Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« Ta ^ "Ti Tfc m m »n ZA NEKAJ VEČ KOT ^ 2NADANDOBIVATE f j C "GLAS NARODA" h PO POŠTI NARAVNOST NA Fl SVOJ DOM (izvzemši sobot, i, nedelj in praznikov). A, :: Citajte, kar Vas zanima • • f Telephone: CHelsea 3-1242 RrtnUrrd as Second Class Matter September 251 h. 1940 at the Post Office a* New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 260. — Stev. 260. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 15, 1940 —PETEK, 15. NOVEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIS. NEMCI IZGANJAJO FRANCOZE Francoska vlada v Vichy-ju odločno protestira proti nemški zahtevi, da se Francozi izselijo iz Alzacije in Lotarinške Včeraj j«' presenetilo francosko prebivalstvo v I»tarin- giji olivestilo, li_ , \la.!a mar-ala Petama jejt; ||oin h| odiU v nC7min kra.;, UJiLUL11 V toda vsakdo ima v spomina Petainove besede: '* Vedeti moramo, kako čakati in kako tri>eti." Oznanjeno je tndi hjlo, da bodo nemške oblasti izgnale iz zavzela zelo trdno stalisee proti izgonu francoskega prebivalstva iz Alzacije in Lota 1'inške s povdarkom, da je *v nasprotju z določbami premirja glede **>odelovanja." Na- Delavski pregled SLOGA V DELAVSKEM GIBANJU CIO in AFL unije še niso sestavile nobenega pozitivnega načrta. — Maddenov naslednik bo najbrž Harry Millis, profesor ekonomije na či-kaški univerzi. Administraciji je dosti na tem, da bi zavladala sloga v a- boro, Ark., se je pojavila Mrs. meriškem delavskem gibanju,! Velina Ackernian s -tvojimi pe-toda, kako bi se dalo ta cilj do- t i i • j I sinovi. Ta neobičjna pi-seči, ni zaenkrat še nikomur ketska vrsta vzluija v mestu znano. Sidney Hillman, ki jo *>i>čo i»ozornost. Mrs. Aoker-zastopnik delavstva v predsed- man pravi, da dolguje družba nikovi obrambni komisiji, je [ nji i" njenim otrokom zaostalo Mornariškim delavcem je bila povišana plača Felix Siren, organizator Inland Boatmen's divizije nam-" dne mornariške unije, je naznanil, da je bila dva tisoč članov te divizije povišana plača td 20 do 25 procentov. V diviziji jc vsega skupaj približno pet tisoč dolarjev. Pogajanja pri Vultee Aircraft Delavci Vultee Aircraft to-Corporation (podružnici Pratt j varne v Los Angeles so se v and Whitney) ) za 57 milijonov velikem .številu pridružili Uni- Včeraj ob 11 do>i»oldnc je ru>ki vnanji komisar Vjače-1zanikal ivsa poročila, tla .je bil plačo v znesku $,7500. *voje raz. sestavljen kakšen tozadeven i — — —- načrt < '!< > a i i A FL unij. slav Alolotdv končal govore s Hitlerjem ter se je s svojimi spremljevalci odpeljal da je tudi pravi franeoska via- !i^tari„5kc iu iz Porenja vse ! Zaenkrat je vse odvisno o- tla, da tvori pogodba za pre mirje temelj za odnošaje med zmagovalcem in premaganim. Dopoldne je maršal Peta iu poklical iz Ptriza Lavala na sejo, na kateri sta razpravlja- Žide, katerih je približno deset tiso«"*, v nezasetleno Francijo. V četrtek 14. novembra je bila ipod prcdscdni>tvoni maršala Pctaina ininistr>ka seja, na kateri je bilt» sklenjeno, da s posebnim vlakom z Anhalt Johna L. Lewisa, če bo izpoi-železniške postaje v Moskvo.! ni! svojo obljubo ter odstopil Uradno poročilo o posveto-jkot predsednik CIO. Koga bo vanjih pove zelo malo ter pra- vi la o premestitvi prebivalstva preseli nekaj prebivalstva iz vzhodnega dela Lottrinške. Hitler se natančno rai\ na po svojem zaključku, da se morajo narodnosti preseliti in je zato tudi odredil preselitev v Lo-tai iuški. v Lotarinški. In po tej seji je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: i* Nemške oblasti v Lotarin-giji so ravnokar naprosile francoske govoreče prebivalce v fxtkrajint, tla se otlloči, ali se preseli na Poljsko, ali pa v nezasedeno Francijo. Naši rojaki so se odločili za Francijo. Gotovo so jim o ebe brez vsake i»overjenosti povedale, tla j«' bila ta odredba sklenjena v dog»dvoru meti francosko in nemško vlado. Francoska vlada v tem ozi-ru objavlja najodločnejše zanikanje. Taka odredba ni bila nikdar dogovorjena na noniško-fran-cosk em posvet ova n ju. V tem poirledu se je franco ska vlada obrnila na nemško komisijo za premirje." izbral tziroma podpiral kol ( svojega naslednika, ni nikomur znano. Ve se le toliko, da bo imel Lewis pri CIO Še vedno precej besede, pa če bo predsednik te organizaci- GRKI PRIČELI OFENZIVO Položaj za Francoze zelo težaven Navzlic zanikanju frauco>ke vlade je heudarle res, tla hoče nemška vlada iz LotarinŠkc izgnati Francoze, da 1k> ]>opolnoma nemška. Znano je, tla so prebivalci bili obveščeni, da >e morajo odločiti, ali se Grška armada je včeraj pričela splošno ofenzivo in vsi boji >e vrše na albanskem ozemlju. Odbiti so bili trije močni italjanski protinapadi in Grki stalut prodirajo v Albanijo. Po zadnjih poročilih s fronte so v teku zelo vroči boji na celi 125 dolgi fronti. Grkom je padci tv roke velik plen. Grški in angleški aero-plani so zopet bombardirali Ar gyrokastron in Korieo. V bojih je bilo uničenih 11 italjan-skih acroplanov, medtem ko so Grki izgubili samo enega. Kot pravi poročilo iz Londona, so angleški letalci včeraj zopet bombardirali italjanske vojno pristanišče Ta rant o. talci so sporočili, tla so po bombardiranju v pristanišču dežela j in v mestu nastali požari. Tuji opazovalci so mnenja, da 1k) bombardiranje največje italjanske 'vojne luke Taranto "Tekom obiska v Berlinu 12. in ]•*». novembra je imel predsednik ljudskih komisarjev in vnanji komisar Molotov več razgovorov Hitlerjem in vnanjim ministrom von Ribbentropom. I Vprašanje je tudi, kaj bo z J. AVarrenom Madtlenom, na-*4Razgovor je potekel v o- fell|ikoin Delavskega urada, ki zračju m et l sel >o j nega zaupanja I je Lewis vc|,no zajrovarjal ter je donedol do sporazuma fuehrer jen« j mogočne delavske je ali ne. med obema strankama o vseh r.ažnih vprašanjih, ki so važna za Nemčijo in Sovjetsko linijo. Četudi ni bilo oznanjeno, vendar je vsakdo prepričan, da sta Hitler in Molotov v sedmih urah svojih razgovo-isignaciji delavske tajnice Miss je Juewis vedno zagovarja Njegov termin je potekel,'predsednik Rooseivelt ga pa ni ponovno imenoval. Njegov naslednik bo najbrže Harry (Millies, profesor narodnega gospodarstva na čikaški univerzi. Piketi aretirani v Kanadi V VVindsoru, Ont., je policija pred poslopjem Canadian Chrysler Corp. aretirala 25 pi-ketov ter jih obtožila prekrvitve obrambne postave. Stavkalo je le nekaj usliržbence\, ko se je pa raznesla vest o a retaciji piketuv, so vsi zastav-kali. Stavkarji so člani CIO linije avtnih delavcev. Smrt delavskega voditelja Y Frostburgu v državi Maryland se je zrušil na cesti 37 let-! ni William ,). Carney, okrajni; ravnatelj CIO v New Jersey. Zadela ga je srčna kap. Carney je bil svoječasno u-služben pri Westingliouse Electric and Manufacturing Co. v Pittsburghu, pozneje je pa za- dolarjev zrakoplovnih motorjev. Kakšni naj bodo motorji, še ni bilo objavljeno. Sperry Gyroscope Company v Brooklynu je dobilt naročila za tri milijone dolarjev. Nad en milijon oseb v zvezni službi Zvezna »vlada je imela konci meseca septembra v svoji službi 1 milijon 58 tisoč 596 oseb. Izza meseca avgusta se je to število povečalo skoro za dva tdstotka. Število uslužbencev se je posebno povečalo v armadnem in mornariškem department!!. Stavka pri Crucible Steel Company V tovarni Cruci1)lc Steel Co. v Midland, Pa., so zastavkali delavci, ki so č;ani CIO. Kom ted Automobile Workers uni-ji (CIO). Doslej je znašala njihof. a minimalna plača 50 centov na urt. Upravi družbe so zapreti i s stavko, če jim ne bo plačala najmanj 75 na uro. Kompanija »e izgovarja, da jim to poti nobenim pogojem ni J mogoče. Delavci so nato odvr-inili, tla bi bili v skrajnem -lučaju zadovoljni tudi s (15 cen-ti na uro, da pa pod nobenim pogojem nočejo delati za nižjo plačo. Družba ima velika vladna naročila. Pri Vultee Aircraft Company je zaposlenih nad triti.-oč. delavcev. V torek so glasovali, če naj »zaštrajknjo, ako družba ne ugodi njihovim zahtevam. Nad 2500 jih je glasovalo za štrajk. V Los Angeles je dospel •predsednik Vultee Aircraft ima rrelika' vladna Co,nPan-v> Harr>' filler, da se panija, ki naročila pravi, da so zastava-kali prej, predno so dali dru-,. žbi priliko, da bi se pogajala ž,IK)BRA LETINA I njimi. V soboto so zaštrajkali de-' ča, da je ugodno oktobersko lavci v enem oddelku, pozneje! vreme ugodno'vplivalo na pri- bo osebno udeležil pogajanj. Poljedelski department poro- pa sta sklenila, Molotov ni bil pooblaščen potrditi in podpirati, temveč bo na podlagi Mo-lotovega poročila o svojih razgovorih s Hitlerjem in von Ribent ropom otlločil Josip Stalin. preselijo, ali pa ostanejo. Zn imelo velik vpliv na prihodnjo slučaj, tla gretlo, jim je dovo- J italjansko strategijo v Sredo-Ijeno vzeti - >el>oj samo 22(K) zeinlju. Posebno b<> čutil velik frankov. vpliv Egipt, ki se bo čutil Vlaki že vozijo skozi Lyon vsletl uničenja mnogih italjan-Franeoze, ki nočejo ostati poti skih bojnih ladij bolj varne-nemško vlado. Večinoma odlin- jja. Lindberghov dom zavetišče za revne otroke Senat države New Jersey je odobril predlog, tla sprejme država v tiar Lindberghovo po se>tvo »v Sourland Mountains. lFo>loq>jc IkxIo preuredili v zavetišče za revne otroke. Iz tega poslopja je bil leta 1932 odveden Lindberghu sin-prvoro-jenec. FRANCOSKA VLADA IN ORGANIZIRANO DELAVSTVO Francoska vbula v Viehv, ki ji načelu je maršal iPetain, je nastopila proti delavskim organizacijam i n proti trustom. S {»osebno vladno odredbo je bila razi»uščena Generalna konfetleracija tlela, razpuščena sta bila pa tudi dva mogočna trusta, ki sta kontrolirala francosko premogovno industrijo in industrijo jekla. Za industrijo jekla in premoga so bili imenovani postAmi odbori, ki bodo odgovorni vladi. Vlada je zaplenila ivso lastnino razpuščenih delavskih organizacij. Delavske organizacije so ibile razpuščene pod pretvezo, da so nepotrebne, ker bodo vbodoče vse važ iiejše francoske industrije pod vladno kontrolo. Preteča stavka v muni-cijski tovarni Tisoč delavcev, zaposlenih pri E. W. Bliss Co, v Brooklynu, N. Y., katera izdeluje torpede in naboje za Anglijo, je v sredo glasovalo, da bodo v ponedeljek zastavkali, če jim kompanija ne zviša plače. Delavci *so člani locala 475 United lectrical Radit and Machine Workers (CIO). Sedanja {K)godba, ki določa kot minimalno plačo 55 centov na uro, je potekla 6. novembra. Zdaj zahtevajo 60 centov za neizvežbane ter 90 centov za jznežbane delavce. Konec stavke v Fort DIx George A. Fuller Company iz New Yorka je dobila naroči lo zgraditi v Fort I)ix v drža- svoje se- Splošno se tudi govori o re- ^'^jčel organizirati jeklarje in av-rtIv prišla do zaključkov, ki so j Perkins, ki baje že precej časa j t]10 v Michiganu, Ohio velike važnosti za Evropo, A-j stremi po povratku v priv.itno |u Pennsvlvani ji. V Frostbur --zijo in Afriko in ki jih bodo; življenje. Njen naslednik bi bil I je prišel" k pogrebu s občuili mnogi narodi. Karkoli skorogotovo Daniel Tobin, strične predsetlni mogočne A FT j unije razvažalcev. Vi>oštev pa prideta tudi Philip Murray in Sidney Hillman. Col. Philip Fleming, admiui strator urno-meztlne oblasti, bo najbrže poklican nazaj v armado. so je pa razširil štrajk pot drugih oddelkov. se na dolek ktruze. Skupni pridelek koruze bo letos znašal 2433 mi- Ce stavka no bo takoj kon- ljonov bušljev, torej KI milijo- čana, bo morala družba prene bati z obratovanjem. nov bušljev več kakor lani. Pridelek tobaka se je povečal za štiri odstotke. Prodajalci so se vrnili na delo 15. oktobra so zastavkali v državah Pennsylvania, New Jersey in Delaware prodajalci pri Great Atlantic and Pacific Tea Company ter pri American Stores Company. Prodajalci so člani Retail Clerks International Protective Association (AFL). Včeraj je D. I. rMarquis, podpredsednik linije, naznanil, da je bil spor FORD BO DOBIL VLADNO NAROČILO Unija avtnih delavcev protestira proti vladi, češ, da se Fordova družba ne pokori določbam Wagner j eve postave. vi New Jersey 852 vojaških poravnan in da se bodo protla- barak. Pred petimi dnevi so pa delavci, člani raznih AFL linij zastavkali. Družba se je vklonila delavskim zahtevani, in delo se je zopet začelo. Pogodba določa, tla morajo biti barake dovršene v devetdesetih dneh, torej do 28. novembra, kar se pa najbrž ne bo zgodilo, kajti stiivka, tlasi je trajala samo štiri dni, je gradnjo zelo zavlekla. V Linden, N. J., jo bila končana stavka pri Allied Clothing Company, ki je trajala sedem tednov. Stavkali so Amalgamated Clothing Workers oi Amerika. Tvrdka izdeluje zimske suknje za vojake. Stavkarji so prodrli s svojimi zahtevami. Šdst-članska družina piketira tovarno Pred neko delavnico v Jones- jalci še konci tega tedna vrnili na delo. Stavkalo je približno šest-tisoc prodajalcev, ki so dobili po dva dolarja (več na teden. Prodrli so tudi s svojo zahtevo, tla družbi nimata pravice zaposliti kakšnega lieunijske-ga delavca. Kompanija povišala plače Iz New Ilavon, Conn., poročajo, da bo Winchester Repeating Arms Co. zvišala svojim G(XM) uslužbencem plače. Deset-odstotno zvišanje stopi 1. decembra v veljalvo. Družba je dobila od ameriške in angleške vlade velika naročila. UnLted Aircraft dobila veliko naročilo Mornariški department je naročil pri United Aircraft Nedavno je bila Fordova kompanija vladno naročilo za aeroplanske motorje v znesku 122 milijonov dolarjev. To je zelo podžgalo unijo avtnih delavcev oziroma njenega predsednika R. J. Tlioina-sa. Postava namreč določa, tla so upravičene do vladnih naročil le ttvrdke, ki izpolnil jejo postavo, o Fordovi družbi je pa znano, da je v šestih slučajih prekršila Wagnerjevo delavsko postalvo. Šestkrat je nastopil proti nji Delavski urad in jo obtožil nepostavnosti. Thomas je rekel v svojem protestu : — Ford Motor Company nikakor ne zasluži tako velikega naročila. PoPleg vsega tega je treba tudi pomisliti, tla Fordo- datno naročilo, je bilo objavljeno dan po volitvah. Izdelati 1><» moral tri tisoč zračno-hlajenih Pratt in Whitney motorjev, ki kodo inantirani v zasledovalna letala. V ta namen bo zgrajena povsem nova tonama v River Rouge, Mich. V pogodbi je rečeno, da mora Fordova družba vpoštevati določbe Walsh-Healeyeve postave, tikajoče -,se mezd in delovnega časa, značilno pa je, da v pogodbi »ploh ni omenjena postava za delavske odnosa je (National Labor Relations Act). R. J. Thomas, ki je /velik prijatelj predsednika Roosevelt a ter ga je tekom volilne kampanje vneto podpiral, je t. a dražba ne more jamčiti, da izjavil: bo naročilo v tloglednem času! — United Auto Workers izvršila. S tem je hotel Thomas namigniti, da bo pri Fordu izbruhnil štrajk. Pre»l volitvami je glavni stan CIO v Washingtonu vedno protestiral, če je kakšen kršilec Wagner jo ve postave dobil vladnt naročilo, po volitvah pa ni fveč takih protestov. Delavska organizacija hoče najbrž počakati, kakšno smer bo zavzel obrambni program. Da je Ford dobil tako iz- protestirajo proti vladi, ker je dalo naročilo družbo, ki jo tako drzno kršila najvažnejše delavske postave. — Vso pravico imamo upati, da bo vojni department vr avezi z drugimi zveznimi a-gencijami skrbel, da bo Ford Motor Company točno izpolnjevala vse določbe Wagner-jeve postave. Unija avtnih delavcev je že začela kampanjo za organiziranje Fordovih deiaxce^______^ t "GLAS NABOD A" — New York Friday, November.15, 1940 VSI ANOVL JEN L. 1893 GLAS NARODA (VOfOi or THE PEOPLE) 99 by gtoTenic Publishing Coopuj, (A Corporation), r, President; J. Lnpsha, Sec. — Place of business of the oocpooitlo« lad addresstm &t above officers: 216 WEST 18tb STREET. NEW TORS. N. T. 47th Year Š L "Glas Naroda" Is iesued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly 96.—. Advertisement on Agreement. Em eslo leto velja list sa Ameriko In Kanado $6.— ; za pol leta $3.—; as četrt lets $1.60. — Zs New York as celo leto «7.—; ss pol leto $3.50. Zs lnoaemstvo as celo leto $7.—; ss pol leto $3.50. "Glas Naroda" lsbaja vsaki dan IzvzemSl sobot, nedelj In praznikov. "GLifl NARODA." Z1C WEST lStb STREET, NEW YORK, N. X. Telephone: CHeli -1242 V T Iz Jugoslavije POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Casopi» mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. POSOJILO JUŽNI AMERIKI V Santiago de Chile izhaja list "Opinion", ki prinaša poti naslovom ''Severno ameriška kontrola" čla nek o tklepu Združenih držav, tla podele južnoameriškim republikam kredit v znesku 500 milijonov dolarjev za zagotovitev gospodarske neodvisnosti od diktatorskih držav. List pravi med drugim: — Južnoameriške republike v nobenem pogledu niso odvisne od diktatorskih držav, kajti koristna trgovina še nikakor ne pomeni odvisnosti. — V nasprotju s tem se pa lahko reče, da Združene države popolnoma kontrolirajo produkcijo Južne Amerike. Tako imajo naprimer v svojih rokah vso pro-dukeijo petroleja v Venezueli in produkcijo bakra v republiki Čile ter produkcijo raznih drugih siiravin in blaga v Braziliji in Centralni Ameriki. Ta dejstva pomenijo stvarno odvisnost. List očita Združenim državam, da skušajo s pomočjo kreditov ojačati svojo premoč v Južni Ameriki. Članek se zaključuje z besedami: — Gospodarski kontroli bo sledila politična kontrola Združenih držav. Članek je na prvi pogled povsem nedolžen, toda če ga človek globlje preudari, pride do zaključka, da ga je diktirala nacijska propaganda, ki je posebno v republiki Chile močno razvita. HITLER SIRI SVOJ VPLIV Nobenega dvoma ni, da bo Hitler «e pred koncem vojne skušal po svoje prikrojiti ves evropski kontinent. Predobro namreč ve, da bi se vse slabo seme, ki so ga zasejali njegovi agent je, razpršilo v vse štiri vetrove, ako bi bil poražen. Zato pa že danes poskuša, kolikor mu pač dopuščajo moči, prikrojiti vso Evroj>o po uzorcu nemškega rajlia. Pri tem se poslužuje svoje preizkušene politike— ustrahovanja in izsiljevanja. Kakorhtiro so nemške mehanizirane divizije do spele preko romunske meje ter zagospodovale deželi, stt Hitler in Mussolini namignila, da čaka ista usoda tud; Grško. Kedolgo ]»o tistem je italijansko vojaštfvo vdrlo \ gr>ko ozemlje, kjer pa, kot pravijo zadnja poročila, p uia pos«4»ne sreče. Da l»o Grška poražena ni nobenega dvoma. Mussolini ; i bi se še utegnilo protiviti, nikakor bi pa ne bilo grško -vojašvo kos preizkušeni nemški armadi. Takoj I>o nemškem vpadu v Romunsko so začeli Hitlerjevi agent je jx> balkanskih državah oznanjati, da čaka slična usoda vsako držalvo, ki bi se drznila ustavljati Hitlerju. Nemški agent je v Švici, na Švedskem, v Beogradu, v Sofiji, v Madridu in Ankari so noc in dan na dolu ter širijo po radio in časopisju novice, ki morajo navdati slehernega s strahom. Pogled ice te gangsterske metode se že l>ojavljajo. Na Švedskem je bila naprimer cenzura poostrena. Časopisje, ki je Objavilo Svojevrstno poslanico, ki jo je poslal Hitler vrhovnemu poveljstvu švedske armade, je bilo konfiseirano. V Berlin so hili povabljeni odlični švicarski gospodarstveniki, da 'bi razpravljali z nemškimi tovariši o novi trgovinski pogdbi. V Berlinu pa Švicarji niso drugega zvedeli kot določbe o najnovejšem nemškem kontrolnem sistemu. Šv icarji so sklepali tudi z Angleži trgovinsko pogodbo, sklenili je pa niso, kajti najnovejši nemški kontrolni sistem je bil v ipreeejšnjem nasprotju z določbami nameravane pogodbe. Jugoslavija in Bolgarska sta skoro istega dne izdali protiiidovske postave, ki po svoji ostrosti ne zaostajajo dosti za postavami, ki sta jih nekaj dni prej u-teljavili Francija in Romunska. V Jugoslaviji in na Bolgarskem je razmeroma le nmlo ftidov, tako da ne predstavljajo nobenega problema. Obe vladi sta jim še nedavno zatrdili, da bosta vpo-Stevali njihove pravice. Hitler se pojavlja s svojimi zahtevami. Države mu v zt reza jo in s tem prihajajo pod njegov vpliv. Lahko se reče, da ima razen Grško in Turške že r&o Evropo pod svojo komando. Na smrt obsojeni je zadovoljen. Nedavno so v "Soinborn na smrt obsodili zakrknjenega ropal skegi; morilca Antona Le-voheviča. ki je umoril in oropal dve ženski. Lannkega 'eta jej najprej v njenem: stanovanju v SoiHboru zadavil vdovo Belo Markšan, kjer je bil nt kdaj mizarski pomočnik. Zato je vedel, da ima vdova denar. Komaj je prišel iz zapora, kamor je bil obsojen zaradi vloma nekam drugam, je še iste noči prišel peš v Somber ter vlomil v Ivdovino stanovanje, jo zadavil in ji vzel 29,000 din. S tem denarjem je odšel v Prčko, kjer je popival, dokler nvu neke pe-vačice niso u i! n i h mukah kmalu izdihnil, mater so pa prepeljali hudo opečeno v bolnišnico. . Morilec zkušal pobegniti iz ječe. V Bjelovaru sc je zagovarjal zaradi več ubojev in umorov Družni Popovič. V svoji celici je bil uklenjen v verige na rokah in nogah. Neke noči pa je s svojim nožem, ki ga je .prena-redil v pilo, prerezal verige na rokah in nogab ter se je pripravlja! na beg iz ječe .skupaj s svojimi tovariši, ko ga je zalotil ječar. Zdaj je njegovega upanja konec. Kmet v boju z volkom. V bolnišnico v /bosanskem Konjiču je prišel kmet Dervo Maksumič iiz vasi Gracija v o-kolici Ljubeškega. Mož je varoval ovce na planini Ha j vaz blizu Konjiča. Ko je ponoči spal, je preskočil ogrado velik STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri knjigarni slovenic PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York Peter Zgaga POTREBUJEM moža z ženo za oskrbovanje SADNEGA VRTA. Mož mora biti vešč v sadjereji. Pismene ponudbe naj se pošljejo na naslov: Marija Rosenberg, Apt. G4, 270 Fort Washington Ave., New York Citv. 2x volk, ter takoj napadel spečega kmeta. Popadel ga je za glavo. K sreči pa je Dervo Maksumi kot musliman spal -fesom na glavi. Zato je volku o^tal v gobcu fes in mu obtičal v grlu. Dervo je planil pokon-cu ter z obem& rokama zgrabil volka za goltanec, nakar je .pričel kričati na pomoč. Priliitel je njegov brat Ahniot, ki je volka zaklal, nakar sta ga odrla. Njegovo glavo pa sta odrezala ter jo je Dervo prine-el v Kon-jico kazat. Še vedno se v golta ncu vidi Dcrvov fes. Moža so obvezali ter so mu dali injekcije zoj>cr -teklino. Kmetje ubili glavno pričo. »V Bjelovaru vlada veliko zanimanje za obravnavo v zadevi ubojev iz os vete in sovraštva v vasi Vozišču. Po zaslišanju mnogih prič je sodišče oprostilo vse osumljence zaradi pomanjkanja dokazov. Toda prišlo je do novega prelivanja krvi. U-boja osumljeni kmetje so javno grozili, da se l>odo osvetili pričam, ki so bile krive, da so sedeli leti; dni v preiskovalnem zaporu. Tn res so v zasedi počakali glavno pričo Stjepana Kovača in ga ubili. Vseli 14 bivših obtožencev so ponovno aretirali in privedli v zapore zagrebške policije na odredbo-samega bana. Orožniki so ustrelili nevarnega roparja Iva Matiča v vasi Živi niča v bosanskem okraju Dorvonta. Matič ^e je že dolga leta pečal s teem pokli cent Ko so ga pred več leti orožniki že skoraj imeli v rokah, jim je ušel ter bežažl v Beograd, kjer >e je napotil kar naravnost k tedanjemu notranjemu ministru, kateremu je povedal, da ga preganjajo prav za prav le zato, ker jo politično preganjan. Nato pa je o-gajanjih s kompanijo local št. 3 International Brotherhood of Eleitrilal Workers (AFL). .SLOVENSKA VESELICA Delavsko samostojno podporno društvo bo priredilo prvo predpustno soboto svojo veselico v prostorih rojaka 'Fr. Arneža ke v Magdinem spremstvu, četudi vsa javnost ve, da mu je bila rdeče lasa ljubica tisočkrat bolj pri srcu, kot |>a "preljubi romunski narod", od katerega se je pred odhodom takom hinavsko poslovil. Celim ta molk v časopisju? ('emu taka obzirnost napram dvornemu žlahtniku Volitve so za nami. Razbur jenje se je pomirilo. Poraženi republikanski kandidat Wendell W. Willkie je pozval narod, naj strne vse svoje moči in naj pomaga predsedniku Rooseveltu v njegovih poštenih prizadevanjih. Kaj bi se zgodilo v kakšni evropski državi v »ličnih okoliščinah Poraženi kandidat bi zbiral okoli sebe armado in se pripravljal na pohod proti glavnemu mestu. Se dober mesec je do boži- ča. Za današnji dan so uaj>ove-dalt v New Yorku sneg. Toda tolažba je že tukaj. Zdaj se dnevi krajšajo, po petih tednih se bodo začeli daljšati. O svetih Treh kraljih s-e bo dan podaljšal za petelinji zijaj. Do sv. Treh kraljav je pa komaj sedem tednov. Salamensko naglo tečejo leta. Blagor tistim ženskam, ki bodo z novim letom za leto dni mlajše. Ce je v samoprevari reška kšen užitek, ga jim vi srca privoščim. "O LAS NARODA" — New York Friday, November 15, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 TlfoMAS 11ALES: Izgubljeni oče "Irish Republican Army9 Leta 1916 je bilo pokanje Angležem. Tik pred vstajo se bomb in prasketanje strojnic je pojavil v Dublinu ^ir Robert "■o -prejemali zdaj Riserja bolj neradi. Zdaj -e je hotel obrniti k stroki od katere je bil kot mladenič pobegnil. Tedaj ko ga je vleklo >rce h gledal iŠču. je očarljiv, lip mladenič, za vrsti bil "<}roni>ka strela!*' je zaklel, tiimi Šaljivci za zastarelega, pnkuiist prometne di nžb<-1 Mož ni imel tem|pa na.~e doW. Marlio'm & Co.. Clarke. t4danesjCelo v predmestnih varijetejih je ns vri*, ž ji dan." '•■Mr. Clarke!" Ko *■(• je Clarke obrnil, je stal za njim mož sedemdesetih let, lepega, zanimivega igral-koga obraza. "Kdo >te? Kako ste prišli em»? Kaj bi radi?" ''Pisem se Ri-er. Služil sem pri tej tvrdki pred 40 leti pod vašim očetom. Zdaj mi prede tlaba. Rad bi dobil službo kladišV-nika aH kaj podobnega/* K'eprav -e je C arke jezil, se je moral nasmehniti. uir«*l to nmogo let pozneje Američan Charlie Chaplin v nemem filmu. Toda knValu se je izpremenil oftu.s občinstva in R!ser je veljal med' harlekinskimi. ples- katerega so se kar 7)0 vnema la ženska -srca. . IS svojim prijetno zvenečim te norjem je bil gotovo lepo napredoval pri operi, loda tudi od < pere je zopet pob» gnil iu presedlal k varieteiu. kjer je kmalu postal slaven ljubljenec občin-tva. . iKot mlad' tenorist se je seznanil s prekrasno hčerko Wil-liama Dovla. lastnika velikega modnega salona 44K. Dolve & sin." 'F*iaiic(\s. razvajena hči iz u-glednosra doma, je postala proti volji roditeljev igralka in pri gledališču se je zaljubila v Vpega Prancesa ter umrla kmalu potent, ko je rodila Riser in -itfčka. Ponosni roditelji <0 prepre-čil". da ri> mladi tenorist ni poročil z njihovo ličerko. Zatajili -o mil celo rojstvo m'oiro-veira sin ka. Francesco, ki iki nacionalisti so povsod naglo napredovali in se pripravljali na oboroženo vstajo proti "'Sprejeti str," je vzkliknil Stone in imenoval honorar, ki >e je zdel Riserju kraljevski. 44iSte zadovoljni, gospod Riser!" Riser je lin lče prikimal in podpisal pogodbo. Se vedno ni nkoge vsega razumeti. Ali je bil to film ali čudež * 'Pozneje ko je ^edel Francesco s Frankom pri časi vina in pripovedoval o Frances, o mučenici materinstva, je mladi filmski igralec zvedel, zakaj jc teh ga in postaranega potepu- ZVe jej več !et navduševal za Riserja in kako ga je slepo posnemal, j "Recite, ali ni bil Ri-er v mladih letih na las podoben] meni?" je vzkliknil Frank "in; pevski dvorani. Ugajal nm je^li ne bom pozneje j; iz prav takj groteskni, vendar pa dobro- kakor .ic zda j on f" j dušni igraVki način tega 1110- Ko je zaslišal ime Doyle, in Več let jo hodil za njim zagledal pred seboj svojo tnla-M>slušalec. kot gledalec. deniško podobo, je takoj vedel, klubu je potem' oboroženih mo-ž. Irci sami pravijo, da jih je bih vsaj 15.000. Angleška policija Inteligence Service je pravočasno zavohala upor. Močne, odlično oborožene čete in po linn ženi policijski oddelki so stali vedno v pripravljenosti. <>r»o*dne na Veliko noč so počili prvi streli. V FLstru in Dublinu so nosili po ulicah velike transparente, med ljudstvo ^o raztroli na milijone letakov. Med nemiri in pouličnimi boji so oklicali irsko republiko, ki pa se je knuilu zrušila pod ognjem angleških Čet. Sir Ro-bert Casement je.bil ujet in od-peijan v London. Dejstvo pa je da je za nekaj časa le prenehala ir>ka republikanska vlada. To dejstvo je največje važnosti za ir*ko republikansko armado, ki je zirrajena na osnovi te vlade. Irska republikanska armada, ki tudi danes v svobodni irski republiki j ni dovoljena, se sklicuje 11a to.| da je ona pravna naslednica v letu 1916 rojene republike. Svobodna republika Irska ima da nes hvojo vojsko "Irish Republican Army" nezakonito kc republike, Eamo-n:i de Valera. Ta mož, rojen v Ameriki kot >iu španske matere. je vodil poleg *ira Roberta Casement a omenjeno veliko nočno vstajo, j«* bil obsojen na dosmrtno ječo, izpuščen na svobodo, oil»ojen in zopet iapu. ščen. Dobro je sj>oznal notran-j jost angleških in irskih ječ. Do "leta 1921 je bil aktivni član Ir--ke republikanske armade, tega leta \r<\ je izstopil in ustano-Ivil nekoliko zmernejšo stranko iFianna Fail (vojaki Irske). ll.eta 19'J^ je izbruhni a na j Irskem državljanska vojna. jKi nča a se je s porazom irske republikanske armade. Tisoči j-o zbežali na Angleško, kjer r-o do zadnjega tajno delali pr<»ti j Angliji. Zlasti lansko leto so I nastopili zelo učinkovito. An-jgleška vlada je izdala proti J njim stroge odredbe, ki so v ži-vem nasjT roLstvu z dotedanjim angleškim .strogo deniokrat-Iskini izročilom. Dovoljevale so celo vstop v zasebno > t an o vanje brt^ posebnega poprejšnje-ira načela slovite angleške Magne Charte. Notranja organizacija Irske republikanske armade je skrivnostna in tajna. L-e toliko je znano, da ima vrhovni svet v 1PT knjige, rr O ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Ba&r (184 strani.) Povest je prevedenal iz češčine. Ob čitanjn se citate! vživi v življenje nam sorodnega češ kega človeka. Baar je priznan češki] pisatelj, in boljšega prevoda si sko ro ne moremo želeti. Cena ki Vas" ■ ##OPOMBA: Knjige označene z so bo tt •S- v platnu vezane. zanimale! GORNJO KNJIOO LAHKO NAKOflTE PRI: KNJIGARNI SLOVNIC PUBLISHING CO. 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Cena 25 centov Pofiljite svoto t znamkah os. po 2 centa. po 3 Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, U ga dobite z atlasom ln ko ga Izpolnite in poSljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih se drŽav, kakor bodo premeti Jene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: "GLAS NARODA" «1« WEST lttfe STREET NEW V O B R . N. V. | tak ko imenovanem "Supreme Army Council". Po angleških I podatkih imia danes še 10.0001 članov. Zaradi strogih ukrepov .proti njim so mnoari zbežali iz Anarlije. Ker je Irska edini član anarleškejra imperija, ki je .^ega najboljšega pisatelja, v katerem se predstavlja k<>t izboren poznavalec o-t roške duše. Mehko vezano. 114 str. Cena $1 — TOLM1NCI Spisal Ivan Pregelj Ko je po-tala pest gosposke le pretežka in pretrda, so >e Tolminei spuntali. V Gorico -o šli oborožen-in s vilami iu cepci. "In galjotu vili- v vamp!" je bilo njihovo geslo. Toda punt ni uspel Cena ...................... IZZA KONGRESA Spisal Ivan Tavčar. 548 strani. Pisatelj je posegel v tem romanu v začetk devetnajstega stoletja, ko -e je vršil v Ljubljani kongres, ko -o se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. •SK ene ...................... MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Vitcštvo in maščevanje — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c- MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. 0Cena ...................... SAMOSILKul. opisai Anion Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................*L50 KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET uvuj vnvt * bile danes Vanda in njene tovarišice. Kolik križev ]>ot je bil meti onim dnevom in današnjim. Ko je včasih srce velelo tja — in je ukaz pokazal v nasprotno smer — in v 8 red i 'bil Bog in njegova neizprosna volja. Ko se je ntfadost tako težko odrekla pravicam zemljo, ki je je bilo toliko v telesu, da se je posipala še in Še v dušo in »e mešala med besede z Bogom. Ko se je oddaljil celo Bog in so .se zarili dvomi v dušo. In je bila v trenutku vsa vera kakor pajčevina tenka ill se je odineknila notranjemu pogledu. In ko je postala zoprna vsa okolica in so zazdeli vsi obrazi tuji in zlohoteči. Ko je bila celica prete-ua, cerkev preledena, tabemakelj brez Boga. Ko je bilo vsako delo prenaporno in se je zdel ve« trud zaman in :-o >e vrstila ponižanja drugo za drugim . . . Ko Je premislila vse to, se je zbala za Vando in vve mlade duše, ki se bodo jutri darovale Bogu in zavzdihnila je: "Gospod, ti -i velik. Pomagal »si meni, tudi njim boš :;tal na strani. Posvečeno bodi tvoje ime!" Belo je bilo jutro in belo je bilo nobo. V cerkvi je bila svečanost v ozračju, veliki altar re je blestel od zlata in rož. Lučke so podrhtevale. . \ koru za redovnice se je motno pretakala črnina rodovniških oblek s .svetlobo altarja. Kakor iz daljo jo pritekla pe^m iz cerkve, glasovi orgel so se prelivali v mogočnih valovih. Pa je utihnila pesen*, globoka tišina jo zavzela vtv prostor in je bila t< žka do bolesti. V drhtečih glasovih se jo iz samostana približalo petje psalmov, prihajale so novinke. Kakor iz voska so bili obrazi, a v očeh jo bilo pričakovanje in zaupanje v lw>dočno-t. sedanjost pa se je skrivala v belih oblekah in pajoovina-tih tenčicah. . Vanda ni čutila tal pod seboj. Venomer je zrla v križ. A ko se jo za hip ozHa j>o redovnicah, je vztrepetala in skoraj bi bi.a omahnila. Obenem jo v duhu videla Trst, bogate ceste so vriskale življenju, morje se jo smejalo in vs-i-povrod je žarelo -olnce. solnem, solnce. "Solnce — Bog'" — zdrznila se je. In je izgovarjala besede odpovedi in laritve z ja-nini in trdnim g'asom. Potem se je sklonila. "Gospod, stori 7 menoj, kar hočeš; saj vem, da me ljubiš.T* Spet ^c je razmahnila pe-em. orgle so pozvanjale kakor a veliko noč in vsepovsod je bil Gospod.. Po končani svečanosti so šumeli glasovi v samostanu, hodniki so bili polni igo-t o v in čestitanja ni bilo kraja ne konca. Moderne obleke, klobuki vseh barv, nojeva peresa, preproste rute; parfi mi in -vila, bogate go>po. revne ženice, mladi go-s-podje, starčki in otroci — vse se je čudno mešalo med rodovniške obleko. Tuje je odmevalo po hodnikih. Stene so -e čudile, ^trop je strn.el, tla niso vedela ne kam no kod. ker niso bila vajena trdih stopinj. Snueh. vzkliki, gostoleče be->ede. solzo — vse so jo motalo v nesoglasju. 44 Tu vi .»te kar -ami!" je vzdramila prednica Vando iz njenega opazovanja. "Saj res. kar sama >ou\,y" je dejala Vanda in >♦• ozrla. 44In vam je hudo, ker ni nikogar iz Tivta?" 44Malo čudno m; jo." Vanda -e je spomnila nuiterine boleani in je zavzdihnila. . "Nič ne marajte. V Bogu snio vedno vsi združeni." "O, saj ne tožim in m>< m žalostna. Saj sem tu doma." Tako je prav. Bog vas je zdajle gotovo vesel." Od> i sta skupaj v lepo okrašeno jedilnico in <-e pomešali med druge goste. "Veš, Melanija." jo dejala Tina, 4'pa mi je vendarle žal, da te nisenit poslušala." 4'Tedaj pač ni bil še tvoj čas za moje nasvete," je dejala Melanija in se zamislila. . 4 4 Al i hi bila ti kdaj zamenjala z menoj!" 4*.faz!" je v zadregi odvrnila Melanija. "Xe vem." Lepo ti je," je zamišljeno rekla Tina in jo pogledala. "Lepo." 44 Tn vajina hiša?" "Že stoji. Kmalu se preselimo vanjo." "In vrt in otroe*. — in kitajrko obzidje — še veš!" je s .-mehlja jem vprašala Tina . ■ 44Vi m. Pa puhtiva to. Kako jo tebi danes?" "Hvala za vprašanje," je odgovorila Tina in >e zazrla v strop.44Sicer ti pa no morem reči na tvoje vprašanje — hvala." "Pa se mi zdiš vendai boljša danes. Morda bi bilo dobro, če malo vstaneš." 44 Da bi vstala? Zmogla bi že — a nič me ni volja. žala bi, ležala in spa'a — spala daljo in dalje. A spanca ni." 1 * So še tako hude boW*ine?" "Vajena sem jih. Ce bi prešle, nemara bi nri bilo še dolgčas po njih." "Ne tako. Tina. Zaupati moraš v zdravje. Saj pride." "Ne pride — že vem, kako je z menoj. Po vseh teli operacijah, po vseh teh letih — kako bo prišlo zdravje? Vse je zaman. Predobro vem to. In veš — Bog je pravičen." "Zdravnik vendarle upa," ie dejala Melanija, čeprav je vedela, da ima Tir:a prav in se ji je smlilila. 4'Zdravilik naj !e upa — jaz pa ne. Pustiva to neokus-nost. Si1 videla Andreja?" "Srečala >em ga." "Kakšen j?, kajne! ^ Zares me ima rad, da ga je tako prevzela moja bolezen. Časih ne vem, če sploh še živi. Kar tava okrog in me venoirter gleda. In že sam je kakor kost in koža. £koda njegovega življenja, ki se je tako oklenilo mojega in se razbilo, kot re je moje." Tina se je grenko nasmehnila. "O, on je prepričan, da ozdraviš," je rekla Melanija. "Se bolj, kot zdravnik, vent. Strah ga je, če bi so motil. Kaj meniš, kaj je zakrivil v življenju, da je bil tako kaznovan se je tako zagledal vame?" je vprašala Tina. Krasen večer med prijatelji Ne morem si kaj, da ne bi na pristanišče, ter nasrtopiti redno teni me-tu v javnosti omenil,1 vožnjo med New Yorkom in kako kra>in večer sem imel Lizbono na Portugalskem, kar čast preživeti med svojimi pri- pa je bilo začasno vsled resnih jatelji, in posebno gosti v če-tr- evropskih razmer ustavljeno za tok zvečer na Osmi. v Nem nedoločen čas. Yorku. Naj omenim na tcm| Gospodje častniki, lepo je od mestu malo podrobneje: j vas, da ste ne povabilu našega Moj dolfor prijatelj je pova- prijatelja iz Osme tako v lepem bil na večerjo naše odlične go-, Številu odzvali. Uverjeni smo, VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidna Jo kdaj lnute plačano naročnino. Prva •tevilka puiueiit meaei-, druga dau In tretja pa leto. Da oim pri lir« Dlte liejiolreOUt'igM dela In nt loško v, Vaa proalmo, da »kuAau- uarufui-no pravočaano poravnati, i osi j i te naročnino naravno«* nam aH jo pa plačaj>e uašt-mu zastopnike ▼ Vače t k kraju ali kateremu izaie 1 ■aslopnikov, kojiti Imenu «o tiskana s debelimi črkami, ker ao upravičeni obiskati tu«ii druge naselbine, kjer Je kaj i_a*lh rojakov um-ijeuib. Zastopnik bo Vam IsročU pcCrdllo za plačano naročnino. spode častnike jugoslovanske-'da boste i-to storili tudi na po-ga parnika "Lovčeii," kateri (vabilo dmgili naših družin ali re še vidno nahaja v New Yor- j prijateljev, tor da «i bomo s kit in -ioor gospoda inž. Viktor- (tem vašim nepričakovanim ob-ja Luliča, g. Rudi Kočarja in g. i; Pueblo. l*e«er Culig. A. Mat ti« W«l«euburg. M. J. Rajnih INDIANA: lndiunaitolis: Frank Zupančič LL1NU1S: Chicago, J Bevčl* Cicero. J. Fabiaa (Chicago, Oieero In llllnoia) Juliet, Jennie Hamblcb LA Sail*?. J. Speik-b lltteUklHb, Frank Auguada North Chicago in Waukecan. ifaiM 4AKYLA.NI): Kltzmllier, Fr. Vodoplve* illCDIGAN: Detrjlt. L Plaakar 4INNESi»TA: Cliisholm. J. Lukanlch Ely, Jo«. J. Peshel Eveleth, Louifl Goal« .Gilbert, Loals Veasel Hlhhlr:*. John Povfle Virginia, Frank HrratJcb dl>NTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champ« NEBRASKA: Omaha. P Broderlcfc >EW YORK r Brooklyn. Anthony Rvet Km H rjrtl^ Fall*. Frank Masle Ivana Londonski d< pisni k švoilsko-ga dnevnika "Nva Da gl igli t Allehanda" poroč.i svojemu li-p-tu vti-e o -bon hba ril i ran ju angleške prestolnice in pravi: Kevemi dol hiš ob Temzi, ki ____ j- l.il žc v iKipoManskih M.'ah| ČEDALJE VEČ SLEPOTE, razdejan po nenrskih boufui h napadih, so začeli najprej iz-pr;r/.njt vati. Probiva stvo, ki je stanovalo v bližini ondotnih industrijskih naprav, je o raznaša- i -i • -j io glasovi, da ljudje vodno bo t raku nemški napad ponovil, ' ^ , ' , ii , i i, 'trpe za takozvano "nonio slo- vse drlo v zakloni;x»a. Kom-j V ,, . ..... ... , -i • I pote so zdravniki izjavili, da so žarele treskati na zeniijoi* . 1 . »HlO: Barber ton. Frank frofcs Cleveland. Anino Bobek. ChM. Kar linger, Jacob Rtimik. Jo»— SlapnU (ilrsrd, Anton Nagode Loraij, l^ouin Balaut. John KumAa Tonngatown, Anton KlkalJ •iREfiON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer. John Jcvnlkar Conemi.ugh. J. Brezove« Coveniale la okolb-a. Mr«. Ropofli Export, I^jpančU Farrell, Jerry Okcrn Forest City, Math Karaln Fr. Blodnlkar Greensbnrg, r'rank Nov«k Homer Clftv. Fr Feren'-hsk Imperial, Vence Palcicli Johnstown, John Polanta Kraya, Ant. Tau2<>lj Lneerne. Frank BaUocb Midway. .Tomi Znst Pittsburgh in okolic«. Philip Prsgar Rtpelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Hrhlfrer West Newton. Joseph Jot«o..... WISCONSIN. Milwaukee, West Alila, Fr. Sk«k Sheboygan, Joseph liaaet WYOMING: Rock Spring«. Lani« Taurhar Dlamoudvllle, Joe Roll<-n I Zdaj lahko našim citate-Ijem po^trežimo s vplatnn ^ vezanimi knjigami tega znanega romanopisca. ROMANI Karol Maya Tiak zastopnik Izda potrdilo za *»« k katera Je preje!. 7a«t«poike Upi' prlp*r«#am*. '*»»4Vt "Ot «4RI>IM _________i Skupina 3. knjig—$5. ^ SIŽNJI—I. KNJIGA «T:i <*tr:ini. Knjigi : S Konji in ljudje v svetu; V grohniri in po pusfavi; Ib-le fi sužnje. ' $2.00 S SUŽNJU!. KNJIGA •JlTJ -tir.ir.i. Knjiga vwhuje: V levjem brlogu; Jezero kro- J kmlilov; Abu llamsi Mija; Oh S ravniku. S2.00 S SIŽNJI—3. KNJU;A ihl'J strani. Knjiga v^-l»uje: ^ Zadnji lov na sužnje; I .juhi- ^ te svoje sovražnike; Na seri- ^ hali; | gnan. S2.00 S * * * ZGORAJ OMFNJKNT: 5 V PLVTNt VKZ.\XK KNJIGI-: — VSAKA PO $2.— ; AM i KNJIGK S SAMO $r,. --------------3 V PLATNU VEZ fc --------- _ _ » BKL\ REKA S •rji strani, > slikami. V-i-l.in:t : K Dvojnik; Pred vojnim sodi- ^ šrrm; Oh 1'ruguaju; < re/ me- ^ J- J S2.00 S DOLINA SMRTI '••» s »likami. \ ^-bina: S Mi?»s Alma; l>erviš; Spletke iu zanke; Pekel. "ODPRTA NOC IN DAN SO GKOliA VRATA.. Xa Kly, Minn., je umrla vdo-(Iujočo soprogo Pavlino, katera va .\trs. Johanna Merkun, vjje tu«ii n;i bolniški postelji d<>- ' ' n ta. tri hčere, sina Loui-a, v, rtarem ktaju pa brata Janeza. alarnjne sirenee. Novinar se je skušal ipreriti proti južni strani reke in je na ta mučili dospel v bližino ilokov. Ambu ančni vozovi in srasilci privadi teme, potreUnje od 2 sekund do 2 minuti časa. Prava "nočna slepota" na-taja samo zaradi pomanjkanja -n dirjali sem in tja ter so zvo-1 vitamina A, ta pa ne naha/a v nili. da so se jim ljudje mojrli [maslu. š|»inači paradižnikih in umikati v stran. Neprestano so|salati. "Nočna slepota se to-padale bombe. Prišel m do vogala neke nlice. kjer me je zadržal gasilski voz. V naslednjem trenutku je bil vo«ral posnet. Ostali so le še kupi peska opeke, ometa in razvaline. 'Videl -en< vzidal no bombo, ki jo zadela neki rezervoar v plinarni, pravi dopisnik. Toda razdejanje bomjhe samo ob sebi še ni bilo toliko hudo. Mnogo hujši je bil pi>klonr«ki trušč. ki so '2 let. Njeno dekliško ime je bilo J< lianna Vranešič. rojena v Tribučah jni Črnomlju v Bi li Krajini. Zapušča 4 sinove; starejši John ji» po poklicu brivec: eno hčer v Wash-iiiirtonu. D. C'., hčer Jolianiio, omož. Vadnais. Na KI v zapušča sestro Mrs. John Korošec, v Milwaukee. Wis., pa brata Johna. Nadalje zapušča tudi vrč -orodnikov, kateri r-o -e udeltžili pogreba, kateri s<* i<* vršil 22. oktobra. Pretresljiv ;e bi! ]irazor, k<> so se otroci }><--Klavljali oil svoje ljutbljene matere, sestra od ljubljene sestre in ostali sorodniki. Pokojna jeibila dva tedna bolna na vnetju bezgavk. Pred dnevi je v Aurora. III. umrla Mr-. Allies Praprotnik, roj. De/man. stara 72 let :n do-nui iz Smarjet na Dolenjskem. Zajm-ča .-ina in hčer. t V Chicairo. 111. ji :'». nov. preminil John Junko, star let in rojen v Črnomlju. lie I a Krajina. V Uhicairo se je pris<*lil j»reil .72 leti iu ves ta čas je živel tukaj. Zapušča sina in tri hčere, v Detroitu pa bra t at Leopolda in brata Franka nekje v P( misv.vaiiiji. t V (fliisholni. Min. je dne 2f». oktobra umrl Ruilolt' Ttobnik. star 62 let. donui iz Luč pri Ljubnem. V Ameriki je bival 34 let. in rdcer ve- čas v Chis-holiim. Zapušča ženo. dva sirova, tri hečere in tri -ostre, v Mihvaukeeju, AV;s.. dvr- hčeri. v starem kraju pa dva brata in sestro. * Pne r». nov. je v okrajni bo!-niiniei v Chie.i^n. 111. umrl ro-Rlen je bil let pri American j iak Flank Rutar. star of> let .^teel & Wire Co. Zapušča ža- in doma iz Markonca. . V Aurora. III., je pred dnevi na^lo umrl rojak Jakob Faj-far, ki je zapustil ženo s šestimi nejneskrbl jeniiui otroci. t Po do'iri bolry.ni je na svo-jeim domu v Clevelandu, O., umrl dobro znani rojak T.ouis r^ k«-I»i: i: Ko/ak -tevilka deset; N;i -ledu; Oh Dajkalskeni jezeru; Domov. $2.00 V ( ORDILLLRAH Hjr, Mrmi, » ,-Iikami \ - l.in.i -tiran (haro; PuSravnik; Lo; na N ridaiioni; 1 So/j;» MNllia. S2.00 ZAKLAD V SKHRRNK.M JLZLKI strani. — Vwhitui: Med drvarji divjega zapada: Na lEutlerjevi farnii; DioIhij za življenje; Potopljeni zakladi. BROŠIRANO $2.00 ^ I C $2 00 S i Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik, (136 tsrani.) Kersnik je pisal ^ Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cvkla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena ............................$1.00 MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI, KLEOPATKA. Spisal Rider Hagard. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom '4Grunt." Cena...................... 85c. 2S3 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraijici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack Lon- čar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 don. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena ...................... $1.00 Slovenic Publishing Company IZ IIAt;i>ADA V STAMISI L •I knjigi-, s slikami. «#J7 -tr;mi V»hiua : Smrt Mohamed Kmina; Karavana smrti; Na hecu z t.oropa; Družba Kn Na-t. $150 ^ KRI/KM PO J1TROVKM 4 knjige, 3« strani, > sli kam i Vsi-Iti na : Jezero smrti; Moj roman oh J Nilu; Kako sem v Mekko ro- ^ mul; Pri Šamarih; Med Je/i- S di. $1.50 9 S PO DIVJEM KI KDISTAM -I kiijj„'i'( I Mirani. > Pikami. L Vsebina: fi Amadija; Dec »z jere; Kront ^ sveta; Med dtema ognjema. k $1.50 S PO DEŽKLI SKIPKTAKJKV -I knjigi-, ."»77 strani s >liknuii. J V*pl)iiia: J| Brata Alažija; K«»fa v ^»te- g ski; Miridit; Ob \ardarju. $1.50 2 V OOKAH DALKANA 4 knjige, > alikanii, 57«; »t rani. k V .trbiiui : Kova« S i men; Zaroka i /apr'- ^ kami; V golohnjaku; Molu ^ medanski sietnik. $1.50 S SATAN IN 1ŠKAKIOT 1- knjig. * idlkanii. 17»' 1 >trani. Vwltina : Izneljetiri; Yuma Šelar; Na »ledu; Nev armr-l i na>pro t i; Almaden; V treh delih »veta; Izdajale«-; Na lavu; Spet n-i divjem zapadli; ReSeni milijoni; Dediti. $3.50 S vrfvy »št.n i na p l a Can a * \ Naročile pri: KNJIGARNI slovenic! PUBLISHING COMPANY 516 WEST 18th STREET N E W Y O B K , N . Y . j \DVERT1SE IN "GLAS NARODA" t L '