mladenk je dokazalo, da ne obvladajo le usnjene æoge, ampak so tudi nadarjene pripovedovalke, pevke, plesalke ... 
Modelarstvo 

MODELARJI TEKMOVALI V VETRU 
Neumorni œlani Modelarskega kluba Ftiœ Mlajtinci, œigar pobudnik in vodja je Borut Talian, je na vzletiøœu Mariœ pripravilo øe eno zanimivo tekmo modelarjev – I. neuradno dræavno prvenstvo v kategorijah F3K in HLG. 
Na tekmovanju, ki ga je precej oviral veter, kar je bil za mnoge øe dodatni œar in izziv, je skupaj nastopilo 21 tekmovalcev (11 v kategoriji F3K in 10 v kategoriji HLG), kar je skoraj preseglo pri œakovanja organizatorjev. 
V kategoriji HLG sta kot edina Pomurca odliœno tekmovala tudi Rajko Grœar (Aeroklub MS, 2. mesto) in Tomaæ Solar iz Murske Sobote, ki je osvojil 3. mesto. Rajko Grœar veliko pomaga tudi »ftiœarjem« pri pripravi in izvedbi tekmovanj. 


5. oktober 2007 Besedilo in fotografije: Geza Grabar 



Sebeborci Ivanovci 

SEDMI POHOD GOSTILNE MARIΠ
Vsako prvo soboto v septembru pripravlja pohod tudi znana gostilna Mariœ iz Sebeborec. Letos se je na 14 km dolgo pot podalo rekordnih 147 pohodnikov. Znaœilno je, da vselej pripravijo novo traso. 
Letos je pot zajela veœji del vinorodnih Moravskih goric. Doæivela je tudi uradno promocijo in dobila ime Zelena pot. Vodi namreœ od Mariœevih œez novozgrajeni Most ljubezni na Lipnici vzhodno od Sebeborec in med polji do Zgornjih Moravec oziroma novozgrajenega lovskega doma na Brzinøœeku, od tam pa prek Cubra po makadamski cesti in œez novi most na izhodiøœno toœko. Veliki veœini udeleæencev je Zelena pot kljub svoji relativni bliæini obœinskega srediøœa razkrila povsem nepoznane kraje z lepo ohranjenim naravnim okoljem. S svojevrstno ponudbo se je vkljuœilo tudi novo ustanovljeno kulturno-turistiœno druøtvo Ælaki. 

POHOD V SPOMIN DR. FRANCA IVANOCYJA-IVANOVSKEGA 
Obœina Moravske Toplice je gotovo ena redkih, ki na tako majhnem prostoru (144 km2, 28 naselij) premore toliko pohodov. Kar øtirinajstim – od sv. Treh kraljev v Filovcih do Øtefanovega v Vuœji Gomili – se je v septembru pridruæil æe petnajsti. V vse bolj aktivnem turistiœnem, kulturnem in øportnem druøtvu Ivanovci so namreœ ob 150. obletnici rojstva dr. Franca Ivanocyja, rojaka in duhovnika, ki je veljal za enega od najbolj bojevitih prekmurskih rodoljubov v svojem œasu, pripravili prvi pohod po Ivanovcih. 
Veœ kot 150 pohodnikov je vodila priljubljena prosvetna delavka Angela Novak, novopeœena Ivanovœarka in neumorna vzpodbujevalka druæabnega æivljenja vse bolj prepoznavnih Ivanovec. V prijetnem poznopoletnem soncu so se na okrog sedem kilometrov dolgo pot po neokrnjeni goriœki pokrajini podali vzdolæ doline Ivanovskega potoka. Ustavili so se pri hiøni øtevilki 14, kjer se je rodil dr. Franc Ivanocy-Ivanovski. Pohodniki so se ustavili tudi pri spomeniku sedmih knjig Mikloøa Küzmiœa v Ivanovskem dolu. Spomenik so odkrili leta 2004 v spomin na 200. obletnico smrti pomembnega katoliøkega pisca in dolgoletnega æupnika æupnije sv. Benedika. Pohodniki niso mogli niti mimo Doma duhovnosti v Kanœevcih, ene najlepøih razglednih toœk jugovzhodnega Goriœkega, ustavili pa so se tudi pri Ivanocyjevem grobu na bliænjem pokopaliøœu. 
Po obronkih vinogradov in sadovnjakov, polnih naravnih lepot te goriœke vasice, so se polni novih znanj o kulturno-zgodovinskih znamenitostih vrnili na izhodiøœno toœko pri vaøko-gasilskem domu. Tam so jih œakale domaœe dobrote, bograœ in pristna goriœka kapljica. 

Besedilo in fotografija: Geza Grabar 
KOLEDAR PRIREDITEV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE 
OKTOBER – NOVEMBER 2007, pripravlja TIC Moravske Toplice 
Naziv in vrsta prireditve  Kratek opis prireditve  Kraj izvajanja  Datum prireditve  Organizator prireditve  INFO  
Pohod in øportne igre ob tednu otroka  Ob tednu otroka bomo imeli veœ aktivnosti, med njimi tudi pohod, na katerega bomo povabili tudi starøe in krajane.  OØ Fokovci  V œasu od 1. do 10. oktobra 2007  OØ Fokovci suzana@o-fokovci.ms.edus.si  Suzana Deutsch, prof. 02/544 90 20 02/544 90 21  
4. druøtvena trgatev v vinogradu Vitis Vitae  Trgatev v vinogradu Vitis Vitae, kjer je zasajenih 92 trt, veœ kot 40 razliœnih sort.  Filovske gorice Gaj  6. 10. 2007  Vinogradniøko turistiœno druøtvo Gaj  Joæe Gutman 041 343 675  
Martinov pohod  Organiziran pohod, ki se zakljuœi s turistiœno trænico pri (starem) lovskem domu v Moravskih Toplicah.  Martjanci, Moravci, Suhi Vrh  10. 11. 2007 TIC Moravske Toplice, Obœinska øportna zveza  Branko Recek 02/538 15 20 041 389 905  
Martinova nedelja v Gaju  Blagoslovitev druøtvenega vina in vina vinogradnikov, druæenje ob mladem vinu, peœenem kostanju in pajanem kruhu.  Filovske gorice Gaj  11. 11. 2007  Vinogradniøko turistiœno druøtvo Gaj  Joæe Gutman 041 343 675  
Lüpanje buœnega semena  Prikaz lüpanja semena s proslavo  Vuœja Gomila  17. 11. 2007  KUD Avgust Gaøpariœ  Stojan Horvat 02/547 10 84  
Boæiœno-adventna razstava  Razstava adventnih venœkov in izdelkov domaœe obrti  Martjanci – vaøka dvorana  30. 11. 2007  TD Martin suzana.k Suzana Ø. Kodila 02/548 11 22 odila@guest.arnes.si  
Adventni sejem v Moravskih Toplicah  Ponudba adv. venœkov in izdelkov domaœe obrti, koncert v cerkvi.  Moravske Toplice – evang. cerkev  1. 12. 2007  TIC Moravske Toplice  TIC Mor. Toplice 02/538 15 20  


5. oktober 2007 


RAZSTAVA SLIK – V okviru prireditev ob obœinskem prazniku so MOJA DEÆELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA – Dobitniki nagrad v hotelu Ajda odprli razstavo slik, ki so nastale v slikarski koloniji v akciji TIC Moravske Toplice za leto 2007 so: naselje Martjanci, Primoæ Trubar v Moravskih Toplicah, katere soorganizator je naøa DOØ Prosenjakovci in vrtec Martjanci. Nagrade je æupan podelil obœina. Izbor je pripravil umetniøki vodja, akad. slik. Nikolaj Beer. na osrednji prireditvi ob 11. obœinskem prazniku. 

je zmagala Vanja Bransberger. 42 voznikov v øestih kategorijah. ADIJO POLETJE 
Druøtvo upokojencev Moravske Toplice 
DESETLETJE PRIZADEVNEGA IN USPEØNEGA DELA 
Tradicionalno poletno sreœanje upokojencev, œlanov DU obœine Moravske Toplice, je bilo letos nekaj posebnega. Na sreœanju pri vaøko-gasilskem domu v Sebeborcih so namreœ poœastili tudi 10. obletnico ustanovitve druøtva. Tajnica druøtva Olga Gut-man je v izœrpnem pregledu 10-letnega obdobja nanizala vrsto zanimivih in zgodovinskih podatkov, ki bi jih kazalo trajno shraniti v druøtvenem arhivu. Sprva so sicer naœrtovali ustanovitev DU Prosenjakovci, vendar je prevladalo spoznanje, da bi 
kazalo povezati upokojence z obmoœja celotne obœine. 
FOTO: Miøa CIPOT FOTO: Miøa CIPOT

Ustanovnega zbora 24. julija 1997 se je udeleæilo 21 œlanov, za prvega predsednika je bil izvoljen Øtefan Makoter, ki je naloge opravljal en mandat. Nasledil ga je Rajko Janjiå, ki je predsednik druøtva øe danes. Æe v prvem letu delovanja se je v druøtvo vœlanilo 420 œlanov, danes pa jih je æe 766. Zaradi laæjega dela in prenosa informacij so æe 
Prvi predsednik je bil Øtefan Makoter (desno), sedaj njegovo delo nadaljuje Rajko Janjiå. 
takrat zaœeli delovati prek krajevnih poverjenikov in tako je ostalo øe danes. 
V desetletju delovanja je druøtvo razvilo druøtveni prapor, v prostorih vaøko-gasilskega doma je dobilo druøtvene prostore, pod okriljem druøtva uspeøno deluje tudi æenski pevski zbor Marjetice, ki je izdal æe dva zvoœna medija (CD). Dejavnost druøtva se ne nanaøa zgolj na organizacijo izletov in pripravo razstav ter druæabnih, kulturnih in øportno-rekreativnih prireditev, paœ pa se zanimajo tudi za æivljenje svojih œlanov, saj vsaj enkrat na leto obiøœejo œlane-jubilante, bolne œlane pa obis kujejo vsako leto. Na æeljo œlanov pripravijo predavanja s podroœja zdravstva, sodelujejo tudi z vsemi druøtvi v obœini in z drugimi sorodnimi druøtvi. Z nateœajem Moj dom – lep in urejen, ko izbirajo najlepøe domaœije svojih œlanov, pa skrbijo tudi za lepøi videz domaœij in vasi. 
Ob obletnici je zbranim œlanom – bilo jih je veœ kot 300 – œestital tudi æupan Franc Cipot, rekoœ, da jim bo lokalna 



Na nateœaju DU obœine Moravske Toplice Moj dom – lep in urejen je med 15 udeleæenci prvo mesto osvojila domaœija Anice Hernah iz Moravskih Toplic, priznanji za 2. in 3. mesto sta øli v Martjance, Mariji Æohar in Avgustu Horvatu (z desne). 
skupnost trdno stala ob strani tudi v prihodnje. Gasilci iz Sebeborec so druøtvu ob jubileju podarili veliko torto, priloænostno razstavo izdelkov roœnih del pa je pripravilo novoustanovljeno domaœe kulturno-turistiœno druøtvo. 
Geza Grabar 

5. oktober 2007 Fotografije: Geza Grabar in Miøa Cipot, podpisi k fotografijam: Ludvik Soœiœ 



Verica 

PRVA POSTAJA NA SKUPNI POTI 
Eno od glavnih postaj 46 kilometrov dolge poti »CARPE DIEM – S kolesom skozi dve dolini« so 19. avgusta na Verici v Porabju slavnostno predali svojemu namenu. Posodobljen veœnamenski kulturni in informacijski dom, leseni zvonik, uœna pot, kaæipoti v idiliœni vasici tik ob meji – to je na madæarski strani izkupiœek slovensko-madæarskega projekta, ki ga financira Evropska Unija v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA in œigar namen je poveœanje turistiœnega potenciala in spremljajoœih storitev ob meji, kjer æivijo pripadniki madæarske in slovenske narodnosti. 
Tik pred madæarskim dræavnim praznikom se je v Verici, v vasici z nekaj veœ kot sto prebivalci, zbralo veœ kot tristo ljudi, ne le domanji iz porabskih vesnic, ampak iz cele dræave, saj je Slovenska zveza soœasno tod organizirala tradicionalno dræavno sreœanje Porabskih Slovencev. Dvojnega slavja so se udeleæili Ladislav Lipiœ, slovenski veleposlanik v Budimpeøti, Drago Øiftar, generalni konzul v Monoøtru, vladni svetovalec Imre Markus in øe bi lahko naøtevali goste, med katerimi so bili tudi predstavniki Obœine Moravske Toplice. Veleposlanik Lipiœ je v svojem pozdravnem govoru poudaril pomen dobrega sodelovanja ob meji, generalni konzul Drago Øiftar pa je govoril o poærtvovalnem delu vaøœanov pri izvedbi projekta. Martina Vink Kranjec je na narodnostni proslavi prenesla pozdrave prebival-
V kulturnem programu so partnersko moravskotopliøko obœino predstavljali plesalci KTD Teøanovci. 
cev Obœine Moravske Toplice, na otvoritvi doma pa spregovorila tudi o tem, da skupni projekti koristijo obema stranema, saj obœini ena brez druge ne bi mogli uspeøno pridobiti sredstev, ki v nerazvite kraje prinaøajo nove razvojne moænosti. 
András Balázs Doncsecz, æupan obœine Verice z letnim proraœunom 15 milijonov forintov, se je zahvalil vladi, ki je prispevala 3 milijone forintov k potrebnim 22 milijonom, ter domaœinom za njihovo neprecenljivo prostovoljno delo. Po posvetitvi doma, ki so ga opravili trije æupniki, so si prisotni ogledali sodobno urejene in opremljene prostore, po skupnem kosilu pa so se sprehodili po vasi, ki v vsakem zaselku skriva kakøno znamenitost. 
Ella T. Pivar 
Filovci 
»EURO ZA LAÆJO POT V ØOLO« 
Poroœali smo æe, da je ob svojem prazniku krajevna skupnost Filovci konec letoønjega junija med drugim pripravila dobrodelni koncert »Euro za laæjo pot v øolo«, sredstva pa so prispevali tudi donatorji: Zavarovalnica Triglav, Œiøœenje DK naprav Martjanci, Dolinka inæeniring Beltinci, Kema Puconci, Fin-konto Murska Sobota in Nova ljubljanska banka. 
Zbrana sredstva so razdelili po doloœenih kriterijih. Enkratno denarno pomoœ v skupni viøini 1.140 evrov so dodelili trem druæinam iz Filovec in po eni druæini iz Bogojine in Teøanovec. Enkratno denarno pomoœ v viøini 150 evrov so dodelili tudi æupnijski Karitas Bogojina za organizacijo »Oratorija 2007«. 
Selo 
LÜJPANJE KUKORCE 
Pri Pevskem druøtvu Selo so z danes eno najodmevnejøih prireditev na Goriœkem zaœeli bolj za øalo kot zares pred øtirimi leti. Kot je dejal Oskar Makari, predsednik druøtva in motor vseh aktivnosti, so s to prireditvijo letos dosegli »zgornjo mejo« svojih zmoænosti, saj se je v prireditvenem øotoru zbralo tisoœ ljudi. Poleg domaœinov in obiskovalcev iz okoliøkih krajev so se lüjpanja kukorce (liœkanja koruze) v Selu organizirano udeleæili œlani turistiœnega druøtva Banjøice pri Novi Gorici, s katerimi Selanœarji sodelujejo æe nekaj let, in œlani Druøtva prijateljev ope-re in baleta iz Ljubljane. 
Predsedniku Oskarju Makariju in nekaj deset œlanom pevskega druøtva se je gotovo smejalo, saj je prireditveni øotor na parkiriøœu pri znameniti romanski rotundi iz 13. stoletja æe kmalu po 20. uri pokal po øivih. Veœer so prireditelji, ki so se jim tudi letos pridruæili œlani domaœega nogometnega kluba in gasilci, zaœeli s kulturnim programom 
Brez njiju ne mine nobena prireditev: Oskar Makari (levo) in Kalman Malaœiœ. 

in nastopom domaœih pevcev, uœencev DOØ Prosenjakovci, citrarjev iz Domanjøevec, domaœe mladine s skeœem, fokloristov iz Buœeœovec pri Ljutomeru ter pevcev iz Vuœje Gomile. 
Vrhunec so udeleæenci doæiveli z liœkanjem, enem najbolj klasiœnih kmeœkih opravil, ki so se ga mnoæiœno lotili tudi Primorci. Da delavci niso bili ne æejni in ne laœni, je poskrbel gospodar Kalman (Malaœiœ). Zaradi slabe letine je Kalman zabiœal vsem, ki so se lotili liœkanja, naj bodo pri delu dosledni in »... naj ne zmanjka niti eno zrno.« Med liœkanjem so s koruznim liœjem ali »øaøom«, kot pravijo v Selu, tako kot nekoœ, »napumpali« svoje sosede. 

Sicer pa je tistega prijetnega sobotnega veœera v znamenju koruze tudi kulinariœna ponudba, pokusiti je bilo mogoœe tudi na odprtem ognju peœeno koruzo; le da je Robi in Darko zaradi velikega povpraøevanja nista utegnila peœi dovolj hitro. 
Geza Grabar 

FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR

LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Andrej Baligaœ, Matjaæ Cerovøek, Marjanca Granfol, Vida Øavel (predsednica), Slavko Økerlak, Tibor Vöröø ml., Tibor Vöröø st. • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (podroœje madæarske narodnosti), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) 
• 
administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – oktober 2007 • naklada: 2.300 izvodov 

•
 Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 



5. oktober 2007