Kranjski delavci so 1. maj proslavili na J oš tu, kije bil znano zbirališče naprednega delavstva že Pred vojno. Slavnostni govornik je bil predsednik občinskega sveta ZSS Viktor Eržen, kije ob tej Priložnosti tudi podelil letošnje srebrne znake sindikata najboljšim OOS in sindikalnim aktivistom. - Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 35 ^stanovitelji: občinske konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka !l» Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Upednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Ucakar GLASILO SOCIALISTIČNE Z Na Šobcu pri Lescah, je bilo v soboto, 1. maja, tradicionalno prvomajsko srečanje delovnih ljudi radovljiške občine. Na dopoldanski proslavi je govoril predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Marjan Vrabec, kije aktivnim in prizadevnim sindikalnim delavcem in sindikalnim organizacijam podelil 20 srebrnih znakov sindikata. Odlikovanje predsednika republike pa sta dobila Janez Pretnar in Peter Ježek. — A. Žalar Kranj, petek, 7. 5. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Prireditve ob obletnici rojstva Ivana Cankarja Po vsej Gorenjski se pripravljajo na počastitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja. Prireditve v počastitev spomina velikega pisatelja, revolucionarja in misleca bodo vse leto, največ I pa jih bo maja. Pripravljajo koncerte, recitale, dramske predstave, predavanja, razstave in razgovore o Ivanu Cankarju. Precej Gorenjcev iz vseh občin pa bo v soboto, 8. maja, odšlo na osrednjo proslavo v Ljubljano, kjer bo v hali Tivoli govoril Edvard Kardelj, predsednik odbora za proslavo 100-letnice rojstva Ivana Cankarja pri republiški konferenci SZDL Slovenije, o pomenu Cankarjevega dela pa bo govoril tudi Bratko Kreft, oodoredsenik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na proslavi si bodo udeleženci ogledali Hlapca Jerneja v režiji Jožeta Babica in v dramaturgiji Primoža Kozaka. Na Jesenicah ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja pripravljajo recital in koncert, predstavo filma Idealist ter pogovor o Ivanu Can-H karju, pogovor, ki ga bo vodil akademik Bratko Kreft. Po šolah bodo učenci tekmovali za Cankarjevo bralno značko, spomin na pisatelja pa bodo s kulturnimi prireditvami počastili tudi v posameznih krajevnih skupnostih. V Kranju so Teden slovenske drame posvetili spominu na 100-letnico rojstva, kulturna skupnost pa je pripravila program prireditev, ki bodo vse leto. Cankarjevemu spominu se bodo poklonili s predstavami posameznih kulturnih društev ter kulturnimi programi v šolah. Dvesto Kranjčanov se bo udeležilo osrednje proslave v Ljubljani. V Radovljici je Delavska univerza že pripravila predstave Pohujšanja v dolini šentflorjanski, jih združila z recitalom, v Ribnem so odprli razstavo in kulturni program posvetili Cankarju in tudi mladi v Lescah so ob otvoritvi svojega mladinskega kluba pripravili razstavo o Cankarjevem delu. Prireditve pa bodo vse leto tudi s programi kulturnih društev in v krajevnih skupnostih. V škofjeloški občini je koledar prireditev pester in bogat: med drugim bodo v Gorenji vasi pripravili recital in razstavo likovnih del, razstavo, ki jo bodo združili s prikazom fotografij članov fotokluba: mladinsko društvo pri gimnaziji pripravlja proslavo z recitalom; v Škofji Loki bodo predvajali film Idealist: proslave in prireditve pa bodo vse leto v krajevnih skupnostih I in šolah, med drugim tudi v Čevljarskem šolskem centru Ziri. Delegacija i/. Škofje Loke pa se bo udeležila osrednje proslave v Ljubljani. V Tržiču bo osrednja proslava tedaj, ko bodo praznovali lO-letnico sodelovanja in pobratenja s francoskim mestom Ste Marie aux Mineš, medtem ko bodo vse leto številne proslave tudi v krajevnih skupnostih in po šolah. D. S. Štafeta mladosti na Gorenjskem Štafeta mladosti bo letos kar dva dni potovala po Gorenjskem. Jutri ob 15.50 jo bodo cerkljanski mladinci predali na Kladju škofjeloškim, ki jo bodo ponesli prek Poljanske doline do Škofje Loke. Proslave ob sprejemu štafete bodo pripravili v Gorenji vasi in Poljanah, osrednja prireditev ob sprejemu štafete v občini pa bo v Škofji Loki. Ob 18. uri bodo štafeto izročili mladim iz občine Ljubljana-Šiška. 1.1 SH9 Grijan Belec: Ivan Cankar — Foto: F. Perdan V današnji Številki Snovanja — ob 100-letnici Cankarjevega rojstva V nedeljo, 9. maja, pa bodo štafet-no palico pri Vodicah iz rok ljubljanskih kolegov sprejeli kranjski mladinci. Osrednjo svečanost ob sprejemu pripravljajo ob 8. uri na Trgu revolucije v Kranju. Kranjski mladinci jo bodo predali tržiškim, od tu pa bo potovala skozi radovljiško občino na Jesenice. Jeseniški mladinci jo bodo ob 12.25 predali na Vršiču mladincem s Primorskega. V vseh večjih krajih pripravljajo svečan sprejem štafetne palice s kulturnim programom in športnimi prireditvami. Letos, ko praznujemo 30-letnico mladinskih delovnih brigad, bodo štafeto po gorenjski nosili brigadirji. V Mojstrani se bosta zvezni štafeti pridružili tudi štafeti s Triglava in Jalovca. Nosili ju bodo mladi alpinisti. . -lb PRVI MEDNARODNI SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA V KRANJU OD 7. DO 14. MAJA Naročnik: Seja CK ZKS Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu mora biti sestavni del nadaljnje preobrazbe samoupravnih družbenoekonomskih odnosov oziroma celotnega političnega sistema ter hkrati priložnost, da se v njej temeljito pogovorimo tudi o tekočih in dolgoročnih nalogah s področja družbenoekonomskega razvoja. To je osrednja misel s sredine seje centralnega komiteja CK ZK Slovenije. Sejo je vodil France Popit. Rast OD mirnejša Visoka rast OD ter cen življenjskih stroškov, značilna za leto 1975, se počasi umirja. Hkrati s tem pa gospodarstveniki ugotavljajo, da pada tudi produktivnost, in to v primarni kot predelovalni industriji. J ugoslo vanski dan V sredo je bil na graškem velesejmu jugoslovanski dan. Ob tej priložnosti sta turistični zvezi Slovenije in Hrvatske pripravili tiskovno konferenco. A vstrijski novinarji so se zanimali predvsem za mariborsko letališče, njegove zmogljivosti in kakšne zveze namerava uvesti. Stanovanja s tekočega traku Po štiriletnih raziskavah so se velenjsko Gorenje, poslovno združenje projektantskih organizacij Slovenije Consor-tium in Avtoradgona iz Gornje Radgone odločili, da bodo začeli uresničevati program industrijsko montažne gradnje stanovanj in javnih objektov. Poskusna proizvodnja naj bi stekla še letos v organizaciji vseh treh partnerjev, sodelovala pa bosta tudi IMP iz Ljubljane in EMO iz Celja. Prihodnje leto pa naj bi začeli graditi prvo tovarno za stanovanja z zmogljivostjo 2000 stanovanjskih enot letno. Kaj ponuja program industrijske gradnje stanovanj? V tovarnah stanovanj naj bi izdelali stanovanjske celice, ki bi jih na tekočih trakovih opremili z vsemi instalacijami, oblogami in drugo opremo. Po prevozu na gradbišče naj bi celice strojno namestili v različno zasnovam stanovanjske ali druge objekte. Altamirano v Jugoslaviji Ta teden je dopotoval na krajši obisk v Jugoslavijo generalni sekretar čilske socialistične stranke Carlos Altamirano. Pri nas se je pogovarjal s predstavniki SZDLJ in drugimi visokimi funkcionarji. Zahteva dr. Kreiskvga A vstrijski kancler dr. Bruno Kreisky se je zavzel za brezpogojno izpolnitev 7. člena avstrijske državne pogodbe. Dejal je, da je treba državno pogodbo v celoti izpolniti in da zvezne vlade ne bo nič odvrnilo od tega. Ob tem je dejal, da v državni pogodbi prav nič ne piše, da jo je treba izpolniti le, če si to želi manjšina, temveč je to obveza vseh državljanov. SFRJ na zasedanju UNCTAD V Nairobiju se je v sredo začelo četrto zasedanje konference združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD). Zasedanja se udeležuje tudi delegacija naše države. Vodi jo član ZIS Janko Smole. Pred odhodom naše delegacije na zasedanje se je sestal ZIS, ki je ugo toril, da ima to zasedanje velik pomen, saj pomeni nadaljevanje pozitivnih gibanj v svetovni trgovini. Jesenice Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS Jesenice so obravnavali samoupravno organiziranost v občini, osnutek zakona o združenem delu in potek javne razprave o njem ter imenovali poseben pripravljalni odbor za organizacijo Tedna Komunista. Teden Komunista bo od srede maja in v juniju potekal po vseh gorenjskih občinah, člani Zveze komunistov pa bodo po posameznih občinah pripravili več tem ter program Tedna komunista, ki bo med drugim vseboval tudi razprave, razmišljanja in ocene o kulturnem življenju, pomenu kulture in ciljih kulture v posameznih občinah. D. S. Kranj Na razširjeni seji se je v četrtek, 29. aprila, sestal koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike v kranjski občini. Seje, na kateri so razpravljali o značilnostih gospodarskega poslovanja v občini v minulem letu, so se udeležili tudi direktorji nekaterih večjih delovnih organizacij. Govorili so tudi o poravnavi obveznosti med uporabniki družbenih sredstev in ocenili sprejemanje srednjeročnega plana razvoja v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Včeraj, 6. maja, so se na ločenih sejah sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Obravnavali so družbeni dogovor o družbeni samozaščiti in družbeni dogovor o varstvu okolja. Na dnevnem redu je bila med drugim tudi potrditev statuta samoupravne stanovanjske skupnosti in statuta raziskovalne skupnosti Kranj. A. Z. Radovljica Na 50. redni seji se je v torek, 4. maja, sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Na seji so med drugim razpravljali o spremembi odloka o izvršnem svetu občinske skupščine, o spremembi in dopolnitvi odloka o delovnem področju in organizaciji skupščinske službe, nadalje o spremembi odloka o organizaciji upravnih organov skupščine in o osnutku odloka o javnem redu in miru. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o cenah oskrbnin v vzgojno-varstvenih enotah na območju radovljiške občine. V krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini bodo v nedeljo, 9. maja, ob 15. uri svečano odprli novo osnovno šolo. To bo zadnja šola v občini, ki je zgrajena na podlagi programa o gradnji šol, za katerega so se občani pred leti odločili na referendumu o samoprispevku. Nova štirirazredna šola ima sodobno opremljeno telovadnico (tovarna Elan v Begunjah jo je opremila brezplačno). V šoli pa bo tudi vrtec za varstvo predšolskih otrok. A. 2. Škofja Loka V ponedeljek, 10. maja, ob 18. uri bo v pisarni krajevne skupnosti Gorenja vas, v domu TVD Partizan, razširjena seja gradbenega odbora za elektrifikacijo nekaterih vasi na tem področju. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: pregled sklepov zadnje seje, obrazložitev in potrditev višine in roka plačevanja samoprispevka, sklic zborov delegatov v krajevnih skupnostih Gorenja vas, Poljane in Javorje, imenovanje volilne komisije, predlogi za kandidate za volilne odbore (na celotnem področju bo osem volišč), priprava zborov volivcev, priprava volilnih imenikov ter priprava referenduma in ureditev volišč. -jg Tržič V sredo je bilo v Tržiču posvetovanje, ki so se ga udeležili sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij in predsedniki osnovnih organizacij ZSMS. Na posvetovanju je sekretar komiteja občinske konference ZKS Janez Piškur govoril o pomenu in vsebini novega zakona o združenem delu. Udeleženci posvetovanja so razpravljali tudi o programu javnih razprav o osnutku zakona v tržiški občini. O osnutku so razpravljali tudi na zadnji seji komiteja in soglašali s programom javnih razprav, ki ga je predlagal občinski svet Zveze sindikatov. ., -j k Komisija za razpis delovnega mesta direktorja Gostinskega podjetja »Zelenica« Tržič ponovno razpisuje po 45. členu statuta vodilno delovno mesto direktorja Pogoji: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, družbenimi dogovori ter samoupravnimi sporazumi; — da ima višjo izobrazbo ustrezne smeri in najmanj 5 let prakse na ustreznih delovnih mestih; — da ima srednjo izobrazbo ustrezne smeri in najmanj 10 let prakse na ustreznih delovnih mestih: — da je moralno in politično neoporečen: — da je predložil program razvoja podjetja. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Gostinsko podjetje »Zelenica«, Tržič, Trg svobode 23, s posebno oznako na ovojnici »za razpisno komisijo« v 15 dneh od dneva objave razpisa. Ud bled lesna industrija Bled r Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v TOZD Podnart in DSSS objavljata naslednji prosti delovni mesti: TOZD LESNA PREDELAVA PODNART, ODDELEK LANCOVO — kuharice Pogoji za zasedbo: — P K kuharica s 3-letno prakso — tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil — poskusno delo 1 mesec DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB BLED — knjigovodje razknjiževalca Pogoji za zasedbo: — ekonomski tehnik z 1-letno prakso, lahko je tudi — ekonomski tehnik-pripravnik, ki bi obvezno pripravniško dobo opravil v naši DO Prijave z dokazili sprejemata TOZD Podnart in DSSS — splošni sektor 10 dni po objavi. Pomoč nerazvitim ni miloščina ali plačilo za politične usluge NAIROBI — Te besede je izrekel v uvodnem govoru na 4. zasedanju konference združenih narodov o trgovini in razvoju, ki se je začela v Klavnem mestu Kenije Nairobiju, predsednik države gostiteljice Kenvatta. Poudaril je, da sta nedeljiva tako mir kot blaginja in da živimo v svetu, na katerem si majhno število narodov ne more več prilaščati privilegijev. Grajal je pomisleke, da bo srečanje v Nairobiju »spopad med bogatimi industrijskimi državami in državami v razvoju«, hkrati pa je precej varljiva tudi podoba sveta in sodbe, da ena skupina narodov stalno prosjači pri drugi in neutemeljeno zahteva ponovno delitev svetovnega bogastva in moči. Še posebno zato ne smemo jemati pomoč nerazvitim kot miloščino ali celo plačilo za politične usluge. Na govorniški oder pomembne konference združenih narodov je stopil tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kurt VValdheim. Dejal je, da so prizadevanja za novo gospodarsko ureditev osvobodilno gibanje, ki rešuje človeštvo iz objema revščine, lakote, nezaposlenosti in obupa. S politično neodvisnostjo tega boja še ni konec, meni generalni sekretar in dodaja, da kaže do konca tega stoletja povečati industrijski delež nerazvitih, zagotoviti v teh deželah dovolj hrane in povečevati ter razvijati znanost in tehnologijo. Vse to prispeva k odpravljanju revščine in nezaposlenosti. Gospodarski problemi sodobnega sveta se porajajo v sedanjih preživelih gospodarskih odnosih. Na konferenci v Nairobiju sodeluje tudi jugoslovanska delegacija na čelu s članom zveznega izvršnega sveta Jankom Smoletom. Vodja naše delegacije se je v Keniji že srečal s trgovinskima ministroma Alžirije in Švedske. _ _ _ CELOVEC — Prvomajska slavja so pripravili tudi naši delavci na tujem. Takšno srečanje zdomcev je bilo 2. maja v Celovcu, poroča Ludvik Ambrožič z Blejske Dobrave. Pripravili so ga kulturni klub jugoslovanskih delavcev »Triglav« iz Celovca, jugoslovanski konzulat in center za kulturno in informativno dejavnost na Dunaju. Dvorana celovške delavske zbornice je bila polna. Slavja so se udeležili tudi konzul v Celovcu, predstavniki republiških konferenc SZDL Slovenije in Bosne in Hercegovine, celovški župan, predstavniki sindikatov in deželne vlade. Slavnostni govornik je bil vicekonzul v Celovcu Milan Miškov. Govorila pa sta tudi predsednik »Triglava« in zastopnik avstrijskih sindikatov. V kulturnem programu je še posebej navdušila vokalnoinstrumentalna skupina »Devojke iz Neretve« iz Konjica v Bosni in Hercegovini. Skupina je pred tem uspešno nastopala na enakem srečanju na Dunaju. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, štev. 14/69) in na podlagi Odloka o sestavi, nalogah in načinu dela komisij in drugih teles občinske skupščine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/74) delovno mesto ravnatelja osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce Pogoji: — visoka, višja ali srednja izobrazha pedagoške smeri — strokovni izpit in — vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev mora kandidat imeti še družbenopolitične in moralne lastnosti ter organizacijske sposobnosti za uresničevanje vzgojnih izobraževalnih smotrov. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski in strokovni izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Radovljica. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE JESENICE Titova 16 razpisuje v šolskem letu 1976/77 1. eno štipendijo za študij na FAGG — arhitektura 2. tri štipendije za študij na FAGG — gradbeni odd. 3. eno štipendijo za študij na FAGG — geodet, komun, oddelek 4. eno štipendijo za študij na VEKS — Maribor 5. eno štipendijo za študij na ekonomski fakulteti 6. tri štipendije za GTS — visoke gradnje 7. eno štipendijo za GTS — nizke gradnje 8. eno štipendijo za GTS — industrijski oddelek 9. sprejme 15 vajencev za poklic zidar 10. sprejme 10 vajencev za poklic tesar 11. sprejme 1 vajenca za poklic slikopleskar 12. sprejme 1 vajenca za poklic strojni ključavničar 13. sprejme 1 vajenca za poklic elektrikar 14. sprejme 1 vajenca za poklic avtomehanik Pogoji: pod tč. 1., 2. in 3.: končana srednja šola (gimnazija. GTS in njim sorodne šole) s prav dobrim ali odličnim uspehom. Prednost imajo kandidati z že končanim vsaj prvim letnikom omenjenih šol, veselje do poklica pod tč. 4. in 5.: končana srednja šola (gimnazija, ekonomska srednja šola in njim sorodne šole) s prav dobrim ali odličnim uspehom, vesel je do poklica pod tč. 6., 7. in 8.: z odličnim ali prav dobrini uspehom končana osnovna šola. Prednost imajo kandidati /. vsaj enim končanim letnikom pod temi točkami omenjenih šol, vesel je do poklica, pod tč. 9., 10., 11., 12., 13. in 14.: končana osnovna šola in veselje do poklica Štipendije se bodo dodeljevale na podlagi določil_ samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Kandidati naj pošljejo na gornji naslov izpolnjen obrazec DZS 1,65 »Prošnja za štipendijo«. Prošnji priložite: zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo » osebnem dohodku staršev in o otroškem dodatku (obrazec prošnje) potrdilo o vpisu v šolo. Razpis velja dokler štipendije ne bodo podeljene. S sodišča združenega dela Razveljavljen sklep delavskega sveta Sodišče združenega dela v Kranju je pod predsedstvom sodnika Franca Skodlarja razveljavilo sklep delavskega sveta TOZD Komunala — Komunalno, obrtnega in gradbenega podjetja iz Kranja, s katerim so dodelili dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, s površino 89 metrov vodji TOZD Marjanu Jurini. Ta sklep je delavski svet sprejel 16. decembra lani. Hkrati pa je sodišče TOZD Komunala naročilo, da morajo delavci v 60 dneh skleniti samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko gradnjo. Spor je začel družbeni pravobranilec samoupravljanja. V svoji vlogi je navedel, da je delavski svet temeljne organizacije nepravilno dodelil stanovanje vodji TOZD Marjanu Jurini. Temeljna organizacija namreč v času, ko je delavski »vet odločal, ni imela samoupravnega akta, s katerim bi bila določena merila in pogoji za dodeljevanje stanovanj. Poleg tega pa je delavski svet obravnaval samo direktorjevo prošnjo, čeprav so za stanovanje zaprosili tudi drugi delavci. Le-ti niti niso dobili odgovora na svoje vloge. Prve partizanske enote Cankarjevega imena Prav nič ni čudnega, nasprotno, nekaj logičnega in samo po sebi razumevajočega je bilo, da so Že naše prve partizanske enote videle simbole našega narodnoosvobodilnega boja v delih velikih domačih umetnikov domoljubov, humanistov in vizionarjev kot so bili Fran Levstik, France Prešeren, Srečko Kosovel, Simon Gregorčič, predvsem pa I var* Cankar, ki je bil rojen 10. maja 1876, umrl Pa 11. decembra 1918. Na Gorenjskem je že začetek vstaje vezan na ime Ivana Cankarja. Prva enota s Cankarjevim imenom je bila jeseniška četa, ustanovljena konec julija 1941. . UeJ.ansko pa je prvič Cankarjevo ime dobila že čeU sloven. cev-prostovoljcev v Španiji med ODrambo republike 1937. leta. Pobudnik tega je bil jeseniški borec Jože Gregorčič, poznejši heroj NOB. In prav on je bil poleti 1941. leta spet pobudnik nove take čete, ki je nastala v pogojih nemške okupacije nad Jesenicami. Ivan Cankar je dal ime tudi gorenjskemu partizanskemu bataljonu, ki je bil 5. avgusta 1941 osnovan na Jelovici. Njegov ko-rnandant je postal Jože Gregorčič. Ta bataljon je pozimi tudi izbojeval slavno dražgoško bitko. Enota z imenom Ivana Cankarja je bila novembra 1941. leta osnovana tudi v daljni Srbiji, v Užicah. To omenjamo zaradi tega, ker so bili v njej tudi nekateri izgnani Gorenjci, Albin Pi-"ernik z Jesenic pa je postal njen Poveljnik. Ime Ivana Cankarja je dobila tudi ena prvih slovenskih partizanskih brigad, ki je bila osnovna 16. oz. 27. septembra 1942 na Dolenjskem. Vse te enote so bile v glavnem sestavljene iz delavcev-proletar-°ev in so tudi dejansko bile proleterske. Zdaj, v pogojih trde oku-Pacije, se je dobesedno začel tisti Zgodovinski proces, tisti boj, ki ga Je Ivan Cankar prerokoval delavcem že pred prvo svetovno vojno, rekoč: »TA ROKA BO KOVALA SVET ...« . In ga je kovala. Noč in dan — lr» ga še kuje ... S takšnim načinom obravnavanja in reševanja stanovanjskih problemov je bila tudi kršena temeljna pravica drugih prosilcev, ki zaradi takšnega ravnanja niso imeli možnosti, da bi sprožili postopek za varstvo svojih pravic. Sodišče združenega dela je potrdilo, da bi temeljna organizacija morala, preden je razpravljala o dodelitvi stanovanja, sprejeti splošni samoupravni akt, s katerim bi določila postopek, merila in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za stanovanja. Ta dolžnost temeljne organizacije ne sledi samo iz zakona o medsebojnih razmerjih in zakona o programiranju in financiranju gradnje stanovanj, ampak tudi iz zakona o stanovanjskih razmerjih. V splošnem aktu pa je treba določiti tudi merila za prednostni red, po katerem se dodeljujejo stanovanja in pri tem upoštevati stanovanjske potrebe, število družinskih članov ter drugo, ki vpliva na pravice do stanovanja. Brez takšnega akta dodeljevanje stanovanj ne more biti pravilno. Ne le en delavec, vsi morajo imeti možnost, da kandidirajo za stanovanje, ki je na voljo. Vse prošnje mora pregledati organ, ki je zato določen s samoupravnim sporazumom, in predlagati, kdo naj pride prvi v poštev. V omenjenem primeru pa je stvar še toliko bolj neprimerno izvedena, ker je delavski svet in pozneje celo le izvršilni odbor DS obravnaval samo prošnjo vodje Marjane Jurine, ne pa tudi prošnje ostalih prosilcev. Sodišče združenega dela je zato mnenja, da ob manjkajočem splošnem samoupravnem aktu in ob povsem napačno izvedenem postopku sklep delavskega sveta ne more obveljati, ker je brez pravne podlage in nezakonit. Celotni postopek in sklep je zato sodišče razveljavilo. Za stanovanje, katerega je zasedel Marjan Jurina, pa bo temeljna organizacija po sprejemu samoupravnega splošnega akta morala ponovno odločati, komu ga bo dodelila. Čeprav imajo delavci temeljne organizacije združenega dela Komunala že pripravljen osnutek manjkajočega splošnega akta, jim je sodišče naložilo, da morajo v 60 dneh od sprejema odločbe samoupravni akt sprejeti. Za takšen izrek odločbe in obveznost delavcev se je sodišče odločilo, ker je menilo, da je le na tak način možno doseči, da bo samoupravni akt resnično sprejet. In zato, da se v bodoče ne bi več pripetilo, da bi samoupravni organ tako preprosto in pomanjkljivo odločal o dodelitvi stanovanj, ki predstavljajo za vsakega delavca veliko dobrino, posebno še v času, ko vsak delavec prispeva precejšen del svojega dohodka za gradnjo. L. Bogataj Spominski park Odbor za ureditev spominskega parka na Plavžu je sklenil, da bodo pripravili idejni osnutek prihodnje ureditve parka ter način financiranja del. Na grobišču padlih naj bi postavili primeren spomenik, pokroviteljstvo pa naj bi prevzela jeseniška Železarna in trgovsko podjetje Universal. Proslava v Gorjah in v Šenčurju V počastitev dneva OF je bila v i°0oto, 24. aprila, v Gorjah proslava, ^l 8o jo organizirale krajevne druž-sen.°Politične organizacije. Slavno-. ni govornik je bil predsednik krafne konference SZDL Franc Mu-jj' v programu pa so sodelovali p^nci osnovne šole iz Gorij. Ob tej i»a .ki so več mladincev sprejeli v or- f}izacijo socialistične zveze, pet-I^Jstim najbolj aktivnim ženam v z aJeyni skupnosti pa so podelili prianja. Za dolgoletno in prizadevno n£° v TVD Partizan pa je predseduj društva Lovro Zemva pet-k Jstim članom izročil diplome in sla • e- TVD Partizan GorJe Ietos vi 55-letnico delovanja. §e^° končani proslavi sta nastopila Člana ljubljanske Opere Anica Pusar-Jerič in Jaka Jeraša. Na klavirju ju je spremljal Igor Švara. J. Ambrožič V nedeljo, 25. aprila, je bila proslava ob dnevu OF in prazniku dela tudi v domu kulture v Šenčurju v kranjski občini. Pripravili so jo Sen-čurski oktet, učenci osnovne šole in člani dramske skupine DPD Svoboda Šenčur. Svečani govor je imel predsednik krajevne konference SZDL Ciril Jerala. Ob tej priliki je predsednik družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine Ivan Jelen petim krajankam izročil odlikovanja predsednika republike. Odlikovane so bila Ana Sekne, Marija Stružnik, Alojzija Zupan, Amalija Murn in Mira Pustovrh. . . - ,F.Erzin Na Ljubelju mladinska organizacija Ljubelj — V Kompasovi temeljni organizaciji združenega dela na Ljubelju je bila sredi marca ustanovna konferenca osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije. Ustanovne konference so se razen predsednika tržiške občinske konference ZSMS udeležili tudi predstavniki samoupravnih in družbenopolitičnih organov temeljne organizacije. Mladi in gostje so razpravljali o možnostih delovanja mladinske organizacije in pri tem opozorili na pičla denarna sredstva potrebna za delovanje. Na prvi seji osnovne organizacije so mladi iz Kompasove TOZD na Ljubelju sprejeli delovni program. Zavezali so se, da bodo očistili okolico obrata na Ljubelju in se udeleževali športnih tekmovanj v tržiški občini. Nekaj jih nameravajo organizirati tudi sami. Prav tako bodo utrjevali sodelovanje z občinsko konferenco ZSMS, Kompasovo sindikalno ogranizacijo, vojaki in drugimi mladinskimi organizacijami v občini. Organizirati nameravajo tudi pohod, izlete in mladinske plese ter skrbeti za družbenopolitično izobraževanje, povečanje članstva, družbeno samozaščito, ljudski odpor in obveščanje, -jk Nova člana izvršnega sveta Škofja Loka — Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine bo odslej namesto sedem štel devet članov. Tako so soglasno sklenili delegati družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na zadnji seji škofjeloške občinske skupščine. Treba je povedati, da tudi statut skupščine občine Škofja Loka predvideva 9-članski izvršni svet. Za nova člana sta bila izvoljena Milan Čadež in Lojze Malovrh. V izvršnem svetu bosta zastopala področji krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. -jg Mladinska politična šola Škofja Loka — V ponedeljek, 26. aprila, se je na škofjeloški gimnaziji končala mladinska politična šola. Dijaki so se na predavanjih seznanili s sestavom jugoslovanske družbe, bistvom našega samoupravnega sistema, gospodarstvom v sestavljenih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela ter solidarnostnimi odnosi med temi, ustvarjanju dohodka, vplivu trga in načrtov na oblikovanje in delitev dohodka, oblikovanju proračuna občine za leto 1976 in njegovi uporabi, vlogi krajevnih skupnosti ter o pomenu samoupravnih interesnih skupnosti. Nazadnje so udeleženci mladinske politične šole — šole se je udeleževalo trinajst dijakov — opravili še preizkus znanja. Le-ta je dokazal, da so slušatelji v šoli pridobili veliko znanja. J. Urh Ocenili delo SZDL Gorje — V Gorjah je bila 20. aprila razširjena seja krajevne konference socialistične zveze, na kateri so razpravljali o delu socialistične zveze in organizacij v minulem obdobju. Ugotovili so, da na območju krajevne skupnosti Gorje uspešno deluje kar enajst društev. Za redno dejavnost pa nekatera društva nimajo ustreznih prostorov. Tako je na primer v Spodnjih Gorjah dom Svobode, vendar je praktično neuporaben. V Zgornjih Gorjah pa je prostora več v novem gasilskem domu, v zadružnem domu in v domu TVD Partizan. Pri slednjem so dozidali tudi podaljšek, vendar bi bilo treba prostore v njem še urediti. Potem bi lahko dobili svoj prostor tudi planinci, strelska družina, mladinci in tudi knjižnico bi lahko bolje uredili. Na sestanku so poudarili, da društvo TVD Partizan nima dovolj denarja, da bi samo uredilo vse prostore. Če pa bi se vsa društva odločila za skupno akcijo, bi to vprašanje lahko hitro rešili. Na sestanku so precej govorili tudi o zazidalnem načrtu in o gradnji stanovanj v Gorjah. Poudarili so, da bi prav temu vprašanju v občinskem merilu morali posvetiti večjo skrb. Nazadnje so na seji krajevne konference SZDL tudi podprli pobudo o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti. l J. Ambrožič /O ljubljanska banka Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, podružnice Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za dinarsko varčevanje 2. referenta urejevalca Pogoji: štiriletna srednja šola ekonomske, komercialne, upravno-administrativne smeri ali gimnazije z zaključnim izpitom in 2 leti delovnih izkušenj. Pod zaporedno številko 1 poteka delo v izmenah. 3. administratorja 4. administratorja za določen čas Pogoji: dvoletna administrativna šola, dve leti ekonomske ali upravno-administrativne srednje šole ali dve leti gimnazije in strojepisni tečaj ter do 1 leta delovnih izkušenj 5. zunanjega kurirja Pogoji: nepopolna osemletka, do 1 leta delovnih izkušenj in druge sposobnosti za opravljanje kurirskih poslov ter izpit za vožnjo z mopedom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki, podružnici Kranj, Prešernova cesta 6 do 17. maja 19 76. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni O izbiri najkasneje v 30 dneh po roku prijave. Kemična tovarna Exoterm Kranj Struževo 66 objavlja prosto delovno mesto vodje finančne operative Poleg splošnih pogojev za zasedbo delovnega mesta mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — 5 let delovnih izkušenj Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijave z dokazili sprejema splošni oddelek tovarne Exo-term Kranj. Uprava javne varnosti v Kranju sprejme za čas od 1. 6. do 30. 9. 1976 več študentov za delo - na mejnih prehodih Jesenice, Rateče, Korensko sedlo, Ljubelj, in - za urejanje prometa na območju PM Tržič in oddelka milice Bled. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoje iz 71. člena zakona o notranjih zadevah. Prijave sprejemajo postaje ali oddelki milice. "LTU" JOKAINVES Iš KOFJA LOKA Lokainvestp.o. Podjetje za gradbeno komunalni in stanovanjski inženiring Škofja Loka, Mestni trg 38 razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. pravnega referenta Pogoji: VS izobrazba pravne ali upravno-pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj 2. upravnika poslovne hiše Pogoji: K V elektro ali kovinske stroke in 3 leta delovnih izkušenj 3. vratarja — receptoria(PH) Pogoji: osnovna šola in zaželene delovne izkušnje na sorodnem delovnem mestu 4. administratorja — daktilografa Pogoji: osnovna šola in daktilografski tečaj oz. 2-letna AŠ, delovne izkušnje zaželeno /. dobrim obvladanjem strojepisja 5. čistilke(PH) Pogoji: nepopolna ali popolna osnovna šola, delovne izkušnje zaželene Kandidati naj prijave z dokazili naslovijo na gornji naslov v 10 dneh po objavi. Nastop dela po dogovoru. Lir i 1,...... Komisija za stipendije pri Izobraževalni skupnosti Radovljica razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje kadrovske štipendije: 1. 10 štipendij za študij na pedagoški gimnaziji in srednji vzgojiteljski šoli 2. 10 štipendij za študij na pedagoški akademiji za predmetne skupine: razredni pouk, matematika, fizika, tehnični pouk, materin jezik in druge skupine, če ne bodo zasedene prednostne skupine 3. 5 štipendij za študij na visokih šolah — filozofska fakulteta in Visoka šola za telesno kulturo Prednost imajo prosilci, ki so občani občine Radovljica, ki imajo odličen, prav dober in dober uspeh in veselje do pedagoškega poklica in da izhajajo iz kmečkih in delavskih družin. Vsak prosilec mora vložiti do 10. julija 1976 prošnjo na predpisanem obrazcu (DZS obr. 1,65) z vsemi prilogami: izkaz o učnem uspehu 1975/76, potrdilo o vpisu v šolsko leto 1976/77 (Irekventacijsko ali začasno), potrdilo o imovinskem stanju staršev (obr. 012) potrdilo o dohodku staršev ( v obrazcu 1,65 ali posebej) priporočila šole, krajevnih organizacij ZMS, ZB itd. Prošnje sprejemamo samo do navedenega roka na naslov: Komisija za štipendije pri Izobraževalni skupnosti, Radovljica, kopališka 10 — osebno ali pisemno ^TOVARNA OBUTVE alpina Na podlagi sklepa Odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Alpina tovarna obutve Žiri objavljamo naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za grosistično prodajo obutve 2. tajnika organov upravljanja 3. finančnega likvidatorja Od kandidatov za prijavljena delovna mesta pričakujemo, da imajo naslednje pogoje: pod 1.: višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu ali srednja izobrazba ekonomsko komercialne smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. pod 2.: srednja izobrazba upravno administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali ekonomski tehnik z vsaj 1 letom delovnih izkušenj v tajniških opravilih. pod 3.: srednja izobrazba finančne smeri ali ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu ali nižja izobrazba z najmanj 3 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Prijave je treba poslati v 8 dneh od dneva objave na naslov: Alpina tovarna obutve Žiri, kadrovska služba, 64226 Žiri. Klinični center v Ljubljani TOZD Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik razpisuje v šolskem letu 1976/77 naslednje štipendije: i. od- 2. 3. 4. 6. na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo delek za kemijo IV. letnik 1 štipendija Na Višji šoli za medicinske sestre III. letnik 3 štipendije II. letnik 3 štipendije I. letnik 3 štipendije na Višji šoli za fizioterapevte I. letnik 1 štipendija na Višji šoli za rentgenske tehnike I. letnik 1 štipendija na srednji šoli za medicinske sestre IV. letnik 2 štipendiji III. letnik 2 štipendiji II. letnik 8 štipendij I. letnik 5 štipendij na šoli za laboratorijske tehnike IV. letnik 1 štipendija III. letnik 1 štipendija 7. na Upravno administrativni šoli II. letnik 1 štipendija 8. na 2-letni administrativni šoli I. letnik 1 štipendija Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik - odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. K vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu, 1,65 DZS in je ni treba kolkovati, naj kandidati predložijo: - za prvi letnik srednjih šol fotokopijo ali overjen prepis spričevala o opravljeni osemletki; ., - vsi ostali fotokopijo ali overjen prepis spričevala zadnjega letnika oziroma potrdilo o opravljenih izpitih in vajah z ocenami in frek-ventacijsko potrdilo; . - vsi kandidati morajo predložiti tudi potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1975 (obrazec 0,12). Upoštevali bomo vloge kandidatov, ki bodo prispele na navedeni naslov do 15. julija 1976 in katerim bodo priloženi vsi zahtevani dokumenti. Sejem malega gospodarstva Kranj — Sejemske prireditve v Savskem logu v Kranju bodo letos obogatene - še enim novim sejmom. Na lanskem jesenskem sejmu obrti in opreme so se namreč organizatorji odločili, da bodo v prihodnje ta sejem razdelili na dva dela, in sicer na spomladanski sejem malega gospodarstva, jeseni pa bo le sejem opreme. Za takšno obliko so se odločili, da bi tako eni kot drugi dejavnosti lahko dali še večji pomen in določeno specializacijo. Tako bodo danes (7. maja) ob 10. uri v Savskem logu odprli prvi mednarodni sejem malega gospodarstva. Kot so povedali v sredo na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi pomočnik republiškega sekretarja za industrijo Ivan Kogovšek, bo ta sejem namenjen predvsem prikazu proizvodnih in storitvenih uspehov organizacij združenega dela s področja obrti, drobne industrijske proizvodnje, poslovnim združenjem s področja obrti in male industrije, obrtnim zadrugam, samostojnim obrtnikom in vsem tistim, ki jih danes prištevamo v področje tako imenovanega malega gospodarstva. Na letošnjem sejmu sodeluje prek 60 razstavljavcev, od tega šest iz tujine, ki zastopajo še prek 40 domačih in tujih razstavljavcev. Tako je med razstavljavci 14 obrtnih podjetij, 4 industrijska, 8 trgovskih, 3 obrtne zadruge, 27 samostojnih obrtnikov in Združenje samostojnih obrtnikov Kranj, ki na sejmu sodeluje s 27 člani. Tako kot na drugih sejemskih prireditvah bo tudi na tej vse razstavljeno blago naprodaj. Poleg tako imenovanega razstav-no-prodajnega dela letošnjega sejma malega gospodarstva pa bo tudi razstava poklicnih šol. Ta razstava, v kateri sodeluje devet poklicnih šol z Gorenjske, Zavod za šolstvo Kranj in Skupnost za zaposlovanje Kranj, je namenjena predvsem mladim obiskovalcem, ki letos končujejo osemletko in se odločajo za poklic. Posebej pa velja omeniti, da bo v okviru sejma organiziran tudi seminar o razvojnih možnostih in problematiki malega gospodarstva ter o družbenoekonomskem položaju samostojnega osebnega dela. Seminar je namenjen tako samostojnim obrtnikom kot ostalim predstavnikom malega gospodarstva in tudi občinskim davčnim, inšpekcijskim in drugim službam. Na tem sejmu pa bo vsak dan ob 17. uri tudi modna revija, na kateri bo 32 podjetij prikazalo modele za pomlad in poletje. Sejem malega gospodarstva bo odprt do 14. maja vsak dan od 9. do 19. ure. A. Zalar Lesce da, Begunje ne V nedeljo, 25. aprila, so se prebivalci krajevne skupnosti Lesce in Begunje v radovljiški občini na referendumu odločali o samoprispevku. V Lescah se je 71,4 odstotka volivcev odločilo za samoprispevek za izgradnjo nekaterih komunalnih naprav, kanalizacije in asfaltiranje cest. S samoprispevkom bodo v dobrih štirih letih in pol zbrali okrog 2,5 milijona dinarjev. Na območju celotne krajevne skupnosti Begunje pa je za samoprispevek glasovalo manj kot polovica vseh volivcev oziroma 48,07 odstotka. V posameznih naseljih oziroma voliščih v krajevni skupnosti pa so glasovali takole: v naseljih Podgora se je za samoprispevek odločilo 58,94 odstotka volivcev, v Dvorski vasi 62,50 odstotka, v Poljčah 45,11 odstotka, v Begunjah 45,60 odstotka in v Zapužah in Zgoši 45,21 odstotka volivcev. A. Z. Proslava ob dnevu zmage Kranj, 7. maja — Danes popoldne ob 16. uri bo v vojašnici Staneta Žagarja proslava v počastitev dneva zmage. Pripravlja jo krajevna organizacija ZZB NOV Vodovodni stolp. Udeleženci proslave si bodo najprej ogledali muzej Prešernove brigade ter obiskali druge prostore, v katerih živijo in delajo vojaki. Sledila bo proslava s slavnostnim govorom in kulturnim programom, ki ga bodo pripravili pevci zbora Tugo Vidmar, učenci osnovne šole Simona Jenka, recitatorji in folklorna skupina Sava. Proslava se bo sklenila s partizanskim kolom, ki ga bodo zaplesali vojaki. V soboto, 8. maja, ob 19. uri pa bo v domu JLA tovariško srečanje za člane ZZB NOV, predstavnike JLA, drugih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. -lb Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Zavarovalnice Sava Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. 5 zavarovalnih zastopnikov s polnim delovnim časom za nedoločen čas v: — zastopu 03-501 in 03-504 Tržič za zavarovanje oseb — zastopu 3-122 Črnivec in 3-120 Begunje za zavarovanje premoženja — zastopu 03-205 Šenčur in 03-108 Kranj-Klanec za zavarovanje oseb — zastopu 03-104 in 03-113 Kranj za zavarovanje oseb — zastopu 03-407 Bled za zavarovanje oseb 2. 5 zavarovalnih zastopnikov s polovičnim delovnim časom za določen čas v: — zastopu 03-508 Pristava pri Tržiču za zavarovanje oseb — zastopu 03-401 Bled za zavarovanje oseb — zastopu 03-312 Žiri za zavarovanje oseb — zastopu 03-102 Kranj za zavarovanje oseb — zastopu 3-184 Kranj za zavarovanje premoženja. Posebni delovni pogoji: popolna srednja šola ali končana osemletka. Starost najmanj 18. let. Posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Prošnje sprejema splošni sektor Zavarovalnice Sava PE Kranj v 8 dneh po objavi. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. TOZD Tapetništvo Radovljica Izdelujemo in montiramo po naročilu: Zavese in karnise silent gliss, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Robimo in režemo: talne obloge itison po merah in željah kupcev Lastna zaloga zaves, karnis in talnih oblog. Vsak torek odprto od 6. do 16. ure. Usten nasvet je vreden več kot 1000 napisanih besed o (0 4> O (D > o to o a V soboto, 1 5. maja, od 9. do 1 2. ure in v petek, 21. maja, od 16. do 1 9. ure bo predavanje o uporabnosti zamrzovalne skrinje LTH. Predavatelj: Kovačič Splošna bolnica Jesenice razpisuje na podlagi veljavnih predpisov javno dražbo zap. izklicna št. predmet količina cena 1. kovinske — velike postelje 40 25,00 2. parni kalorifer 1 600,00 Dražba za družbeni sektor bo dne 12. maja 1976, ob 8. uri. Če ne bo interesentov, bo ob 8.30 za zasebni sektor na gospodarskem dvorišču za bolnico. Ob nakupu je treba založiti 10 % izklicne cene, ostalo v 15 dneh. Informacije na upravi SBJ v sobi št. 9. 74 Nova upodobitev Ivana Cankarja Stoletnica rojstva velikega slovenskega pisatelja je spodbudila tudi našega slikarja Marijana Belca, da Je v času od sredine letošnjega januarja do konca aprila ustvarjal in Pred dnevi dokončal resnično umetnino: velik oljni portret (platno, °rez okvirja, meri 85 cm X 65 cm) *vana Cankarja. Na osnovi mnogih fotografskih Predlog, opisov, še bolj pa v duhu testnih zamisli, je naš nedvomno najboljši sodobni gorenjski portretist (poleg Jeseničana Torkarja) naslikal podobo Ivana Cankarja, kakršen se povsem poda današnjemu času. Iz Hlapcev, Kralja na Be-j^jnovi, iz Martina Kačurja, iz "tepca Jerneja in njegove pravice Pa iz Pohujšanja v dolini šentflor-janski in Bele krizanteme zre Can-*ar, kakršnega je Belec upodobil: Pokončen, vzravnan mož, z žarečimi °čmi vizionarja, toda ne sanjača, Pač pa revolucionarja, z upornimi asrni in s stisnjeno pestjo borca. *ak je Belcev Cankar! Ne sklonjen, e s postrani nagnjeno glavo — torej ,e tak, kot je na oni znani žalostni otografiji iz Sore, kjer stoji ves izvoljen ob Finžgarju, Verovšku in "fatrancu Izidorju - pač pa Ponosen, vase in v svoje poslanstvo zaupajoč mož. je tudi barvitost neiceve podobe. Nobene osladnosti, »Je pocukranega, nič cenenega - na Pć koncertu v Radovljici Pretekli petek je bilo v Radovljici srečanje gorenjskih glasbenih šol. **red koncertom sta izvajalce pozdravila predsednica kulturne skupnosti in predstavnik mladinske organizacije občine Radovljica ter jim 'elela mnogo uspehov na nastopu in P1"! nadaljnjem študiju glasbe. Spored so izvajali učenci glasbenih šol ^Jesenic iz Radovljice, Kamnika, U?lča: Škofje Loke in Kranja. u čenči so kmalu ogreli občinstvo s Sv°Jo glasbo, saj je bil spored vabljiv n pester, kar dokazuje, da pedagogi ?hčno poznajo literaturo za mlačno. Opazili smo, da v zadnjem času *te vseh šolah goje več skupinskega muziciranja kot nekoč, to pa vliva 8°tovo več veselja učencem za učenje svojega inštrumenta, pomeni pa ehko dodatnega dela glasbenemu Pedagogu. Mladi izvajalci so spored zvedli tekoče in z velikim navdušenem, pa tudi odlični klavir je omogočil brezhibno igro. Gostitelji so se a nastop odlično pripravili in doka-i veliko organizacijsko sposob-I i °st. Glasbena šola Radovljica je I "os praznovala 20-letnico obstoja, ato je bii0 srečanje glasbenih šol Prav v tem kraju. , °o koncertu so se v prostorih šole j [ali glasbeni pedagogi sodelujočih j0' in se v sproščenem pogovoru j°taknili problematike glasbenega O^stva nasploh, posebej pa še na 8t°renjskem. Razveseljivo je dej-^v°i da je zanimanje za učenje glas-e vedno večje. Glasbene šole imajo ^ejene prostorske in kadrovske ^ogljivosti, zato ne morejo sprejeti 8en prijavljenih otrok. Da bi bolje *,.retehtali glasbene dispozicije no-wncev, so nekatere šole uvedle pri-^ aVnico in predšolske oddelke, iz k^erih prvenstveno vpisujejo otro-6 J1 instrumentalnemu pouku. a vsako šolo pomenijo nastopi p 0 važen vzgojni prijem, zato jim 8£sVečajo posebno pozornost in cj °- Šole sodelujejo s svojimi učenji proslavah osnovnih in srednjih le > Vendar so do nedavna nastopali ^fJ^ svoJem kraju. Prav srečanja 0l*j? šolami iz raznih krajev pa je de a povezovanja, ki odpira mla-j^'nu izvajalcu pot v javnost. To pa ^ er*a glavnih nalog umetniških šol, g]C'* katere nedvomno sodijo tudi wasbfcne šole. žlahtni slikarjevi paleti so to pot prevladali rdečkasti, bronasti toni, revolucionarne in borbene barve. In če dodamo daljni preblisk zelenega v ozadju podobe, tedaj o sliki lahko rečemo: to je Cankar-socialist! Z vizijo v dneve, ko si bo sodbo pisal narod sam, ne frak mu je ne bo in ne talar... Ne sanjač — borec je bil Ivan Cankar, borec za pravico in resnico, za bolj človeške odnose med ljudmi! Kot si je vsak rod lastil pesnika Prešerna in ga razlagal po svoje, tako so si tudi Cankarja lastili celo njegovi svetovnonazorski nasprotniki. Bil je pač velik pisatelj, velik umetnik. Naš čas pa si Cankarja lasti gotovo z največjo upravičenostjo — ali ni bil naš boj njegov boj, ali niso njegove vizije realizirane v današnji naši družbeni stvarnosti! Tako naš je Ivan Cankar! No, zato bi bilo prav, če bi Belčeva Cankarjeva podoba ne bi ostala v slikarjevem ateljeju. Podoba, ki je gotovo eden od najboljših portretov velikega pisatelja, našega prvega umetnika-socialista, bi morala najti mesto v eni od reprezentančnih dvoran v Kranju. Hkrati pa bodi odkup umetnine tudi priznanje slikarju Marijanu Belcu. Žal ni mogoče prikazati našim bralcem Belčeve podobe v barvah — toda predstavitev in kompozicija novega Cankarjevega portreta sta vendarle dovolj razvidni tudi iz črno-bele reprodukcije na naslovni strani današnjega Glasa. C Z. Moški pevski zbor KUD Davorin Jenko V Cerkljah že sedem let neprekinjeno deluje moški pevski zbor KUD Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika. Prvi zbor je v Cerkljah ustanovil Niko Slapar, ki pa ni dolgo deloval. Pred 12 leti ga je ponovno priklical k življenju Janez Močnik in je deloval le dve sezoni. Pred sedmimi leti pa je zbor spet ponovno začel delati pod vodstvom že pokojnega Gabrijela Selana, doma iz Adergasa, ki ga je vodil tri leta, za dve leti je zbor prevzel prof. Milko Škoberne, nato pa je zbor prevzel in ga vodi še danes Jože Močnik. Ambicije zbora so velike in verjetno tudi upravičljive, toda zborovodja se vzdržuje navdušljivih izjav. Zanj je pomembno delo, vaje, širjenje programa in kakovost zbora. V začetku meseca aprila so pripravili domiselni in izviren koncert slovenskih ljudskih pesmi pod skupnim naslovom: »Nocoj je pa en lep večer«. Poživitev tega koncerta so bile recitacije Martine Šternove in Franceta Štirna starih ljudskih pesmi. S tem koncertom pa bodo te dni gostovali še v Velesovem in Šenturski gori, poseben koncert pa nameravajo pripraviti ob razstavi cvetja, ki bo v Cerkljah julija meseca. V zboru je trenutno 24, predvsem mladih pevcev iz Cerkelj in okoliških vasi, Velesovega ter Komende z okolico. Ljudska pesem je posebna ljubezen, ki jih druži skupaj. Vadijo enkrat tedensko, pred nastopi pa redno dvakrat tedensko. »Pojemo v glavnem slovenske narodne in umetne pesmi, repertoar pa bomo razširili in popestrili z pesmimi drugih jugoslovanskih narodov,« pravi dirigent zbora Jože Močnik. Sodelujejo na vseh proslavah v Cerkljah in okolici, z zborom Iskra, dvakrat so gostovali na tednu pevskih zborov v Mariboru na tekmovanju slovenskih zborov »Naša pesem«, v Šentvidu pri Stični, na občinskih revijah, snemali so že za radio, kot kaže pa bo sodelovanje med pevskima zboroma Planina iz Cerkelj ob Krki in domačini postalo tradicionalno. Med načrti zbora za naprej so tudi enotne obleke pevcev, katere sredstva zbirajo KUD, DPO in KS, na katerem območju zbor deluje. Del sredstev pa bodo pevci zbrali sami s samostojnimi koncerti. J. Kuhar Cankarjev večer v Radovljici V dvorani radovljiške graščine je bila v sredo, 5. maja, ob 19.30 prireditev pod naslovom Cankarjev večer. To je bila letos že deseta in hkrati tudi zadnja predstava v počastitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja v radovljiški občini. Sestavljena je iz dveh delov. Prvi del sestavlja recital Cankarjevih novel in črtic, drugi del pa je prava gledališka uprizoritev prvega dela Pohujšanja v dolini šentflorjanski. Oba dela povezuje še odlomek iz Hlapca Jerneja. V kvalitetni in domiselni izvedbi tovrstnih predstav so sodelovali člani gledaliških skupin pri radovljiški delavski univerzi. Režiser pa je bil Miran Kenda. v--_Až Prešernovo gledališče ob Cankarjevem jubileju L. Kunst-Dolgan V teh dneh, ko bodo v Sloveniji proslave in prireditve ob 100-letnici rojstva slovenskega pisatelja Ivana Cankarja dosegle svoj višek, velja opozoriti na prispevek Prešernovega gledališča ob tem pomembnem jubileju. Na osrednji proslavi, ki bo v Hali Tivoli v Ljubljani v soboto, 8. maja, ob 18. uri (in potem še 10. maja v Trstu), na kateri bodo sodelovali igralci vseh slovenskih gledališč, bo Prešernovo gledališče zastopal Jože Kovačič, ki ga je režiser Jože Babic povabil k sodelovanju pri osrednjem delu proslave — uprizoritvi Cankarjevega HLAPCA JERNEJA. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju pa bo v dneh od 8. do 10. maja' republiška revija pionirskih in mladinskih dramskih skupin NAŠA BESEDA 76, ki bo potekala prav tako v znamenju Cankarjevega jubileja. Na tej prireditvi bo mlade gledališke ustvarjalce s kranjskega področja zastopala predstava Cankarjevih HLAPCEV, ki jo je pripravil gledališki center pri Prešernovem gledališču pod režijskim vodstvom Jožeta Kovačiča. Pri tem gre za zelo pomemben uspeh mladih sodelavcev gledališkega centra in za priznanje njihovemu delu, saj je bila njihova uprizoritev za nastop v Celju izbrana od 48 predstav, ki si jih ie ogledal republiški selektor, povrhu tega pa ji je pripadlo še častno mesto sklepne predstave na tem srečanju — v ponedeljek, 10. maja, ob 18. uri. Doma v Prešernovem gledališču pa bo istega dne, se pravi na sam dan Cankarjevega jubileja, ob 18. uri, ponovitev dramatizacije HIŠE MARIJE POMOĆNICE, že dvanajsta po vrsti, in sicer za dijake kranjske gimnazije. Omeniti je treba še sodelovanje pionirske lutkovne skupine pri Prešernovem gledališču na letošnjem VI. SREČANJU PIONIRJEV LUTKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE v Velenju v dneh od 7. do 9. maja. Na tem srečanju bodo kranjski lutkarji-pionirji uprizorili dve igri češkega avtorja Milana Pavlika PETELIN, VLADAR SVETA in GLAVA V PESKU, ki so ju pripravili pod vodstvom mentorjev Vladimira Roossa in Cveta Severja ter ob sodelovanju Saša Kumpa, lutkovnega in scenskega oblikovalca. Medtem pa v, Prešernovem gledališču že ves čas od prejšnjega meseca potekajo redne vaje igralskega ansambla, ki pripravlja za otvoritveno premiero v naslednji sezoni tretji del trilogije Ivana Potrča KREFLI. Po KREFLOVI KMETIJI in LACKU IN KREFLIH, uspešnih uprizoritvah teh znamenitih Potrčevih kmečkih dram, predstavlja zaključni del trilogije KREFLI hkrati tudi zaključek obsežnega in zahtevnega dela, ki ga je z igralci Prešernovega gledališča zastavil režiser-gost Janez Drozg. Zahtevnost in pomen tega projekta potrjuje tudi interes ljubljanske televizije, ki je obe dosedanji kranjski uprizoritvi posnela in ju uvrstila v svoj program (to je v načrtu tudi za tretji del), s čimer je ustvarjalne dosežke Prešernovega gledališča prenesla v širši slovenski prostor. A.K. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. v Kranju, Cesta JLA 2 Odbora za medsebojna razmerja TOZD objavljata naslednja prosta delovna mesta: TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ - Z N. SOL. O. 1. tajnice 2. prodajalke za nadomeščanje v OE Maloprodaja TOZD MLEKARNA KRANJ - Z N. SOL. O. 3. električar j a 4. petih delavcev v polnilnici mleka za določen čas od 15. maja 1976 do 15. septembra 1976 5. treh delavcev v sirarni za določen čas od 15. maja 1976 do 15. septembra 1976 6. dveh delavcev v maslarni za določen čas od 15. maja 1976 do 15. septembra 1976 Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: administrativni tehnik ali administrator z 1- oziroma 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, vljudnost in lepo obnašanje, smisel za komuniciranje z ljudmi; pod 2.: poklicna šola za prodajalce s poslovodskim izpitom in enoletnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, zdravstvena sposobnost za delo z živili; pod 3.: poklicna šola za električarje s 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, vestnost pri delu; pod 4., 5. in 6.: priučen ali nepriučen delavec s smislom in čutom za higieno ter zdravstveno sposobnostjo za delo z živili. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev. Na delovnih mestih od 1. do 3. je možen nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh od objave. OZD Inštalacije Škofja Loka objavlja naslednja prosta učna mesta: monterja elektroinštalacij 5 učnih mest monterja centralne kurjave 2 učni mesti ključavničarja 2 učni mesti Kandidati, ki želijo postati naši učenci, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let, da bodo dokončali osemletko, da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučitev poklica, ki so si ga izbrali Za sprejem v uk morajo kandidati predložiti: prošnjo, rojstni list, spričevalo o končani osnovni šoli Prijave sprejema splošna služba Inštalacij. Splošna bolnica Jesenice razglaša prosta delovna mesta za naslednje sodelavce: 1 zdravnika specialista ginekologa ali: specializanta z dokončanim stažem in opravljenim strokovnim izpitom, 2 zdravnikov specialistov anestezio-logov ali: specializantov iz anesteziologije z dokončanim stažem in opravljenim strokovnim izpitom, 1 visoko kvalificiranega zidarja Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjenih razpisnih pogojih predložijo do 14. maja 1976 na naslov splošna bolnica Jeseniee. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Pekarna Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. več delavcev pekovske stroke 2. snažilke Pogoji: pod 1.: odslužen vojaški rok in stanovanje v Kranju Razpis velja 8 dni po objavi v časopisu. Pismene ponudbe je treba poslati na upravo TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 8. Poimenovanje novih ulic v Kranju Kranj — Na svoji redni seji 26. 4. 1976 je izvršni svet skupščine občine Kranj sprejel odlok o določitvi imen novih ulic in naselij v Kranju. Tako bo KS Stražišče dobila Bavdkovo ulico po umrlem šolskem ravnatelju, zaslužnem pedagogu in družbenopolitičnem delavcu Dušanu Bavdku; Šiškovo naselje po Šiškovi družini, katere oče in trije sinovi so v boju proti okupatorjem žrtvovali svoja življenja. Krajevna skupnost Primskovo bo dobila imena novih ulic po padlih borcih in revolucionarjih: Dragu Brezarju — ustreljen v Dragi star komaj 19 let, Francu Kališniku — borcu NOV, ki je padel 31. 7. 1944 v Novakih, in Emilu Šucu, ki je kot partizan 7.8. 1943 padel v bojih z Italijani nekje v bližini Logatca. KS Vodovodni stolp bo dobila ulico poimenovano po umrlem predvojnem revolucionarju in prvoborcu Ivanu Ber-tonclju-Johanu, Krajevna skupnost Huje-Planina-Čirčiče pa bo dobila dve ulici, in sicer ulico Gorenjskega odreda ter ulico, imenovano po izumitelju fotografije na steklo in članu tedanje Academie Nationale Agricole, Manufacturiere et Com-merciale Kranjčanu Janezu Pu-harju (26. 8. 1814-7.8. 1864) I. S. Tudi letos delovna akcija Gorje — Čeprav sredi aprila letos organizirana enodnevna mladinska delovna akcija pri zasipanju vodovoda na Zgornjih Lazih v krajevni skupnosti Gorje ni najbolje uspela (sodelovalo je 18 mladincev, iz Gprjj pa le štirje) bodo letos, podobno kot lani, v krajevni skupnosti ponovno organizirali mladinsko delovno akcijo. Konec poletja oziroma na začetku jeseni bodo namreč mladi iz Gori j sodelovali pri napeljavi novega elek-trovoda na Zgornjih Lazih. J. Ambrožič Starši staršem — novost v pomoči prizadetim otrokom Društvo za pomoč duševno prizadetim v Kranju je v svoj program letos zapisalo tudi novost, ki jo je že začelo uresničevati: gre za povsem novo obliko pomoči duševno prizadetim otrokom, ki naj jim jo nudijo starši sami. Skupino staršev, vodi jo psiholog na posebni osnovni šoli Ivo Serpan, so izbrali imed staršev, katerih otroci obiskujejo posebno osnovno šolo, in pa oddelek za delovno usposabljanje. Glavni namen skupinskega dela s starši naj bi bila njihova medsebojna pomoč pri vzgoji in ravnanju s prizadetimi otroci, in sicer tista pomoč, ki se je ne da zajeti iz strokovne literature, ampak se da pridobiti le z izkušnjami. Staršem prizadetih otrok vsekakor ni vedno lahko ravnati z otrokom; medsebojno razumevanje s starši, ki imajo podobne težave, pa bo nedvomno dobrodošla pomoč marsikateremu očetu ali materi. »Delo smo pravzaprav šele zastavili,« je povedal prof. Serpan, »in bomo o rezultatih lahko govorili šele čez kako leto ali dve. V bistvu gre pri tej metodi pomoči staršem za njihovo dodatno izobraževanje, za vplivanje na njihove vzgojne metode in pa za neposredno pomoč pri konkretnih problemih z otroki. Po- sredni učinek skupinskega dela s starši pa ni le v tem, da bi starši menjali morebitna napačna stališča pri vzgoji svojega prizadetega otroka, pač pa se s tem posredno menjajo tudi stališča okolja, v katerem tak otrok živi.« Starši, ki so jih povabili k sodelovanju, so na prvem sestanku pozdravili zamisel in izrazili pripravljenost za sodelovanje v taki obliki, ki je sicer nekaj povsem novega, pa vendarle le člen v neprekinjeni skrbi in nadzoru, v sistemu skrbi za otroka od rojstva naprej. Vendar pa so se starši na tem prvem sestanku takoj strinjali med seboj, da so oni sami v procesu odkrivanja in spremljanja duševno prizadetega otroka nekako odrinjeni v tem smislu, da strokovnjaki z resnico o prizadetosti njihovega otroka zavlačujejo, kar je po drugi strani spet razumljivo: otrok, ki morda le kasni v razvoju, še ni duševno prizadet otrok. Prav vprašanja kategorizacije oziroma vključevanja v posebno osnovno šolo bo ena prvih tem, ki se je bo s pomočjo strokovnjakov lotila skupina staršev: nadaljevali pa bodo s problematiko družine, v kateri je sicer med zdravimi otroki tudi prizadet otrok. L. M. Prepoved kajenja na zborovanjih v zaprtih prostorih?! Kranj, 4. 5. 1976 - Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko je predložil izvršnemu svetu občine strokovno gradivo, ki sta ga pripravila dr. Ana Kraker-Starman in prof. dr. Bojan Fortič, v katerem priporočata sprejem sklepa o prenehanju kajenja na sejah in ostalih zaprtih javnih mestih. Na kakšnih ugotovitvah in spoznanjih sloni ta zahteva? Naj navedemo nekaj teh trditev: 1. dokazano je, da kajenje zdravstveno škoduje tistemu, ki kadi: 2. zdravega nekadilca, ki je v bližini kadilca, ne moti samo neprijeten vonj, temveč mora nekadilec neprostovoljno vdihavati nekatere zdravju škodljive snovi v ne dosti zmanjšani količini kot kadilec. Med nami žive tudi bolehni ljudje, ki jim je življenje že tako oteženo . . .: 3. bolehni dobe pogosto težave z dihanjem v zakajenih prostorih: 4. delovna storilnost in koncentracija ljudi v zakajenih prostorih se zmanjšata: živila se navzamejo vonja po dimu in izgubijo za živila značilen prijeten vonj (slaščice, mleko . . .); 5. že zmerno kajenje lahko negativno vpliva na genetske lastnosti celic za razmnoževanje; 6. reakcijski čas tistega, ki je za volanom, se med kajenjem zmanjša; 7. nevarnost požarov ni ravno tako majhna . . . Izvršni svet se je s predlogi o prepovedi kajenja na zborovanjih v zaprtih prostorih v celoti strinjal in jih je pod posebno točko dnevnega reda včeraj (četrtek, 6. 5. 1976) obravnavala tudi skupščina na vseh svojih /borih. I. S. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n.sol.o. Agromehanika Kranj, Cesta JLA 2/1 tel. 23-485, 24-778 Sezonska razprodaja kmetijskih strojev — po znižanih cenah Kmetovalci izkoristite ugoden nakup orodij: — Obračalnik sena FAVORIT 220 — Trosilec umetnega gnojila VICON — Brana trokrilna OLT — Izkopalnik krompirja MAJEVICA — Sadilec krompirja KŽK — Sadilec krompirja PONGRATZ Kombinirani stroj z operacijami: mlin kladivar, robkalnik brus, cirkularka, za oblanje in vrtanje z istimi operacijami razna oblanja tovarniška cena znižana cena 11.940 6.500 3.850 12.500 13.000 10.500 7.980 6.250 11.343 5.980 3.600 10.850 12.000 8.000 5.500 4.500 Obiščite nas v naši prodajalni Kranj, Cesta JLA št. 1 (50 m od avtobusne postaje), kjer boste dobili vse potrebne informacije. Vabimo vas, da si ogledate slovenski barvni film posnet po povesti Ivana Cankarja Martin Kačur IDEALIST Režija: Igor Pretnar Igrajo: Radko Polič, Milena Zupančič, Dare Ulaga, Ar nold Tovornik, Marjeta Gregorač" in drugi Na sporedu v kinu Center: v nedeljo, 9. maja, ob 21. uri — premiera in 10., 11. in 12. maja ob 16., 18. in 20. uri. Kinopodjetje Kranj Ivan Jan 21.-22. april 1942 Aprilska hajka v Udin borštu in dogodki v okrogelski jami (Odlomek iz kronike Kokrškega odreda) — trinajsterica, ki se j v okrogelsko jamo storila privedle trde okoliščine in eno noč. Druga napaka je jami priključil še ranjeni, s čimer je bilo zadrževanje V zvezi s tem je sledila še in samo zaradi ranjenca omogočili izdajo. Na tako komaj čakal; e že rešila iz Udin boršta, je z vselitvijo usodno napako, čeravno so jo k temu čeravno so v jami nameravali ostati le bila storjena s tem, da se je skupini v priljubljeni ter vplivni Stanko Žagar, v jami podaljšano, kar je bilo bistveno, tretja: vzpostavili so — seveda nujno — zvezo z zunanjim svetom in tako priložnost je neodkrit in plačan agent — toda skupina je v tem boju pokazala izredne junaške in človeške vrline. Tolkla se je do zadnjega, ni se predala in raje se je uničila sama, kot da bi živa prišla v sovražnikove roke. S tem so v moralnem pogledu premagali močne policijske sile, ki jih je kar dvakrat prišel spodbujat sam general SS Erwin Rosener. Da je Rd-sener res prisostvoval spopadu pri tej jami, zvemo iz spominov Ludvika Bradeška, ki so v arhivu CK ZKS in ki ga je Rosener osebno, potem ko so ga spustili k vhodu v jamo in je bil ranjen, pomi-lostil in spustil. V tem smislu je boj v okrogelski votlini izjemno herojska epizoda gorenjskih partizanov. Ta dogodek je odjeknil po vsej pokrajini ne le v negativnem, temveč tudi v pozitivnem smislu. Prebivalstvo in celo Nemci so se čudili tako junaškim dejanjem obkoljenih partizanov, ki niso klonili niti pred smrtjo. Zato so zadnja dejanja obkoljenih partizanov v jami še danes zgled, kako je treba umreti v takih trenutkih. Tudi glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet potem, ko je zvedelo, kaj se je zgodilo v jami, ni molčalo. V pismu štabu I. grupe odredov 9. maja 1942 je sicer dobronamerno, toda ostro kritiziralo odločitev trinajsterice, zakaj je šla v luknjo, ne da bi tam postavila stražo itd., kar lahko preberemo v zborniku dokumentov in podatkov o NOV VI/2 na strani 221. V tem pismu glavno poveljstvo domneva, da »so bili borci prav gotovo opaženi od denunciantov in izdani«. Čeprav je bila kritika v bistvu pravilna, je bila vendarle samo načelna in izrečena od daleč. Zato tudi nekorektna. Vendar bi bil odmev nanjo vse drugačen, ko bi ji sledilo tudi priznanje za junaško zadržanje borcev. Tega pa ni bilo. Res so bili izdani in rekli smo že, v čem je bila napaka trinajsterice. Toda izdani niso bili zato, ker morda niso postavili stražarja, kar v tistem kraju in času, ko še ni bilo zeleno, tudi ni bilo mogoče. Do tega je prišlo zato, ker se je v jami pojavil človek, ki je bil dotlej celo organiziran. Takih in podobnih primerov poznamo več in tudi drugod, pa so bili nekateri borci zaradi junaškega zadržanja v poslednjem boju odlikovani celo z redom narodnega heroja. Tudi v tem primeru vztrajni in nepopustljivi borci zasluzijo največja odlikovanja. Zaradi trdih okoliščin, zaradi nepopisnega nemškega pritiska, zaradi izkazanega tovarištva, predvsem pa zaradi junaškega odpora, ki so ga borcem v jami priznali tudi Nemci z generalom Rbse-nerjem na čelu, bi bilo predanost svojemu ljudstvu in umiranju za svobodo s pesmijo na ustih treba nagraditi z najvišjimi odlikovanji. Kdor je tako mlad umrl tako, kakor so umrli borci v jami, ne glede na okoliščine, ki jih prav zaradi slabih zvez z Gorenjsko glavno poveljstvo takrat ni moglo poznati, zasluži največje občudovanje, priznanje in večno zahvalo. Napaka, in to storjena nehote, je eno, požrtvovalnost, izjemna hrabrost in vse tisto, kar je krasilo partizanskega borca, je pa čisto nekaj drugega. Tretja in največja skupina kokrške čete, ki je štela okoli 30 borcev, se je po uspešnem preboju čez cesto med Naklom in Kokri-co že 18. aprila ustavila v Ljubenski gmajni in Nemci je niso odkrili. Od tam so prek aktivistke iz Ljubnega sporočili v Duplje zvezo s Hrovatovo skupino, ki pa je bila medtem, kakor smo videli, v okrogelski jami že pokončana. Jedro čete s politkomisarjem Antonom Štefetom in Francem Šiško je še isti dan odšlo iz Ljubljanske gmajne, in sicer v Dobrčo, od tod pa nad Veterno pod Kriško goro, ne da bi naletelo na Nemce. Nekaj dni za tem je prišlo v četo več novih borcev. Vrzeli iz zadnjih bojev so tedaj izpopolnili predvsem tržiški aktivisti. * Namesto padlega komandirja Alojza Hrovata je bil takrat za četnega poveljnika takoj in soglasno izvoljen Franc Šiška-Črto, politkomisar pa je ostal Anton Stefe-Kostja. Tako je le-ta že tretjič od pretekle jeseni povezoval borce v novo oz. v obnovljeno četo. V začetku maja 1942 je kokrška četa štela okoli 35 ljudi. Aprilska hajka v Udin borštu, izgube pri Letencah in v okrogelski jami, vse to je rast kokrške čete tako zavrlo in skrčilo, da kljub poskusom ob tem številu četa v maju še ni mogla prerasti v bataljon tako kakor kamniška četa. Na spomlad 1942. leta sta se namreč ti dve četi razvijali skoraj skladno in ker kamniška v tem času ni doživela nobenega podobnega udarca, se je sredi maja razvila v bataljon, kot bomo videli malo kasneje. Okrog 10. maja 1942 je četa vzpostavila prvo zvezo s štabom I. grupe odredov, ki je bil med tem osnovan na Jelovici. * * * Prišli so: Srečko Perhavee, ki je bil tedaj sekretar mestnega komiteja KP, Frane Jagodic-Krstan, Branko Djordjevie-.Jure, .Janko Vogrič in še nekaj drugih. * * 4. aprila 1942 je Glavnu poveljstvo slovenskrti partizanskih čet izdalo povelje o ustanovitvi grup odpredov. Slovenska partizanska vojska je bila tedaj razdeljena na tri grupe. Tudi gorenjski partizani so s tem dobili novo poveljstvo — štab I. grupe odredov. Komandant je postal -lože Gregorčič-Gorenje, politkomisar pa Lojze Kebe-Gregor Požar prej Štefan. V navodilu 12. 4. 1942 je bilo odrejeno, naj štab I. grupe odredov postopno ustanovi Gorenjski. Kokrški in Koroški odred. Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj razpisuje prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Pogoj za sprejem je končana srednja ekonomska šola, zaželena pa je tudi praksa. Prijave oddajte v tajništvu podjetja do vključno 15. maja 1976. 06 otvoritvi obnovljene Sivčeve hiše je bila v novi poročni sobi tudi prva Poroka. Slovesno, po starih običajih sta se poročila Zvonka Berce in Tine Bizjak. - Foto: S. Vengar Svečana otvoritev Šivčeve hiše Radovljica — V pet^c, .'30. aprila, Popoldne so na Linhartovem trgu v Radovljici svečano odprli obnovljeno Šivčevo hišo. Slovesnost so pripravili občinska skupščina, kulturna skupnost in zveza kulturno prosvetnih organizacij Radovljica v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Kranj. Sivčeva hiša sodi med najlepše renesančne zgradbe na Slovenskem in no poslej namenjena predvsem muzejski dejavnosti. V prvem nadstropen pa je lepo urejena tudi poročna soba s prostorom za matičarja in klubska soba s stalno zbirko slik in jnventarja stare Radovljice. S petkovo otvoritvijo pa obnovitvena dela še niso končana. Treba bo Urediti še prostore v drugem nadstropju in ob hiši. Slovesnosti ob otvoritvi so se začele na Linhartovem trgu. V kulturnem programu so nastopili DPI) Svoboda Lesce, folklorna skupina KUD Veriga Lesce, komorni moški zbor A. T. Linhart iz Radovljice, konjeniki in številne narodne noše,, Svečana otvoritev pa je bila povezana tudi s prvim poročnim obredom v novi poročni stavbi. Po starih, kmečkih običajih sta sklenila zakonsko zvezo Zvonka Berce in Tone Bizjak. Kmečka ohcet pa se je potem nadaljevala na nevestinem domu na Mlaki pod Radovljico. Po poročnem obredu so v spodnjih galerijskih prostorih Šivčeve hiše odprli razstavo slik in risb restavracijskih del, ki jo je pripravil Zavod za spomeniško varstvo Kranj. Razstava bo odprta do konca maja vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. A. Ž. H soboto, 24. aprila, je bila v Ribnem v radovljiški občini proslava ob dnevu yF in prazniku dela. Počastili pa so tudi 100-letnico rojstva Ivana Cankarja. 0 tej priliki so v dvorani zadružnega doma odprli tudi razstavo ročnih del vuščanov. To je bila že tretja tovrstna razstava vaščanov, odprta pa je bila tfo konca aprila. - A. Z. - Foto: F. Perdan Alpinistične novice I. MEDNARODNO TEKMOVANJE VSKALOLAZENJU Skalplazenje — nova oblika športnega Plezanja, kjer se pleza na ("as — z varovanjem od zgoraj, je postala priljubljena Portna panoga, predvsem V vzhodnih drža-Van, izvira pa iz Sovjetske zveze. Najbolj zian skalolaški center v Sovjetski zvezi je ^rir" Zato bo prav na Krimu od 14. do ^"■oktobra letos organizirano I. medna r°dno tekmovanje v skalola/.enju. Tekmovanje organizira federacija alpinizma SZ in nJ'nov sportkomite. Izvedba tekmovanja pa je zaupana krimskim aplinistom, ki so bili 'ansko leto gostje PD Kranj. Za tekmova-nJe je že prijavljenih 18 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Zal pa pri nas ta športna Panoga praktično še ni razvita in bo z ude-'ezbo na tekmovanju nekoliko težav. V po-l •v w prišla edinole možnost za trening pri kr'niskih skalolazcih, ki se glede na osebna Poznanstva s krimskimi alpinisti nekje tudi °dpira. NOV HELIKOPTER Helikopterje postal nepogrešljiv element Pr> reševanju v gorah. Lansko leto je sodeloval v prek 60 odstotkov od vseh reševalnih aKcij. Tudi izkušnje v delu in reševanju * helikopterjem rastejo in danes je helikop-er že sposoben pomagati tudi v najtežjih pogojih reševanja v gorah. Za reševanje .helikopterjem je izvežbana posebna ekipa, natančno pozna delo in tehnične last- nosti helikopterja. Vendar pa je za vse po-r.et>e en helikopter premalo. Zato je prejšnji teden odšla v Italijo posebna komisija, ?a Podpiše pogodbo o nabavi še enega helikopterja. Torej lahko še pred iztekom letošnjega leta pričakujemo, da bo nad našimi »orarni zakrožil še en — nov helikopter. KRANJSKI PLEZALNI VRTEC j Za trening alpinistov, predvsem pa za 'Vedbo plezalne šole, so postali plezalni Bf»ei nepogrešljivi. Zal pa je takih objektov j*ri nas še premalo. T ur ene pod Šmarno *°r°. kjer imajo sedaj Kranjčani svoje tre-'nge, je postal prezaseden. V njem imajo ?*tareč treninge tudi alpinisti iz Medvod in Hjjbljane. Zato v Kranju že dalj časa raz-J"'$ljajo o ureditvi samostojnega plezalnega >"tca. Težave nastopajo predvsem z ohjek-°'n. Primerne skale, v katerih bi bilo mo-£°^e dobiti vse plezalne detajle, predvsem Pfostega plezanja je namreč zelo težko °biti Še najlepše možnosti nudi plezalni y*6c v Novi vasi pri Preddvoru. Vendar bi J'0 potrebno za dokončno ureditev vanj °žiti še precej dela. Rešitev bi bila tudi y Izgradnji umetnih plezalnih objektov. .0 pa je zopet povezano z velikimi materini stroški. F. Šter Pohod na Blegoš Škofja Loka — Planinska društva Gorenja vas, Sovodenj in Ziri bodo v nedeljo, 9. maja v počastitev dneva osvoboditve pripravila množičen pohod na Blegoš. Udeleženci pohoda se bodo zbrali v Javorjah nad Poljanami, od tu pa bodo ob pol osmih krenili na pot. Uro kasneje bodo planinci položili venec pri spomeniku padlim borcem na Črnem kalu pod Blegošem, ob enajsti uri pa bo pod samim vrhom Blegoša krajši kulturni program. Z osebnimi avtomobili se je sicer mogoče pripeljati celo do Črnega kala, vendar prireditelji tak dostop priporočajo le starejšim in družinam z majhnimi otroki. S Črnega kala je do vrha Blegoša le še slabo uro počasne hoje. Udeleženci blegoškega slavja iz Selške doline se bodo na vrh povzpeli prek vasi Potok. V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen na nedeljo, 23. maja. Zveza telesnokulturnih organizacij občine Škofja Loka je že pozvala vse delovne kolektive in ustanove s področja škofjeloške občine, naj se njihovi člani udeležijo pohoda v kar največjem številu. Zato je mogoče pričakovati, da bo pohod res množičen. -jg Gore naj ne bodo smetišča! JESENICE - 25. avgusta leta 1978 bomo slavili 200. obletnico prvega pristopa na Triglav. Na ta pomemben jubilej se planinska organizacija že nekaj (asu vneto pripravlja. Kulturno-propagandna komisija PZS ima pomembne naloge. Izdanih bo več publikacij in albumov z najboljšimi besedili o Triglavu ter njegovimi posnetki in fotografijami bližnje okolice ter izdelane spominske značke in znuki. Pomembna bo tudi modernizacija Triglavskega domu na Kredarici. V akcijo prosluvljanja se bodo vključevala planinsku društva z odseki, alpinisti, gorski reSevuloi in drugi ljubitelji gora. Začele so se tudi priprave na alpinistične odprave v tuja gorstva in nu kulturno-zabavne in znanstvene prireditve. Slovenski narodni jubilej bomo najlepše proslavili s skrbjo za čistočo naših gora, ki postajajo žal velika smetišču. Komisija za vurstvo narave in gorsku straža načrtujeta številne očiščevalne akcije. Smeti se gr-madijo ob poteh, počivališčih, na razglednih točkah, okrog studencev in celo na vrhovih ter grebenih. To meče zelo slabo luč na kulturno dozorelost in čut za varstvo narave milijona naših obiskovalcev gora. Očiščevalne akcije bodo imele žal le trenutni učinek, če se odnos obiskovalcev gora ne bo spremenil. Če bomo to dosegli, bo najlepše vezilo za Triglavov jubilej in velik prispevek k praznovanju. U. Župančič Učenci o učiteljih Pri vsakem delu se ob enaki vnemi, izurjenosti in izobrazbi kažejo razlike. To so sposobnosti, ki so prav tako značilne pri pedagoškem delu z mladino ali odraslimi. Pedagogi morajo svoje sposobnosti nenehno potrjevati, da bi bili kar najbolj uspešni pri delu, uresničevanju vzgojnih smotrov, posredovanju znanja in športne dejavnosti. Le sposobni pedagogi uspevajo pri vadbi mladine. Poklic športnega pedagoga postaja vse bolj obsežen, zajema številne profile od učiteljev na šolah do trenerjev reprezentanc. Sposobnosti vodilnih trenerjev ocenjuje športna javnost, sposobnosti učiteljev se uresničujejo v vsakodnevnem delu, ki ga čutijo učenci. Ti so nenehni ocenjevalci pedagogov, čeprav jim ni dano, da bi jih ocenjevali z uradnimi ocenami, tako kot pedagogi njih. Katere sposobnosti in vrline učenci najbolj cenijo pri svojih učiteljih? Športni pedagog bi se moral aktivno ukvarjati s kakšno panogo, biti bi moral športnik. Znati bi se moral uživeti v učenca in mu kaj koristnega svetovati. Moral bi biti dober organizator, dovolj gibčen in potrpežljiv, da bi lahko prenašal ali krotil nekatere neuravnovešene ali srborite učence. Vsekakor mora biti pedagog športnik s praktičnimi izkušnjami in teoretičnim znanjem. Vadil naj bi skupaj z učenci, razvijal gorečnost in aktivne športne interese. Učenci priznavajo zahtevnost učiteljskega poklica in vedo da gmotno ni preveč cenjen. Vsak, ki se zanj odloča, bi moral premisliti, ali je primerno sposoben ali ne. Učitelj bi moral združevati atletske, gimnastične, akrobatske in druge športne odlike, biti bi moral človek prodorne misli, neuklonljive volje, zveneče iri prepričljive besede. Njegovo izražanje naj bi bilo jasno in glasno, z besedami pa ne bi smel nikogar zaničevati, omalovaževati ali celo žaliti. Vsak športni pedagog bi moral znati hitro in natančno preceniti sposobnosti in nagnjenja učencev. Ne kaže nekoga siliti v panogo, za katero nima dovolj veselja, volje in sposobnosti. Pedagog naj bi bil učencem vzor. Pedagoške namene naj bi uresničeval s kratko obrazložitvijo vaje, z uspešnim prikazom, z učinkovitim nadzorom učencev in spodbuja-jočimi besedami, mimiko in ravnanjem. Bogatil naj bi nas z novimi, bolj zahtevnimi in privlačnimi vadbenimi prvinami. Športna vzgoja se ne uresničuje samo z besedami ali učnimi pripomočki kot ostali predmeti, zato učenci pričakujejo več dokazov, več osebne pobude in manj suhoparnih besed. Pogledu učencev se ne izmuzne vnanji videz učitelja. Ta mora biti dovolj estetski, prikupen in ne odbijajoč. Učenci dovolj natančno ocenjujejo sposobnosti in človeške vrline učiteljev. Čutijo razlike vzgojnega, izobraževalnega in vadbenega prizadevanja med posameznimi pedagogi. Šport kot splošni družbeni pojav napreduje, posameznik pa doživlja svojo omejeno življensko pot. Gibalne sposobnosti hitreje usihajo kakor besedne, umetniške, miselne, pisarniške ali tehnične. Kdor hoče uspevati v poklicu športnega pedagoga, mora podobno kakor operni pevec, igralec ali artist še posebno skrbeti zato, da ga čas ne bi prezgodaj prehitel. Nt dovolj le pridobiti ime učitelja, trenerja ali profesorja — to ta dejansko mora biti. Jože Ažman Zdravstveno predavanje Krajevna organizacija Rdečega križa Vodovodni stolp prireja v torek, 11. maja, ob 19. uri v stari osnovni šoli Simona Jenka, Komen-skega ulica 2 v Kranju predavanje, ki je posvečeno tednu Rdečega križa z naslovom Narkomanija in škodljivosti kajenja. Predaval bo dr. Marjan Fortuna, zdravnik z Golnika. VSAK PETEK AA CTpAMCI kino Kranj CENTER 7. maja amer, barv. revij. NEKOČ JE BIL HOLLYWOOD ob 16.30 in 20. uri, slov. barv. film NA KLANCU ob 18. uri za tovarno SAVA 8. maja amer. barv. revij. NEKOČ JE BIL HOLLYWOOI) ob 17. in 19.30, premiera angl,-franc. barv. krim. MARSEILLSKA POGODBA ob 22. uri 9. maja špan. barv. risani DEŽELA VEČNIH IGER ob 10. uri, amer. barv. revij. NEKOČ JE BIL HOLLYWOOD ob Ki. in 18.30, premiera slov. barv. IDEALIST ob 21. uri 10. maja slov. barv. IDEALIST ob Iti., 18. in 20. uri 11. maja slov. barv. IDEALIST ob 1(1, 18. in 20. uri 12. maja slov. barv. IDEALIST ob 16., 18. in 20. uri 13. maja franc. barv. komed. KAM S TRUPLOM ob 16., 18.1 '»0. uri Kranj STORŽIC 7. maja amer. barv. grozlj. NIAGARA ob Ki., 18. in 20. uri 8. maja amer. barv. grozlj. NIAGARA ob 20. uri 9. maja amer. bar barv. komed. UJETNIK DRUC;.; AVENIJE ob 14. uri, angl.-amer. barv. zgod. DEMONI ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. ljub. MANEKENKA IN MINISTER ob 20. uri 10. maja franc. barv. ljub. MANEKENKA IN MINISTER ob 16., 18. in 20. uri 11. maja franc. barv. ljub. MANEKENKA IN MINISTER ob 16., 18. in 20. uri 12. maja angl.-amer. barv. zgod. DEMONI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 7. maja ital. barv. vestem TU NI BOGA ob 18. in 20. uri 8. maja špan. barv. risani DEŽELA VEČNIH IGER ob 16. uri, ital. barv. vestem TU NI BOGA ob 18. in 20. uri 9. maja amer. komed. STANIO IN OLIO -KRATEK STIK ob 15. uri, amer. barv. krim. MELINDA ob 17. in 19. uri, amer. barv. pust. CASIM - MAŠČEVALEC IZ ZHOBE ob 21. uri 10. maja amer. barv. krim. MELINDA ob 18. uri 11. maja angl.-amer. barv. zgod. DEMONI (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. url" 12. maja ital.-amer. barv. vestem JUNAKI IN IZDAJALCI ob 18. in 20. uri 13. maja ital.-amer. barv. vestem JUNAKI IN IZDAJALCI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 7. maja premiera slov. barv. film IDEALIST ob 18. in 20. uri 8. maja amer. barv. krim. PODVIGI DETEKTIVA NEVVMANA ob 16. uri, slov. barv. IDEALIST ob 18. in 20. uri 9. maja amer. barv. krim. PODVIGI DETEKTIVA NEVVMANA ob 15., 17. in 19. uri 10. maja angl.-amer. barv. zgod. DEMONI (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 11. maja amer.-ital. barv. vestem JUNAKI IN IZDAJALCI ob 18. uri 12. maja amer. barv. pust. CASIM — MAŠČEVALEC IZ ZHOBE ob 18. in 20. uri 13. maja amer. barv. pust. CASIM — MAŠČEVALEC IZ ZHOBE ob 18. in 20. uri Škofja LokaSORA 7. maja amer. barv. pust. DAKTAHI ob 18. in 20. uri 8. maja franc. barv. krim. MOČNEJŠI OD STRAHU ob 18. in 20. uri 9. maja franc. barv. krim. MOČNEJŠI OD STRAHU ob 18. in 20. uri 11. maja franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 20. uri 12. maja franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 18. in 20. uri 13. maja amer. pust. TARZAN IN AMAZONKE ob 20. uri Železniki OBZORJE 7. maja franc. barv. krim. MOČNEJŠI OD STRAHU ob 20. uri 8. maja ital. barv. drama POTOVANJE ob 20. uri 9. maja amer. barv. pust. DAKTARI ob 18. in 20. uri 12. maja amer. barv. NEPREMAGLJIVI BOKSER ob 20. uri Jesenice RADIO 7. maja angl. barv. drama OTROCI ŽELEZNICE ob 17. in 19. uri 8. maja ital. barv. pust. dva PUSTOLOVCA ob 15. uri (brezplačna predstava za člane Jež- Ladko Korošec na Visokem Visoko pri Kranju — V nedeljo, 9. maja, ob 16. uri bo športno društvo »Grintavec« iz Olševka pripravilo v zadružnem domu na Visokem pri Kranju zanimivo kulturno-športno-glasbeno prireditev pod naslovom »Ladko Korošec med nami«. Ob spremljavi harmonikarja Milana Stanteta bo Ladko Korošec najprej zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi in odlomkov iz znanih oper, nato pa bo predstavil filme o svojih gostovanjih v Pragi, Ohicagu, Cleve-landu, Palermu in Bergamu. V programu bodo sodelovali še radijski in televizijski napovedovalec Rado Časi, folklorna skupina osnovne šole iz Preddvora, ansambel Korali, manekeni veletrgovine »Kokra« iz Kranja ter znani slovenski smučarji in njihovi trenerji. Pokrovitelj prireditve je veletrgovina »Kokra« — TOZD »Detajl« iz Kranja. -jg kovega kluba), amer. barv. pust. OPERACIJA HONG KONG ob 17. in 19. uri 9. maja amer. barv. krim. OPERACIJA HONG KONG ob 17. in 19. uri 10. maja amer. barv. pust. KLIC DIVJINE ob 17. in 19. uri 11. maja amer. barv. pust. KLIC DIVJINE ob 17 in 19. uri 12. maja ital.-franc. barv. drama VRAG V MOŽGANIH ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 7. maja amer. barv. krim. KRVAVA MATI ob 18. in 20. uri 8. maja amer. barv. pust. KLIC DIVJINE ob 18. in 20. uri 9. maja ital. barv. pust. DVA PUSTOLOVCA ob 10. uri, amer. barv. pust. KLIC DIVJINE ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 8. maja amer. barv. vestem KEHIL, ŠE HI F ZDA ob'20. uri 9. maj? amer. barv. vojni DVANAJST ŽIGOSANIH ob 20. uri 10. maja amer. barv. krim. OPERACIJA HONG KONG ob 18. in 20. uri 11. maja amer. barv. krim. OPERACIJA HONG KONG ob 18. in 20. uri 13. maja angl. barv. drama OTROCI ŽELEZNICE ob 18. in 20. uri Kranjska gora 8. maja amer. barv. vojni DVANAJST ŽIGOSANIH ob 20. uri 9. maja angl. barv. drama OTROCI ŽELEZNICE ob 20. uri 12. maja amer. barv. pust. KLIC DIVJINE ob 20. uri Radovljica 7. maja amer. barv. risani RACMAN JAKA IN PAJDAŠI ob 18. uri, nem. barv. vestem VVINETOU - 1. del ob 20. uri 8. maja amer. barv. risani RACMAN JAKA IN PAJDAŠI ob 18. uri, nem. barv. vestem VVINETOU - 1. del ob 20. uri 9. maja nem. barv. vestem VVINETOU — 1. del ob 10. in 18. uri, amer. barv. pust. RDECl GUSAR ob 16. uri, franc. barv. PIAFF ob 20. uri 10. maja nem. barv. vestem VVINETOU — 2. del ob 20. uri 11. maja franc. barv. OBSODBA ob 20. uri 12. maja amer. barv. krim. ZLOClN V ORI-ENT EXPRESSU ob 20. uri 13. maja nem. barv. vestem VVINETOU — 2. del ob 20. uri Bled 8. maja amer. barv. pust, RDECl GUSAR ob 18. uri, franc. barv. PIAFF ob 20. uri 9. maja amer. barv. risani RACMAN JAKA IN PAJDAŠI ob 16. uri, slov. barv. POMLADNI VETER ob 18.- uri, nem. barv. vestem VVINETOU - 2. delt>b 20. uri 10. maja nem. barv. vestem VVINETOU — 2. del ob 18. uri, franc. barv. OBSODBA ob 20. uri 11. maja nem. barv. vestem VVINETOU — 2. del ob 20. uri 12. maja franc. barv. OBSODBA ob 18. in 20. uri 13. maja amer. barv. grozlj. VAMPIRJEVE LJUBICE ob 20. uri gledališče PONEDELJEK, 10. maja, ob 18. uri -L Cankar: HIŠA MARIJE POMOČNICE; zaključena predstava za Gimnazijo Kranj; SREDA, 12. maja, ob 16. in 19.30 - F. Had-žić:- HITLER V PARTIZANIH; gostovanje v Ptuju. Sobota in nedelja SOBOTA ROKOMET - SRL: Tržič ob 19. uri Tržič : Brežice (moški), Stražišče ob 19. uri Sava : Alples (ženske). LCRL: Jesenice ob 17. uri Jesenice : Sava, Križe ob 19. uri Križe : Olimpija, Železniki ob 18. uri Alples : Prule (moški), Tržič ob 18. uri Tržič : Kamnik (ženske). GRL I: Kranjska gora ob 16. uri Kranjska gora : Tržič B, Golnik ob 16. uri Storžič : Veterani, Žabnica ob 18. uri Žabnica : Alples B. Radovljica ob 16. uri Radovljica : Gorenjski sejem, Cerklje ob 19. uri Krvavec : Besnica. GRL II: Duplje ob 17.30 Duplje B : Stadion, Žabnica ob 16.30 Žabnica B : Alples C. NOGOMET - GNL (člani): Naklo -Naklo : Sava, Kranj, staj:"- S. Mlakarja Triglav : Alpina, Primskovo — t'mnskovo : Ko-krica, Bled — Bled : Tržič, Medvode — Medvode : Jesenice, Šenčur — Šenčur : Bohinj, Lesce - Lesce : Alples, Preddvor - Pred-dovr : Plamen, Olflevek - Grintavec : Pod-brezje, Godešič - Kondor : Britof, Smlednik - Jezero-Zbilje : Filmarji (vse ob 16.30), Godešič ob 14.45 Reteče : Trboje; pionirji: Kranj, stadion S. Mlakarja - Ko-rotira : Primskovo ob 10. uri in ob 15.15 Triglav : Sava A, Medvode ob 14. uri Medvode h : Bled in ob 15.15 Medvode A . Alples, Šenčur ob 15.15 Šenčur : Bohinj, Lesce ob 15.15 Lesce : Sava B, Jesenice ob 10. uri Jesenice : LTH, Preddvor ob 15.15 Preddvor Podbrezje. NEDELJA ROKOMET - LCRL: Preddvor ob 9.30 Preddvor . Duplje (moški) in ob 11. uri Pred dovr : Sava B (ženske). GRL II: Kranj, igrišče OŠ F. Prešeren — Huje : Jelovica B, Radovljica - Radovljica B : Križe B (obe ob 10. uri); NOGOMET - GNL (mludinci). Bohinjska Bistrica - Bohinj : Triglav, Železniki Alples : Naklo (obe ob 10.30), Kranj stadi> n S. Mlakarja — Korotan : Bled, Primskovo Primskovo : Podbrezje, Jesenice — Jesenu Lesce, Medvode — Medvode : Alpina, Trbuie — Trboje : Šenčur, Preddvor — Preddvc Filmarji (vse ob 10. uri). ZCNL — Škofja Loka, igrišče v Pustu.u ob 16.30 LTH : Korotan. -dh Piroške s skuto Potrebujemo: zavitek zamrznjenega listnatega testa (30 dkg), malo moke, za nadev pa 15 dkg skute, 10 dkg šunke narezane na kocke, sol, poper, čebulo, timijan, šopek peteršilja, rumenjak in malo vode. Testo odtajamo po navodilu in razvaljamo na pomokani deski. Skuto zmešamo s šunko, soljo, poprom in dodamo sesekljano čebulo ter peteršilj. Na vsako polovico testa damo po kepo tega nadeva. Robove testa namažemo z rumenjakom in zvijemo testo v blazinico. Pečemo v pečici segreti na 250 stopinj kakih 25 minut. Kozmetične obloge (5) Med pomembnejšimi domačimi sredstvi, ki jih uporabljamo v kozmetiki, ne moremo mimo mleka. Že v prejšnjih sestavkih smo omenili, da uporabljamo kot maske tudi raz- Za lepo kožo na nogah se je treba potruditi: če se na koži pojavlja zrnavost ali kurja polt, potem poskusimo s suhim krtačenjem. Uporabljamo dve ščetki naenkrat, začnemo pri podplatih in nadaljujemo navzgor s krožnimi gibi. Takšna masaža ne godi le koži, pač pa poživlja krvni obtok v nogah. ne moke: tem maskam dodajamo lahko mleko. Če si na primer za mastno ali nečisto kožo pripravljamo kvasovo masko, potem kvas razmešamo v pasto z nekaj kapljicami mleka. Nekuhano mleko je že dolgo časa znano kot imenitno sredstvo za umivanje suhih nežnih kož. Če pa ga primešamo soku rdečih jagod, si s tem obelimo pege na obrazu. Obkladek namočen v to mešanico lahko v sezoni jagod uporabljamo vsak večer. Jajca so v domači kozmetični negi prav tako dobro poznana kot mleko. Uporabljamo lahko celo jajce ali pa posebej beljak in rumenjak. Znana je maska iz beljaka, ki lepo napne kožo utrujenega obraza, jo osveži in ji da lep sijaj. Beljak svežega jajca stepemo v mehak sneg in ga s čopičem nanesemo na obraz kake dva milimetra na debelo. Ležemo in počivamo kakih 15 minut; posušen beljak zmijemo z mlačno vodo. Maska je posebej dobrodošla uveli in ohlapni koži. Za mastno in uvelo kožo pa na enak način razmešamo beljak in rumenjak in nanesemo mešanico na obraz. Samo iz rumenjaka pa pripravljamo majonezno masko. V očiščeno kožo vtremo olivno olje, nato pa kožo namažemo s stepenim rumenjakom. Prste omočimo v mlačni vodi in z njimi v majhnih krogih rahlo masiramo kožo, dokler se maska ne speni in pobeli. S suhe kože majonezno masko takoj zatem speremo, na mastni koži pa jo lahko pustimo do pol ure. Kožo z majonezno masko očistimo, osvežimo in namastimo obenem. Tako masko lahko pripravimo dvakrat na teden. fi šolskih klopf Spoznala sva materino ljubezen Ivan Cankar je veliko pisal o svoji mladosti in o dobroti svoje matere. Pisatelj se je po dolgih petnajstih letih vrnil domov. Bil je potrt in zlo-voljen. Nekaj časa je spal v izbi. Ko se je včasih predramil, je slišal svojo mater, ki je zatajeno ihtela. Ravno takrat je pisal prve zaljubljene povesti. Misli je vodil daleč v svet, kjer je bival poprej. Nekega dne je bil slabe volje. Mater je poprosil za kavo. Kmalu zatem je začul materine korake. Ponudila mu je kave, on pa jo je zlobno zavrnil. Mati je bila žalostna in vsa se je tresla. Hitro je stopil za njo in jo poprosil za kavo. Mati mu jo je dala. Pisatelj se je tolažil s tem, da se ji bo zvečer opravičil. Vendar pa se ji ni nikoli. Spoznal pa je ljubezen, ljubezen matere, ki je najlepša na svetu. Bilo je ravno opoldne, ko je mami kuhala kosilo. Imela je polne roke dela. Prosila me je: »Igor, pojdi po drva!« Nakremžil sem se in že sem imel pripravljenih nekaj grdih besed. Mami pa mi ni rekla nič. Šla je ven in se vrnila s polno košaro drv. Bilo mi je huje, kot če bi bil tepen. Mama pa se je držala, kot da me ni v kuhinji. Po strašno dolgem popoldnevu je le prišel večer. Čeprav sem bil že lačen, mi večerja ni šla v slast. Ko sem šel spat, sem vsem lepo voščil lahko noč. Vsi so mi odzdravili, le mami me je žalostno pogledala, odgovorila pa mi ni nič. Dolgo nisem zaspal. Premišljeval sem, kaj bo zjutraj, če me mama ne bo poklicala za v šolo. Nato sem zaspal. Zjutraj sem zaslišal tihe korake. Takoj sem vedel, da so mamini. Potuhnil sem se, kot da spim. Zdelo se mi je, da se vidi na odeji, kako mi utripa srce. Mati me je šepetaje poklicala, a sem hitro pokukal izpod odeje. Nasmehnila se mi je, kot da se prejšnji dan ni nič zgodilo. Globoko sem zazehal in vstal. Tudi jaz sem spoznal materino dobroto in ljubezen. Igor Jovanovič, 7. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Podoba Cankarjeve matere Francke V romanu Na klancu je Ivan Cankar svoji materi postavil nesmrten spomenik, saj nam v njem prikaže njeno trpljenje, bolečino in neizpolnjeno hrepenenje po lepšem življenju zase in za svojo družino, ki živi v večnem pomanjkanju in bedi. Mati Francka je bila nezakonska hči, mati je ni imela rada, sestra tudi ne, zato je bilo njeno življenje v mladosti osamljeno, težko in trdo. Služila je pri stari in skopušni Mari-ševki. Tam je spoznala mladega umetnika, se zaljubila, a jo je on zapustil. Zbežala je domov, a je kmalu zopet služila, tokrat pri drugih ljudeh. Spoznala je mladega in postavnega krojača Toneta Mihova, obetala si je lepšega življenja in poročila sta se. Na poročni dan je v mesto prišel nov krojač, Tonetu vzel zaslužek in čast in Francki vero v lepše življenje, da je postala otožna in žalostna. Razveselil jo je zopet otrok, ki je prišel, pomislila je, da morda ni še vsega konec, a njeni upi so se porušili, ko so se preselili na Klanec. Tam je bilo vse siromašno, zamazano in ubožnc Mož je pričel piti, rodila sta se še Lojze in hči Francka, tako so bili sedaj trije otroci, venomer lačni in prestrašeni. Ko je mož Tone spoznal, da tako ne bo šlo več, je odšel in Francka je doma ostala sama s tremi otrbki, ki jih je morala preživljati, saj se on ni nikoli več vrnil. Vendar so minevala leta, Francki sta skrb in siromaštvo upognila hrbet, oči so ji bile že izsušene od joka, sin Tone je odšel služit, Lojzeta je pospremila v ljubljanske šole, Francka je odšla z neko žensko služit in mati je ostala popolnoma sama. Še vedno si je v sanjah predstavljala lepše življenje, polno smeha in veselja, a je počasi tudi to izginilo nekam v daljavo. Domov ji je prišel umret najstarejši sin Tone, Lojze je zapustil šole, Francka se je vrnila le čez noč. Počakala je tudi Lojzeta, ki se je vrnil šele takrat, ko je mati že vsa otopela od bolečine srca ležala na smrtni postelji. Njeno življenje je bilo vseskozi trpljenje in bolečina, od joka je skoraj oslepela in vendar so bile te solze zastonj prelite. Metka Potočnik, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Razpršila so lahko nevarna Vse več je sredstev, ki jih uporabljamo v obliki razpršil: zelo praktično je, varčno porabljamo sredstvo, le embalaža, zaradi katere je sredstvo tudi dokaj dražje, je včasih problem. Če odvržemo razpršilne doze na kup smeti, ki ga kasneje sežgemo, nas lahko preseneti manjša eksplozija: hudo nevarno sicer ni, lahko pa je dokaj neprijetno, posebno še, če so v bližini otroci. Zato vedno mislimo na to, kam bomo odvrgli dozo in da pločevinast drobec v kožo naredi lahko kaj neprijetno poškodbo. Zato umaknimo razpršilne doze, če bomo kje kurili ogenj, saj lahko plin, ki v dozi ustvarja pritisk, že pri 50 stopinjah dozo raznese. Tega se obvarujemo, če prazno dozo, preden jo zavržemo, na dnu preluknjamo: plina tako ne bo več in tudi eksplozija ni več možna. , Še nekaj o uporabi razpršil: dozo držimo vedno navpično, sicer se izprazni preveč plina in ne bomo več mogli dobro razprševati, lahko pa potem trošimo tudi preveč razpršila. Ce se razpršilna odprtina zamaši, kar se rado zgodi pri lakih za lase, jo enostavno prebodemo s šivanko. I Letošnje poletje so spet hudo aktualni brezrokavniki, verjetno tudi po zaslugi spogledovanja mode s kitajskim in drugim vzhodnjaškim načinom oblačenja: na izbiro imate torej vedno klasične bolj moške brezrokavnike k hlačam in h krilom ali pa bolj eksotične, ki jih nosijo najpogosteje čez obleke. Trobentica Trobentaj, no, trobentica, spomladi prvi cvet, rumena kakor zvezdica, trobentaj glasno v svet! Majda Danša, 5. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Sadovnjak se bo prebudil Pomlad je lepa. Lepa je zato, ker zelenijo travniki in drevesa. Poleg tega poganjajo zvončki in trobenti-ce. Pomladi tudi sonce bolj toplo sije. Gozdovi zelenijo in zimski zaspanci se zbujajo. Spomladi obrezujemo tudi sadna drevesa. Sadovnjak pograbimo in počistimo. Tomaž Šafarič, 2. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Postali sva tabornici Mladi pionirji iz Podbrezij smo v soboto, dne 24. 4. 1976, odšli v Kranj, da bi postali pravi taborniki. Na ta dan smo se že dolgo pripravljali. To-varišica Zdenka nam je povedala kakšna so pravila in kakšen mora biti tabornik. Peljali smo se z avtobusom. V Kranju smo šli v stavbo skupščine občine. Tam nas je sprejela prijazna tovarišica. Podarila nam je razne prospekte in karto mesta Kranja. Odpeljala nas je v pritličje. Tam smo ponavljali taborniško prisego in postali pravi taborniki. Dobili smo izkaznice in knjigo pisatelja Toneta Svetine ,Rdeči sneg Triglava', ki naju bo spominjala na dan, ko sva postali tabornici. Potem smo odšli na obisk k invalidom. Voščili smo jim za 1. maj, jim zapeli pesmice in jim podarili šopke. Potem smo šli domov polni lepih spominov. Mirni Golba Irena Korenčan Kokrški odred Kranj NOMADI DANAŠNJEGA ČASA, linorez — Nataša Purgar, 5. razred, Center za estetsko vzgojo Kranj Polepšajmo dvorišče Če nimamo ne terase, ne balkona, ne svojega vrta, kar je najpogosteje v mestnem stanovanju, še ni rečeno, da res ne bi mogli kje prijetno posedeti med zelenjem. Marsikje je dvorišče popolnoma neizkoriščeno in rabi le kot prostor za odlaganje različnih neuporabnih stvari. Pa je treba tako malo, da je tudi tako dvorišče bolj prijetno. Uredimo tlak, vendar ni potrebno, da so tla betonirana; lahko položimo le betonske plošče, v špranje pa zasejemo travo ali pa jih napolnimo z mahom. Ob zidu pustimo nekaj prostora za zelenje: na tem prostoru lahko uredimo gredico, ki pa jo prej dobro pripravimo. Najprej nasujemo nekaj peska nanj pa rahlo vrtnarsko zemljo. Namesto zemlje lahko na pesek postavimo tudi samo cvetlične lončke. Večje ali manjše lončke lahko postavimo po dvorišču tudi med sedeži. Če ni denarja na pretek za cvetlične lončke, pride prav tudi stara lesena samokolnica ali pa odslužen pivski sodček, kar je še bolj slikovito. Omislimo si tudi razsvetljavo: lahko je to preprosta zidna svetilka ali pa prenosna vrtna svetilka s širokim zaščitnim klobukom. Prijetno senco lahko ustvarimo, če zasadimo ob zid in nato speljemo preko lesenih opor spenjalke kot sta slak ali domači fižol. marta odgovarja Mojca iz Kranja — Iz blaga, katerega košček prilagam v pismu, bi rada imela športno jopico. Nosim predvsem hlače: stara sem 19 let, visoka 166 cm in tehtam 57 kg. Marta — Jopica je kratka, zapenja se z zadrgo, spredaj ima dva žepa. Patent pletite iz volne enake barve kot je blago. Razmišljam o Cankarju — - umetniku in borcu za pravičnost na svetu zmagovalci, saj je njihov dut1 neuničljiv. Cankar je svetu pomagal, da se jc zavedel, kako so svetu potrebni tak1 kot Maks Krnc, trpljenje pa prihaja od Kantorjev, ki ne bodo gospodaril1 večno. Ne bo se več dogajalo, da bo pravica samo za bogate, ne bo ve* veliko Jernejev, na obzorju se ie. svetlika kakor požar na Sitarjevin1 zmaga. Vendar ljudje še niso pi"1' pravljeni, saj še oklevajo podobno kakor v Hlapcih. Cankarjeva oseb* nost je enkratna, še vedno težko um; ljiva, kajti bil je človek, ki je imel oČl vedno uprte v prihodnost. Vsak človek, ki hoče spoznati svojo domovino v njeno srce, mora odkrivati njene lepote tam, kjer so najlepše, najpresunljivejše — v delih naših pisateljev. S Cankarjem smo se srečali že v nižjih razredih. Spominjam se, da se mi je zdel resen, njegova dela nerazumljiva. Pritegnila pa me je njegova ljubezen do matere in tistih, ki so mu bili blizu. V petem razredu smo prebrali njegovo črtico Pehar suhih hrušk. Do tedaj še nihče ni dojel krivice tako popolno in obtožujoče. V naslednjih letih smo spoznali Cankarja v skoraj vseh njegovih delih. Predstavil se mi je popolnoma na novo. V mojih očeh je postal mogočen, največji. V vsaki njegovi črtici leži njegova osebnost, v marsikateri črtici se človeška duša razgali tako popolno, osupljivo. Cankar je bil človek, majhen, droban in bofesten, v mojem srcu pa najlepši. Bil je borec za tiste, ki jim je pripadal: za revne, brezpravne. Njegovo pero je postalo najmočnejše orožje in trdosrčni kritik tistih, ki so si oblast priborili z nesrečo in trpljenjem mnogih. Njegova dela so obrnjeno ogledalo: tisti, ki imajo oblast in moč, so neznatni, revni, ki propadejo, pa postanejo Cankar bo ostal v srcu Slovenca za vedno, kajti branil ga je takrat kadar mu je bilo težko, ga tolažil i" se boril zanj, čeprav samo s peresorfl' Njegovo hrepenenje so dojeli mnogi ljudje, ki so uresničili njegov^ sanje. Po njegovi smrti je Slovenk zajela še hujša preizkušnja. Tudi ta' krat so iskali moč v Cankarjevi!1 delih. Cankar je ostal, živel bo tak0 dolgo kakor Slovenci. Cankar je ne smrten, velik — največji. Milena Fornazarič, 8. b r. osn šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Petek - 7. maja 1976 nagradna križanka od vsepovsod za smeh Glas —17. stran Rešitev pošljite do torka, 11. maja, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. Če hočemo, da bo solata, ki jo postavimo na mizo, res dobra, jo moramo tudi dobro zabeliti oz. izbrati pravo olje zanjo. V Centralovi DELIKATESI v Kranju prodajajo posebno olje za solato, ki je mešanica bučnega, olivnega in drugih olj, čisto bučno in čisto olivno olje. Bučno je mogoče za kakšen okus premočno, velja pa za izredno zdravo. Cena: od 28,75 do 75,32 din Kaj hitro bo tu kopalna sezona in treba bo kupiti to in ono za k vodi in za v vodo. Na Kokrinem Športnem oddelku v GLOBUSU že prodajajo čolne različnih velikosti in bazene za otroško kopanje iz močnega pla-stiHciranega blaga in drugih plastičnih materialov. Cena: od 110,60 do 920 din In še enkrat jeans, tokrat kot dekliška polobleka. Zdaj bo treba pod njo obleči še bluzo, v vročini jo bo pa lahko nosila kar samo. Barve: svetlo in temno modra, drap in oranžna. Velikosti: od 8 do 16 let. Dobi se v ZARJINI specializirani otroški trgovini na Jesenicah. Cena: od 166 do 240 din S posebnim brisalcem bodo šipe v stanovanju in na avtomobilu hitro ' in lepo očiščene. V Murki nem ELGU v Lescah so naprodaj. Cena: od 22,40 do 24,15 din Vodoravno: 1. slovenski pesnik s Krasa, Srečko, 8. enoletna doba periodično izhajajoče publikacije, 14. letoviško mesto v Kvarnerskem zalivu, 15. lastnost, vzdevek, v slovnici prilastek, 17. zahodnoevropski veletok, 18. stroj za česanje prediva, 20. Viktor Eržen, 21. ozemlje s kraškimi pojavi, 23. Ku-Klux-Klan, teroristična tajna zveza v ZDA, 24. kratica za Akademski klub, 25. ameriška avionska kompanija, PANAM, 26. napadi na politično osebnost, 29. ogrizek, 31. ulov žive divjadi v mreže, lovke, ipd., 32. kratica za Zadružna zveza, 34. veliko rešeto, rehta, 35. svinjska zarebrnica; četverokotnik, 37. znak za kemično prvino renij, 38. francoski književnik, ki je opisoval življenje proletariata, Eugene, 40. reka v severni Italiji, ki se izliva v Jadransko morje, Adige, 42. žuželka, katere ličinka žre notranji del cveta na sadnem drevju, 45. najlepši pomladanski mesec, 46. Vanda Gerlovič, 48. mednarodni avtomobilski oznaki za Libanon in Romunijo, 49. velikomestni potepuh, slepar, razbojnik, 51. Ivan Mrak, 52. skupina, kolona potovalcev, 55. oče, 56. ime risarja, kiparja, ilustratorja in karikaturista Pirnata, 58. delavec v vinogradu, 60. zaščitno pokrivalo, navadno kovinsko, šlem, 61. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti, robi-hija. Navpično: 1. plutovina, 2. večje glasbeno delo, tudi operna hiša, 3. zdravilišče, 4. gora v Švici, 5. jugozahodni del Ljubljane, 6. izmetač, črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare odstranjuje tekočino iz okolice, 7. kdor laska, 8. ime indijskega politika Šastrija, 9. vulkan na Siciliji, 10. tesno se prilegajoča tkanina, 11. mednarodne avtomobilske oznake za Norveško, Italijo in Kambodžo, 12. Ivo Bajec, 13. arabski šejkat v severozahodnem kotu Perzijskega zaliva, 16. najpomembnejša reka v Angliji, teče skozi London, 19. slika ali kip golega telesa, 22. sedalo, 25. pretepavci, tisti, ki se pretepajo, 27. Niko-laus Lenau, 28. proizvodnja, 30. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko, 33. kraj s smučišči nad Gorjami, 35. vzidana peč z odprtim kuriščem, 36. slovenski skladatelj in dirigent Bojan, 39. Brane Oblak, 41. hrib pri Beogradu z grobom neznanega vojaka, 43. oža, konopec, 44. orač, ratar, 47. veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče, 50. slovenska narodna jed, enolončnica iz svinjske glave, sladke repe, kolerabe, korenja, krompirja in začimb, 52. debela palica, 53. vzdevek Goethejeve matere, 54. ime zagrebške pevke popevk Štefok, 57. Kurt Eisner, 59. Ivan Cankar. ŠAHOVSKI KROŽEK Akcija v središču po blokadi krila Kadar se na krilu akcija umiri in pozicija zapre, je treba poiskati možnosti nadaljevanja drugod. Praviloma je v nadaljevanju uspešnejši tisti, ki uspe prevzeti pobudo v središču. Po prodoru v središču se pokažejo v položaju branilca slabe točke, ki jih je prej uspešno prikrival. Iz pozicije na sliki (Karpov — Španski, Leningrad 1974) lahko ugotovimo, da je črni zaustavil napredovanje belega na da-minem krilu. Vendar pa položaj skakačev omogoča belemu, da z e-kmetom rušilno poseže v pozicijo črnega. Pomembno je tudi, da ima beli pravega lovca, t.j. belo-poljca, saj so kmeti črnega na belih poljih. K temu lahko še dodamo, da Sc5 pritiska na polja b7, d7 in e6 ter tako omejuje gibljivost črnega. 2. Tfl -el d5 x e4 3. Sc3 x e4 Dd6-g6 Ne more več preprečiti izgub. Ni šlo Dd6-d5, zaradi 4. Le2-f3. Z igrano potezo pa je črni pristal na izrinjenje dame s središča dogajanja in beli to izkoristi za žrtveno kombinacijo. 4. Le2-h5 5. Ddl - f3 6. Se4-c3 7. Df3 x c6! 8. Sc3-d5 9. Tel-e7 Dg6-h7 f7-f5 g7-g6 g6 x h5 f5- f4 Dh7-f5 Km ■ I & A m I SS' ■ i & •* & ■ i _1 1 * I ■ ■ - ■ I i ■ 1 t- 1 • 1S ii? 1. e3-e4! Lc8-h3(?) Črni ni želi zavzeti našel dobrega načrta; beli itak s trdnjavo linijo e. Tudi poskus 9. ... f4 x g3 10. h2 x g3 Dh7 — f5 ne bi rešil črnega, zaradi 11. Sc5-e4, n.pr. Lc7-d6 (aH Sc4-d6 12. Sd5-fB+ i.t.n.) 12. Tel x c4! Ta8-c8 13. Dc6 x d6 b5 x c4 14. Dd6 x h6 in črni je pred matom. Karpov je odigral sedaj 10. Te7 x c7 ter zmagal čez pet potez, vendar bi se Spasski lahko še branil nekaj časa. Beli bi lahko igro učinkovito sklenil na naslednji način. 10. Dc6 x h6! Tffi - f7 Edino. 11. Sc6-e4! in črni je pred neubranljivim matom, n.pr. 11. ... Lc7-e5 12. d4 x e5 D(5 x e4 13. Sd5-f«+ Tf7 x fB 14. Dh6-g7 mat. dr. S. Bavdek ŠAHOVSKI PROBLEM Pravilna rešitev problema S. Bavdka je 1. LflB-c5! spretnjo2. Ta8-a7mat. 1. ... Da3 x c5 (Sa6 x c5, La5-b6, Tc7 x c5) 2. b5 xa6 mat (Dh8-b8 mat, Sc4 -d6 mat, Lf7 X d5 mat) Z žrebom so bili izbrani naslednji nagrajenci: ALEŠ MILAN, Kranj, Oldhamska 12, BOJAN DREMELJ, Kranj, Oldhamska 1, OLGA MAVRIC, Kranj, Stritarjeva 2. Razpisujemo nagrado za pravilno rešitev naslednjega problema. A. Jaroslavcev (Moskva) H^II^I-' mm Bi ■ 1 1 - ||#I H ; H m ■ & ■ A ■ ■ ■ NA SORSKEM POLJU (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) (18. zapis) Omenil sem v prejšnjem zapisu »ribo faroniko«, ki so jo v gotski dobi dostikrat upodabljali na freskah, na sohah pa tudi kot arhitekturni okrasek ali dopolnilo. RIBA FARONIKA Bitje — pol žena, pol riba — je že v starih pravljicah burilo domišljijo naših davnih prednikov. Najbolj pa — seve! — fantazijo mornarjev na samotnih oceanih . . . Če je že veljala zagonetna riba fa-ronika na kopnem kot zlo bitje, zaradi pregreh začarana ženska, je na morjih bila bolj prijazen pojav -osamljenim pomorščakom so bile »morske deklice« (t.j. pol, ribe, pol ženske!) prav ljub privid - uteha v hrepenenjih po domu, po ženi, po nevestah, po ljubicah. — Sicer pa vidimo še dandanašnji po vseh lukah sveta zasidrane trabakule (lesene tovorne ladje), ki imajo na premcu, včasih tudi na krmi, izrezljano leseno bujno lepotico, ki pa ima le zgornji del telesa, od pasu navzdol pa je riba .. . Najnovejši Slovar slovenskega jezika — veljavni zakonik naše materinščine — pravi ob geslu faronika: »po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet«. Morda bo slovar kaj bolj natančen (v opisu tega »bitja«, ko pride na vrsto geslo riba faronika — to bo šele v tretjem zvezku, ki pa še ni izšel). Odkod čudno ime — faronika? Tu je možno misliti na faros (po otoku Pharos pri Aleksandriji, na katerem je stal v antiki velik svetilnik — še danes se svetilniki ob morskih obalah tako imenujejo, tudi žarometom tako pravijo); podobno ime pa so imeli tudi egipčanski vladarji faraoni — na naše fare pa se ime morske deklice — faronike bržčas ne nanaša ... No, zato sem se tako razgovoril o ribi faroniki, ker ji ena od crngrob-skih pravljic pripisuje ono viseče rebro v cerkvi. Faronika je bojda živela v deroči Savi, ko je le-ta še tekla pod Crngrobom. Ko pa je voda »zbežala« v svojo sedanjo strugo, je čudna riba poginila. Ono rebro naj bi bil poslednji spomin nanjo. In pa seve tudi njena podoba pod osrednjo fresko sv. Nedelje. Crngrobski kronist Janez Veider je zapisal še drugo inačico pravljice o ribi velikanki in njenem rebru v crngrobski cerkvi: »Slava Crngroba se je razširila prav tja do morja. Tam se je ob obali sprehajala grajska hči. Prav tedaj pa so ribiči lovili krvoločno ribo, ki jim je trgala mreže in bila nevarna tudi ljudem. — Nenadoma deklici zdrsne in pade v vodo. Roparska riba brž priplava in požre deklico. Prestrašeni oče ne ve, kaj bi počel; kliče ljudi, da bi pomagali — a vse je zaman. Naposled se obupani graščak obrne s prošnjo na crngrobsko Marijo in glej: riba je priplavala k bregu in vrgla nepoškodovano dekle na suho. — No, ribo so ribiči naposled obvladali, hvaležni oče rešene deklice pa je poslal eno od orjaških reber ribe-velikanke v Crngrob, kjer visi še danes.« BISTRI VOLIČKI Za spremembo povem še pripovedko o krotkih voličkih, ki sta tudi pomagala pri zidanju crngrobske cerkve. Živela je nekje blizu — menda prav v Zabnici — pobožna vdova, ki razen para voličkov ni imela nobenega drugega imetja. Pridni živali ni bilo treba priganjati k delu — volič-ka sta sama vedela, kaj morata postoriti. No, revica vdova je iznenada umrla in prepustila volička zidarjem crngrobske cerkve, naj jim pomagata. In, glej: sama sta bistra volička vozila pesek in skale, ki jih je v Savi lomila ajdovska deklica. Nobenega priganjača ni bilo treba. Ko sta tovor pripeljala h gradbišču, sta se obrnila in šla po novo gradivo. Tako sta vozila celo leto, dan za dnem ... RAZBOJNIŠKE GLAVE Semkaj, v Crngrob, so pridrli tudi Turki — spomin nanje je odtisek konjske podkve na tlaku pod cerkveno lopo. . Drug tak »odtis« kažejo v gozdiču nad Crngrobom. Tamkaj je menda počivala Marija, ko je prvič prišla do svoje crngrobske cerkve. Še zdaj se vidi na skali njen sedež — vdolbina. Ze omenjeni zgodovinar Veider pa pripoveduje o razbojnikih: »Najbolj so razširjene pravljice, ki pripovedujejo o crngrobskih razbojnikih. Gotske konzole, ki so vdelane na cerkvenem pročelju pod lopo in one v prezbiteriju, je ljudska fantazija spravila v zvezo z roparji. Tako imamo pod lopo iz kamna izsekane glave razbojniškega poglavarja, njegove žene in njegovega psa. V prezbiteriju imamo spet tri glave razbojnikov in psa. Najgrša je glava enega od razbojniških poglavarjev. Vsa je zavarovana z železno čelado, da mu jo sovražnik ni mogel razbiti. Druga glava, nekoliko lepša, predstavlja poglavarjevega sina, ki je bil sicer še razbojnik, a se je že nagibal k dobremu. Tretja glava kaže razboj nikovo hčerko, ki pa je že našla milost spoznanja.« Tako ljudska fantazija razlaga obraze na gotskih sklepnikih. Še preden je stala crngrobska cerkev, so se potikali po bližnjih gozdovih obcestni roparji. Kdor je šel iz Loke v Kranj, je utegnil pasti v njihove roke. Reveža so najprej oropali, potem pa vrgli v prepad. Ko pa je oblast naposled razbojnike le iztrebila, so odkrili tudi njihov zaklad. Ta pa je bil neki tako velik, da so samo z njim lahko zgradili veliko crngrobsko romarsko cerkev. ŠE ENA RAZLAGA IMENA Naj povem še ljudsko razlago zagonetnega imena Crngroba. Kaže, da naši slovenski predniki niso bili zadovoljni z nemško razlago (Erengruben ali Maria zu Ehren in Gruben) in so si ime Crngrob po svoje raztolmačili. Ko so zidarji gradili kar res pre-mogočen cerkveni stolp, je prijezdil iz Loke mestni glavar. Splezal je na najvišji oder, da bi spodil zidarje dol — kajti on da ne pusti zgraditi tako velikega stolpa, ki bi bil višji kot so cerkveni stolpi v Loki. V tem trenutku pa je zapihal močan veter in vrgel je oblastnika v globino. Možak, težak kot je že bil, se je v zemljo kar pogreznil in tako je nastal velik grob. Ker pa je na njem pozneje poganjala le črnikasta trava, so kraj imenovali Črni grob ali po današnje Crngrob. Č.Z. lil > C/) O o. z o LU Optimisti in pesimisti Beli igra in matira v dveh potezah. Po škotsko Niso samo Škoti skopuhi, ampak tudi drugi narodi. V Nemčiji je oče pripeljal sina v bolnico, ker je požrl kovanec za 10 pfenigov. Kovanec se je tako zasidral v črevesje, da so ga lahko odstranili le z operacijo. Kirurg, ki je izvlekel novčič, ga je med šivanjem rane enostavno spustil v žep. Ko pa je oče poravnal račun za operacijo, je name^f" 150 mark nakazal zdravniku le 149,90 mark. Ni bilo slavja Ker se je v zaporu lepo obnašal, so nekemu kaznjencu v Centu dovolili, da bi lahko doma proslavil srebrno poroko, čeprav kazni še ni odslužil. Pa ni bilo nič. Ko je on prišel iz zapora, so zaradi dolgih prstov zaprli ženo. Najdražji film Sovjetski film Vojna in mir, ki so ga pod vodstvom režiserja Ser-geja Bondarčuka posneli po istoimenskem Tolstojevem romanu, je doslej najdražji film. Stal je 40 milijonov dolarjev. Za film so namreč morali izdelati nič manj kot 165 tisoč uniform. Ločitev zaradi oblek Bankir I r vina Barr iz Chichaga je zahteval ločitev in jo tudi dobil. Kot razlog za takšno odločitev je navedel podatek, da je njegova žena v zadnjih dveh letih kupila 812 oblek, kar je po njegovem mnenju odločno preveč. Sodnik se je pridružil njegovemu mnenju. Spomin na veliko bitko V spomin na veliko bitko pri Stalingradu, kjer je Hitler doživel prvi veliki poraz, so Sovjeti postavili mogočen spomenik. Imenuje se Mati Rusija in je visok več kot 82 metrov. 18, stran — Glas Petek - 7. maja 1976 radio 8 5.00 8.10 9.06 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 15.30 15.45 16.45 17.05 17.30 18.00 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 1.03 2.03 3.03 4.03 sobota Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Glasbena pravljica Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo DO Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Na poti v Colombo Gremo v kino Prenos osrednje proslave v Cankarjevem let u Minute /. ansamblom Atija Sossa Lahko noč, otroci Spoznavajmo svet in domovino Za prijet no razvedrilo Oddaja za naše i/sel lenee S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Glasbena skrinja Koncert po polnoči Lahke note velikih orkest rov Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Jugoslovanska pop selekcija 15.40 Portret orkestra Kurt Edelhagen 16100 Naš podlistek 16.18 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkjuni po Jugoslaviji 17.40 Svet in mi 17.50 I )eset minut z ansamblom Atija Sossa 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.25 Od Bacha do Sostakoviča — klavirske skladbe 20.00 Iz oper in glasbenih dram 21.40 Dvignjena zavesa 22.(K) Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 5.00 8.07 8.47 9.05 9.55 10.05 11.10 11.30 14.05 17.50 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 Dobro jutro Radijska igra za otroke — M. Marine: Poslednji žvižg Skladbe za mladino Se pomnit e, t O i/ariš i G lasbena medignt Njegovo ime je legenda Nedel jska report a/a Naši poslušalci čest it a jo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Radijska igra — J. Kozak-M. Mejak: Srečanja na gozdni pot i G lasliene razglednic« Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program J KI — studio Zagreb Literarni nokturno V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 M ladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solist i 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 1 1.33 Melodije po pošti 13.18 Film. opereta, musical 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba i/, starega gramofona Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Naš likovni svet 23.00 Sonatine hrvatskih skladateljev 23.55 Iz slovenske poezije 10 4.30 8.10 9.05 ponedeljek 9.20 9.40 l 1.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 I)obro jutro G lasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Izberite pesmico Kdaj, kam, kako in po čem jft Za vsakogar neltaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasvet i Pihalne godbe Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev 18.05 18.20 19.40 19.50 20.00 20.30 22.20 2:1.05 2.1.15 Kulturna kronika Zvočni signali M inute s llenčkom in njegovimi fanti Lahko noč, otroci ("'e bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih -•študijev Literarni nokturno Za ljubitelje jazzs Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Melodije in ritmi 1/. st udia 14 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli 1 1.00 Nenavadni pogovori 14.20 (iodala v rit mu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkest 111 RTV Ljubljana 10.00 Novost na knjižni polici Hi.115 Panorama slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi instrumentov 18.00 Glasbeni rocktail 18.40 Jazz na II. programu Tretj 19.05 19.30 1!) 50 20.35 21(10 21.15 23.00 1 1 4.30 8.10 905 9.30 10.15 1 1.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 10.45 17.20 18.05 18.35 19.40 1 program Sprehodi po tuji zborovski literaturi Dve Beel hovnovi uverturi Literarni večer Tuja instrumentalna glasba Ekonomska polil ika Večeri pri slovenskih skladal el jih: DaneSkerl in Pavle Merku Sezimo v našo diskoteko Iz slovenske poezije torek Dobro jutro G lasbena mat ineja Radijska šola za Srednjo stopnjo: Sinkopa Iz glasbenih Kol Kdaj, kam, kako in po čem Prornenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Narava in človek Obiski naših solistov: Stanko Demšar, violončelo V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Bojana Adamiča Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra -L Cankar-B. Trekman: K urent Zvočne kaskade I /. orkest rskega opusa Milana Stibilja Literarni nokt urno Popevke se vrst ijo 19.50 20.00 21.20 22.20 23 05 23.15 Drugi program 9.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 15.40 10.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Torek na valu 202 S solisti in ansambli J RT Lahka glasba na našem valu Na izvirih ljudske glasbene ust varjalnosl 1 Zabaval vas bo ansambel Francija Puharja Znana imena, znane melodije Tipke in godala Pet minut humorja Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples 3000 sekund radia Student Ljudje med seboj S pevko NadoZgur Parada orkest rov Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini 19.12 Predstavljamo vam nov posnetek — G. Bizei Carinen 20.35 Berlinski slavnostni tedni 197") ~ 22.15 Tonske ubranosti 23.00 I / zgodnjih let Mozartovega ust var janja 23.55 Iz slovenske poezije 121 4.30 8.10 9.05 9.25 9.40 sreda 10.15 I 1.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 Dobro jutro G lasbena mat ineja Nenavadni pogovori ZapojmO pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Naš podlistek OI 10-letnici Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič 18.05 Po poteh odločanja 18.35 Instrumenti v ritmu 19.40 Minute z ansamblom M ilana Ferleža 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 K oncert iz našega studia 22.20 S festivalov ja/za 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske Amerike 11.00 Radijska šola /a srednjo stopnjo: Sinkopa 14.25 Glasbena medigra 11,13 Rockjazz 15.40 Srečanje melodi | 16.00 Popevke tako ali drugače 16.40 Moderni odmevi 1 7.40 Svetov na repoi i a/a 17.50 V ritmu beata s plesnimi orkestri 18.00 Progresivna glasba 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glaslie Tretj 19.05 19.30 19.45 20.35 21.00 21.20 22.15 23.55 131 4.30 8.10 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 1 program Predklasi«" na zborovska kult ura Znanost in družba Orgelska glasba st arih nemških mojstrov Boris Papandopulo: Beatrice cenci — suit a IZ balet a Sodobni literarni port ret R. Strauss: . Kavalir z rožo, odlomki iz operete Razgledi po sodobni glasbi Iz slovenske poezije četrtek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Marjan Kozina Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Iz glasbenih šol Med šolo, družino in delom Glasbeni intermezzo 15.45 16.45 17.20 18.0.r) 18.20 18.35 19.40 19.50 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 Vrtiljak Jezikovni pogovori Iz domačega opernega arhiva Naš gost Iz kasetne produkt ije RTV Ljubljana Vedre melodije M inute z ansamblom Latinos Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Slovenska solist ična instrument alna glasba Literarni nokturno Palet a popvek in plesnih ritmov Drugi program 9,00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do melodije 13.33 Zvoki orkestra Heinz Kiesslmg 11.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Mozaik glasov in instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 10.00 Okno v svet 16.10 V svetu operete Hi.40 Top albumov 1 7 10 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana i8.00 s pevci jazza: The Mi'lIs Brothers 18.40 Non-stop ples Tretj 19.05 19.10 19:50 20.05 20.35 20.45 22.00 22.50 14l t program V prašanja telesne kult ure Večerni concerl ino Pot i/obra/ev anja Zodobni zborovski zvok M ednarodna radijska univerza K oncert / l hibrovniških poletnih iger 1975 M. Ravel: Otrok in čarovnije, glasl>ena pravljica I )v a venca orkestrskih variacij petek 4.30 Dobro jutro 8.K) Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.30 Jugoslovanska narodna glasba 10.05 Po poteh odločanja 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov televizija 8 9.30 10.35 12.10 13.40 15.45 17.20 17.40 17.55 19.30 20.20 21.55 22.05 22.20 sobota TV v šoli: Romunija in Bolgarija, T V izbor (Bg) TV v šoli: Mljet, R. Kadu a. Združeno delo(Zg) TV v šoli: TV leksikon. Politična ekonomija (Sa) Nogomet Radnički (Kragujevac) : Vardar — prenos (Bg) Edenbourgh: predolimpijska košarkarska tekmovanja — prenos, B I EVR-Ljl Škrlatni svinčnik, B Obzornik Proslava ob 1 (K)-let niči rojstva Ivana Cankarja — prenos TV dnevnik Hitler iz naše ulici - film, B Moda za vas, B TV dnevnik 625 Oddajniki II. TV mreže 18.30 TV novice 18.45 Sedem dni 19.00 Grof MonteCristo 19.30 TV dnevnik 20.00 Želim biti z vami: Marjana Deržaj 21.00 24 ur 21.25 Prva svetovna vojna — dok. oddaja 22.25 Glasbena oddaja TV Zagreb — I. program 13.40 Nogomet Radnički : Vardar 15.45 Kdenbourgh: predolimpijska ..".arkarska takmovanja 17.25 TV dnevnik 17 45 TV koledar 17.55 Proslava ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja 19.30 TV dnevnik 20.00 Gigot - celovečerni film 21.45 Beograjska pomlad — posnetek festivala 2abavnih melodij 22.55 TV dnevnik 12.00 12.45 13.50 14.50 15.25 16.35 16.50 17.35 17,15 1 7.55 19.15 19.30 19,50 20.00 21.(M) 21.30 21.50 Zgodbe o Poluhcu, B Beograjska otroška pomlad — prenos (Bg) Kmetijska oddaja (Zg) Poročila Veseli tobogan: Nova Gorica Pisani svet, B Beograjska pomlad — posnetek festivala Okrogli svet Vaterpolo prihodnosti — posnetek srečanja Mladost : Partizan Moda za vas. B Poročila Overlord — angleški film Risanka, B TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar A. Diklič: Salaš v Malem Ritu, B Sana — oddaja i/ cikla Karavana, B TV dnevnik Športni pregled (Zg) Oddajniki II. TV mreže 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zlate plošče 20.45 Podravski svetje 21.00 24 ur 21.20 Kabaret - celovečerni film TV Zagreb - I. program 9.50 Poročila 10.00 Narodna glasba 10.30 Otroški spored 11.00 Beograjska otroška pomlad 12.00 Kmetijska oddaja 12.45 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Živel Benjovski 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Salaš v Malem Ritu 21.05 50 let radia Zagreb 21.50 Športni pregled Effi Briest - TV drama, B 21.55 Kulturne diagonale 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.40 Lutke 18.00 TV vrtec 18.15 Književni klub 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Sport na oddaja 20.30 20 let televizije -2. del 2 1.00 Tedenski pregled 21.20 Igralec in divjaki — celovečerni film TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 I. Cankar: Hiša Manje pomočnice — TV drama 21.05 K uit ura danes 21.50 Dokumentarni film 22.05 TV dnevnik 11 torek nedelja 8,15 Poročila 8.20 Za nedeljsko dobro juto: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju, B 8.60 625 9,10 Vzpon človeka, B 10.20 Otroška matineja: Mihe« 1/ Lonneherga, B, 10 10.00 14.10 17.10 17.25 17.50 18.05 18.35 I 8.45 19.15 19 30 20.00 ponedeljek TV v šoli: Slovnica, Od Altaja do Severnega ledenega m orja, Jugoslavija po vojni, Angleščina Arktika in Antarktika (Zg) TV v šoli: Literatura, Pruska gora I Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Zgodbe o Poluhcu, B Zasebna živ ljenja: Čopasti ponirek, B Obzornik Plavanje - 2. del. B Odločamo Mladi za mlade (Sk) Risanka TV dnevnik T. Font ane: 8.10 TV v šoli: Obiščite z nami, Slovanski ples, Geometrija, Ruščina. Učenci pred kamero. , T V vrtec, Spočetje (Zg) 10.00 TV v šoli: Ptice, Glasbeni pouk (Bg) 11.05 TV v šoli: Psihologija (Sa) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.00 TV v šoli - ponovitev (Sa) 17.20 Zapoite z nami: P. 1. Čajkovski 17.33 {Prodajalec preprog iz Samarkanda - 1. del filma. B 18.00 Obzornik 18.15 Cankarjeva proslava na Vrhniki 18.45 Slovenski ljudski plesi: Maroltovci - 3. del 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 21.00 A. Huxlev: Kontrapunkt življenja. B 11,45 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže I 7.15 TV dnev mk 17.35 TV koledar 17.45 Veliki slikarji -dok. film 18.15 AIhm edfl poklicev " 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 I.Cankar Pohujšanje v dolini Šent lloi lanski 21.20 24 ur 21.40 In pozdravite vse 22.10 Svet, ki i/gm ja TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 20.50 J.Cronin: Zvezde gledajo z neba 21.40 T V dnevnik 22.00 Glasbeni večer sreda 8.10 T V v šoli: Razvoj človeka, Jugoslavija po vojni, Pomorsko gospodarstvo, Elektronika, T V vrtec, Slovnica (Zg) 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Izobraževalni film (Bg) 17.10 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, B 17.25 Pionorji fotografije — serijski film. B 17.55 Obzornik 18.10 Po sledeh napredka. B 18.45 Polke in valčki z godbo Ljudske milice 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasgovv: nogometni finale za pokal prvakov — prenos srečanja Bavern : St. Etienne, B (EVR-Lj) pribl. ob 22.10TV dnevnik 22.25 Jazz na ekranu: Jazz orkester RTV Beograd - 1. del, B Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18 1."> Znanstveni studio 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Kretnenčkovi 20.25 Hoffman - celovečerni film 22.15 24 ur T V Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. 11. TV mreže Tudi za ta teden so nam na TV pripravili domače filmsko delo. To bo film Hitler i/, naše ulice, ki ga je zrežiral Vladimir Tadej, dolgoletni filmski delavec — scenograf, scenarist in avtor številnih zagrebških risank ter režiser filmov Družba Petra Grče in Rumena. Zgodba se odvija med drugo svetovno vojno v neki banatski vasi. V glavnih vlogah nastopajo Nikola Simie, Boris Dvornik, Bil/i ca Sokie in drugi. Rado Časi vam priporoča Sobota Ze večkrat doslej sem omenjal proslavo 100-letnice Cankarjevega rojstva. Naš televizijski program jo obravnava že spet v soboto, 8. maja, in sicer s proslavo ob njegovi 100-letnici. Naj navedem program proslave: ob 17.50 pogovor z Josipom Vidmarjem, ob 18. uri govora Edvarda Kardelja in dr. Bratka Krefta, ob 18.00 Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica (izvajajo slovenski dramski igralci v režiji Jožeta Babica, TV realizacija Beno Hvala). Nedelja V nedeljo, 9. maja, vas opozarjani na Karavano znanega beograjskega novinarja in report erj a Milana Kovačeviča, ki seje tokrat ustavila ob reki Sani v Bosni. Sanski most je mesto s številnimi spomeniki, ki prikazujejo borbo naših narodov z okupatorjem v pretekli vojni. Mesta ob Sani pa so znana tudi po svoji obrtniški dejavnosti. Sreda Ljubitelji športa bodo prišli na svoj račun v sredo, 12. maja, ob 20. uri, ko bomo na našem prvem TV programu neposredno prenašali nogometni finale za pokal prvakov iz Glasgovva meti zahodnonemškim Bavernom in francoskim St. Etienne, za katerega brani tudi nekdaj naš reprezentančni vratar Curkovič. Petek In še petek, 14. maja! Spet vas opozarjam na popularno oddajo, ki jo seveda ponavljamo, Mali oglasi s podnaslovom Amerika. V zavesti premnogih naših ljudi je Amerika bila in je deloma še nekakšna Indija Koromandija, kjer se cedita med in mleko. Zato je razumljivo, da od vsakogar, ki pride k nam iz te »obljubljene« dežele, miselno nekoliko preprostejši ljudje samoposebi umevno pričakujejo, da je milijonar, ki jih bo zasul z izobiljem, če pa to ne, da jim bo s svojega ogromnega kupa odrinil vsaj milijonček ali dva, za skromen priboljšek ubogih revežev. O eni taki prigodi s stricem iz Amerike govori tudi pričujoča zgodba Malih oglasov. 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 16.50 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 2.03 3.03 Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak G lasbena medigra Človek in zdravje Iz koncertov in simfonij Ogledalo našega časa Ob lahki glasbi Minute z ansamblom M ihe Dovžana Lahko noč. otroci Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede 111 zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Melodije na našem valu Orkestralni nokturno Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 9.00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in glasbenih revij 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: O pobeglem tonu 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 16.40 G lasbeni casino 17.40 Odmevi z gora 17.60 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Umetniška pripoved — I. Cankar: Gospod stotnik 19.40 Intermezzo s skladbami Isaaca Albeniza 20.15 Z jugoslovanskih koncert nih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 18 do 24 din, špjnača 15 din, cvetači 13,60 do 15,60 din, korenček 28,80 din, česen 22,40 din, čebula 13 din, fižol 15,10 do 20,40 dir kumare 32 din, paradižnik 45 din, paprika 51,5i/ din, jabolka 10,50 din, pomaranče 10,40 din, li m one 15,40 din, koruzna moka 0,27 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27.8f) din, skuta 17,30 din, sladko zelje '.' din. kislo zelje (i din, orehi 75,90 din, jajčka 0,95 do 1,64 din, krompir 6,50 din KRANJ Solata 20 din, špinača 24 din, cvetača 18 din; korenček 20 din, česen 35 din, čebula 12 do 16 din, fižol 15 do 18 din, pesa (i do 8 din, kumare 22 din, paradižnik 40 din, slive 20 din, jabolka (i do 8 din, hruške 13 do 15 din, radič 30 din, med ~>0 din, žganje 50 din, pomaranče 9,50 din, limone 12,50 din, ajdova mokn 15 din, koruzna moka (i din, kaša Ki din, surovo maslo 52 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 6 do 8 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 24 din, orehi 80 din, jajčka 1,00 do 2 din. krompir 0 do 8 din TRŽIČ Solata 20 do 25 din, špinača Ki din, cvetača 15 din, česen 20 din, čebula 13 din, pesa 8 din, kumare 35 din, paradižnik 35 din, paprika 45 din, jabolka II din, hruške 17 din, pomaranče 0,50 din, limone 17 din, ajdova moka 16 din 1, Koruzna moka 7 din 1, kaša 20 din I, surovo našlo 16 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., skuta 5 din kom., sladko zelje 7 din, orehi 15 din 1, jaj- ka 1,50 do 1,60 din, krompir 6 din, nov 13 din poročili so se V KRANJU Bakovnik Anton in Bukovnik Sonja, Benedi-čič Darko in Mavec Silva umrli so V KRANJU Sušnik Franc, roj. 1908, Porovne Andrej, roj. 1904, Siberle Neža, roj. 1898, Lebar Janez, roj. 1899, Krč Marjana, roj. 1900, Kurnik Antonija, roj. 1898, Peterlin Janez, roj. 1902, Pavlic Vinko, roj. 1927, Rogelj Alojz, roj. 1934, Zeleznikar Janez, roj. 1902, Narobe Marija, roj. 1893, Zore Ignac, roj. 1909, Ajdovec Ivan, roj. 1894, Ovse-nik Matilda, roj. 1911, Markič Ana, roj. 1889 V TRŽIČU Perko Jerica, roj. 1894, Brezav.šček Antonija, roj. 1900, Roblek Ivana, roj. 1899 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 20.15 Glasgovv: nogomet Bavern : St. Etienne — prenos 22.00 TV dnevnik 22.15 Globus četrtek 8.10 TV v šoli: Ekonomski interesi neuvrščenih, Perjad, Angleščina, T V seminar (Zg) 10.15 TV v šoli: Francoščina, Izobraževalna oddaja (Bg) 14.10 T V v šoli - ponovitev (Zg) 17.20 Cvetlične pravljice, B 17.35 Neven, B 18.05 Obzornik 18.25 Poljudno znanstveni film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mladi Garibaldi - nadaljevanka. B 20.55 Kani in kako na oddih 21.05 Četrtkovi razgledi: Tudi na tvoj račun. tovariš 21.45 1/. koncertnih dvoran: P Ramovš: Profili, L. van Beethoven: Klavirski koncert št. 5 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže 17.15 TV dnevnik 1-7,35 TV koledar 17.45 Pravljica iz lutkarjevega vozička 18.15 Mlada Afrika - dok. film 19,10 TV dnevnik 20.00 TV nadaljevanka 20.50 24 ur 21.10 Krog 21.55 Poezija TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na ood. II. TV mreže 20.00 Paralele 20.50 Prepoved lova na lisice — celovečerni film 22.20 TV dnevnik 141 8.10 petek 10.00 14.10 17.15 17.30 IH.(M) 18.15 18.45 19.05 19.15 19,10 19,55 20.05 20.55 21.25 21.45 TV v šoli: Računstvo, Gozd in človek, Ali ste vedeli, Zdravila, Elektronika, TV vrtec, Telo in zdravje (Zg) TV v šoli: Angleščina, Kocka, kocka (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Križem kražem Morda vas zanima: Ivan Cankar Obzornik Naši zbori: Virmaše, B Kako zaznavamo dotik in bolečino, serija Čutila, B Cesta in človek — film o prometu, B Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar A. Marodič: Amerika — oddaja iz cikla Mali oglasi Opazovalci — oddaja iz cikla Človek brez meja, B TV dnevnik Ljubimci — film, B Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pahljača 18.15 Aktualna oddaja 18.45 Glasbeni studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik: Ivan Hetrieh in Mario Fanelli 21.20 24 ur 21.35 Aprilska srečanja — glasbena oddaja TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. 11. T V mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Čast mije povabiti vas 21.05 Metulji so svobodni — celovečerni film 22.55 TV dnevnik V nedeljo, 9. maja, v Bistrici pri Tržiču 4. mednarodna razstava mineralov Srečanje s skrivnostmi narave Prireditev mednarodne veljave bo združena z znanstvenim posvetovanjem in predvajanjem filmov o bogastvu in lepotah mineralov ter s prikazom obdelovanja polžlahtnih kovin in zlatarskih izdelkov Tržič — Letošnja 4. mednarodna razstava mineralov v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču, katere pokrovitelja sta občinska skupščina Tržič in Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo iz Ljubljane in je kot edina tovrstna prireditev v Jugoslaviji uvrščena v mednarodni koledar, se bo začela že Jutri, 8. maja. Ob 19. uri bo v Brači-čevi šoli delovno srečanje razstavljavcev, organizatorjev in pokroviteljev, kjer bo govora o prihodnji 0rganizaciji razstave ter o pomenu Naravnega bogastva in mineralov. Po srečanju bodo člani domačega filmskega kluba Tomo Križnar prikazali Tržiško kroniko 1975. V nedeljo ob pol devetih bo uni- Ivan Cankar: I Martin KaČUr 23 verzitetni profesor dr. inž. Stanko Grafenauer odprl 4. mednarodno razstavo, ki bo odprta do sedmih zvečer. Na njej sodelujejo znani domači in tuji zbiralci mineralov, rudniki Trepča, Mežica in Bor, Prirodoslovna muzeja iz Ljubljane in Beograda ter Geološka zavoda iz Ljubljane in Skopja. Predstavili se bodo tudi zbiralci in obdelovalci mineralov, polžlahtnih kovin in zlata iz Zlatarne Celje, Majdanpeka, Pri-zrena in Ohrida. Slednji so še posebno poznani po biserih. Med 10. in 11. uro ter 14. in 15. uro bodo predvajali na razstavnem prostoru filme o bogastvu in lepotah sveta mineralov. -jk 0 TRIGtAV KONFEKCIJA KRANJ te , t r i g 1 a v »Pst! Pst!« je odmajal Kačur z roko in se je smehljal v veliki zadregi. »Kaj bi o tistih rečeh! Kar je bilo, je bilo! . . . Zdaj sem se postaral . .. imam ženo . . . otroke . . .« Strmela je nanj, na njegov dolgi, suhi, nagubani obraz, na redko brado, ki je segala v lica, na motne, trudne oči, na vse to upognjeno, betežno telo. »N i moguw /Ki/o//u \\\\\ . VKDUMIMV.lAVK . \<>J\< . P/JAOVS, \;• .snop f.r.HrOKA* M AlMSiAV II MAK 1 doživelo velike spremembe; tako se je vsebina pouka na gimnaziji spremenila z novimi učnimi načrti in predmetniki, drugačne so postale metode dela s pomočjo novih učil in kabinetnega pouka. Dijaške ekskurzije so v glavnem osredotočene na Slovenijo oz. Jugoslavijo in lepo izpolnjujejo učnovzgojne cilje šole. Vzporedno je potekalo strokovno in politično izobraževanje učnega kadra, saj je njegovo delo postajalo vedno zahtevnejše in odgovornejše. — Spreminja se tudi vzgoja, spreminja se odnos med profesorjem in dijakom, postaja bolj human ter skuša pritegniti v učnovzgojni proces mladega človeka in doseči njegovo aktivnost, njegovo sodelovanje. — Samoupravljanje, ki je bilo uvedeno na šolah 1955. leta naj bi še poglobilo ta proces in mu dalo tudi družbeno dimenzijo. — Organizacijsko je gimnazija doživela dve spremembi: 1947-1948 je bila uvedena triletna nižja gimnazija, ki je hitreje omogočala nadaljevanje šolanja na srednjih strokovnih šolah v času, ko je izredno primanjkovalo kadrov; kasneje je bila znova vpeljana štiriletna nižja in štiriletna višja gimnazija. S šolsko reformo 1958. leta je gimnazija oddala svoje nižje razrede osemletnim osnovnim šolam in tako postala štiriletna splošno-izobraževalna srednja šola. Reformirana gimnazija je v 60-letih dobila nov predmetnik in učni načrt; za dosego verifikacije pa je morala izpolniti določene zahteve glede učnega osebja, organizacije pouka in materialnih pogojev dela. — Z reformo šolstva in z uvajanjem usmerjenega izobraževanja se bo spremenila tudi gimnazija. (Se bo nadaljevalo) Marjeta Čampa mali oglasi • mali oglasi Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. vsak dan dežurni veterinarji OD 7. DO 14. MAJA 1976: CEPUDER Bogdan, dipl. vet., Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled Prešernova 34, tel. 77-828 in 77-863 za občini Jesenice in Radovljica. Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj. DO Alpetour TOZD Tovorni promet, Škofja Loka proda na javni licitaciji 10. maja 1976 ob 10. uri več tovornih vozil TAM 5000 in tovorni avto FAP letnik 1971, nosilnosti 8 ton v nevoznem stanju. Ogled možen vsak dan od 6. do 14. ure na dvorišču novih mehaničnih delavnic v Škofji Loki. Spomladanski sejem v Lescah — ponovitev v soboto, 8. maja, dopoldne bo v Lescah ponovno sejem za vse vrste živali (govedo, konji, ovce, prašiči). Vabljeni rejci in kupci! KK »Triglav« Bled KZ Naklo Valilnica prodaja 2 — 3 mesece stare jarčke v sredo, 12. maja, v vzre-jališču Podbrezje od 7. do 11. ure. KZ Naklo PLANINSKO DRUŠTVO ŽIRI išče zakupnika za dom v Goropekah. Pogoj je večletna praksa in kvaliteten personal za kuhinjo. Prijave sprejemamo do vključno 15. maja 1976. Ostalo po dogovoru. Planinsko društvo Žiri ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET KRANJ razpisuje prosto delovno mesto hišnika Za to delovno mesto se lahko prijavijo osebe, ki obvladajo splošne veščine za opravljanje hišniških del in imajo opravljen izpit za kurjača. Na voljo je šolsko stanovanje v zamenjavo za pr-jjšnje stanovanje prosilca. V KRANJU od 9. do 20. ure ENTRAL ZAHVALA Učitelji, učenci in starši osnovne šole Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem se toplo zahvaljujemo prebivalcem vasi Bič, osebju kirurške in nezgodne klinike ter službi prve pomoči za hitro, predvsem pa nadvse požrtvovalno pomoč ob hudi prometni nesreči dne 29.4. 1976. Prav tako se vsem delovnim organizacijam, še posebej šolam in posameznikom zahvaljujemo za izraze sožalja ter razumevanje ob tragičnem dogodku. VEC TOPLOTE V VAŠ DOM TAM-STADLER ker ima vakuumemajlirane bojlerje mednarodni patent No. 250127 UNIVERZALNI KOTLI • od 25.000 kcal/h naprej • možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom • visoki izkoristki goriva • vgrajena avtomatika za samodejno delovanje • gorilniki • zagotovljeni nadomestni deli in servis • ugoden dinarski nakup KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM • od 25.000 do 80.000 kcal/h • možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ah plinom • visok izkoristek goriv • samodejno delovanje z mnogo komfor t POSEBNI KOTLI ZA OLJE ALI PLIN • od 200.000 do 3,000.000 kcal/h • ugodne dimenzije • visoki izkoristki • za režim 110/90« C ali 90/70« C • kvalitetni gorilniki • dinarski nakup , TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27 r- Vižmarje, P lem I jeva 86 — Kranj, Gorenjski sejem, Hala A — Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, paviljon Jurček Mali oglađ lahko oddaste pri naši malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 23-341. prodam Prodam KOKOŠI nesnice. Zadra-ga 18, Duplje 2493 Prodam 3000 kg SENA in OREHE. Podobnik, Hobovše 14, Gorenja vas nad Škofjo Loko 2682 Prodam 1000 kg SENA in OTA-VE. Bernik, Puštal 95, Škofja Loka 2683 PELARGONIJE - avstrijske bršljinke prodamo v Šenčurju, Kranjska 25 2739 Prodam dobro ohranjeno motorno KOSILNICO AEBI 10 z rezervnim motorjem ter obračalnikom, zgrab-ljalnikom, primerno za hribovit teren. Praproše 1, Podnart 2746 PLETILNE STROJE: EMPISAL 323 in patentne STOLL 6/100 in 2,5/100 ter električni NOŽ za krojenje nujno prodam. Kristina Cirnski, Šentlenart 2, Brežice 2797 Prodam skoraj novo predsobno OMARO velikosti 230 x 180 x 28 po ugodni ceni. Zadnik, Šempetrska 49, Kranj, Stražišče 2798 Prodam JARČKE in PETELIN-ČKE znamke preluks, 12 tednov stare. Urh Jože, Zasip 23, po domače pri Bošticu 2799 Poceni prodam OMARO za dnevno sobo, dva kavča in dva fotelja. . Ogled od 16. do 19. ure. Kavčič, Radovljica, Gradnikova 119 2800 Prodam lep jedilni ali semenski FIŽOL in AJDO. Srednje Bitnje 9 2801 Prodam globok otroški VOZIČEK. Jesih, Naklo 200 2802 Prodam 100-litrski KOTEL ALFA, osipalnik ža krompir, dobro ohranjen. Jan Janez, Rečiška 55, Bled 2803 Prodam KRAVO, čisto simental-ko po prvem teletu. Vrhunc Joža, Hlebce 3, Lesce 2804 Prodam KONJA, starega 10 let, 500 kg, vajenega vseh kmečkih del. Novak Alojz, Bokalova 8, Jesenice Prodam KRAVO frizijko pred peto telitvijo in eno leto staro TE-LICO simentalko. Tonejc Nande, Gradiška pot 8, Radovljica 2806 Prodam delovno MIZARSKO MIZO (ponk). Naslov v oglasnem oddelku. 2807 Prodam mladega delovnega VOLA, ki zna delno voziti in težko KRAVO pred telitvijo — križanko. Višelnica 15 nad Zg. Gorjami 2808 Prodam eno leto starega BIKA. Šenčur, Pipanova 40 2809 Prodam KONJA sposobnega za vsa kmečka dela, starega 9 let. Rodine 13, Žirovnica 2810 Prodam KRAVO s prvim teletom, dve TELICI in enega BIKCA od 6 do 8 mesecev stare.- Sp. Lipnica 36, Radovljica 2811 Prodam KRAVO po teletu. Milost, Krnica 74, Zg. Gorje 2812 Prodam dobro ohranjeno SLA-MOREZNICO EPLE 800. Jezerska 92, Kranj 2813 Prodam KRAVO po teletu. Podbrezje 112 2814 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO in TELICO brejo v 9. mesecu. Ladja 28 pri Medvodah 2815 Prodam drobni KROMPIR. Pod-rečall 2816 Prodam knjižno OMARO iz že-lezja s steklenimi policami in KAVČ iz poliuretanske pene. Zlebir, Dvorje 11, Cerklje 2817 Prodam motorno ŽAGO STIHL 070, novi tip. Stare Milan, Valburga 50, Smlednik 2818 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Cesta talcev 25 a, Kranj 2819 Prodam francoski ŠOTOR za 5 oseb, dobro ohranjen. Ogled sobota in nedelja, 8. in 9. 4. 1976. Kokrica, Cesta na Rupo 20, Kranj 2820 Prodam 1600 kosov OPEKE italijanske, L format po zelo ugodni ceni. Demšar Jože, Cesta svobode 4, Bled Prodam več KRAV tik pred telitvijo s prvim ali drugim teletom. Sok-lič, Selo 22, Bled 2822 VEZANA OKNA 110 x 110, GARAŽNA VRATA in krušno PEČ prodam. Črnivec 18, Brezje 2823 Prodam 5 kub. m tržiškega PESKA za teranovo. C. talcev 12, Huje, Kranj 2824 Prodam globok otroški voziček TRIBUNA. Urankar Stane, Zevni-kova 1, Orehek 2825 Prodam OKNA 5.90 X 120. Kokrica, telefon 25-047 2826 Prodam KRAVO frizijko s prvim teletom. Gašperin Alojz, Breznica 4, Žirovnica 2827 Prodam ŽAGAN LES za ostrešje. Ambrožič Miro, Blok 1, Zg. Gorje Prodam ZAJČKE. Naslov v oglasnem oddelku. 2829 Prodam PAPAGAJA, ki govori, s kletko. Čuden Ivana, Dom upokojencev, Planina, Kranj 2830 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Tenetiše 51, Golnik 2831 Prodam barvni TELEVIZOR BLAUPUNKT za 17.000 din. Informacije na telefon 24-312 2832 Prodam stereo kasetofon znamke PHILIPS. Hrvatin B. Nazorjeva 12, Kranj, telefon 22-215 2833 Prodam PUHALNIK TAJFUN, večjo količino hlevskega GNOJA. Zaplotnik, Veterno 1 2834 Po ugodni ceni prodam večjo količino OPEKE in 15 kub. m LESA za kurjavo. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Šebjanič Brane, C. revolucije 8, Jesenice 2835 Prodam dva PUJSKA, 8 tednov stara. Vrhunc, Hraše 23, Lesce 2836 CLAVEX ODSTRANI TRDO KOŽO IN KURJA OČESA Kozmetika Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19. Prodam PRAŠIČA, 100 kg težkega za zakol. Luže 9 2837 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega. Olševek 19, Preddvor 2838 MIZARJI! Ugodno prodam skobeljni STROJ širine 50 cm. Malovrh, Hraše 32, Smlednik 2839 Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO starejše izdelave. Širnik, Ul. 1. avgusta 11, Kranj 2840 Prodam DESKE za fabjon. Naslov v oglasnem oddelku. Ogled od 15. do 16. ure ali nedeljo dopoldan. 2841 Prodam SENO. Tupaliče 43 2842 Prodam 4 PRAŠIČE od 70 do 100 kg. Predoslje 133 2843 Prodam tri tone SENA in OTAVE in motorno ŽAGO 0.41. Ziganja vas 45, Tržič 2844 Prodam vprežne GRABLJE s priključkom za traktor pasquali ali drugi traktor. Mošnje 22, Radovljica 2845 Prodam KOBILO HAFLINGER, staro 3 leta. Dolar, Vrba 9, Žirovnica 2846 Prodam HRASTOVE PLOHE 50, 100 mm. Voglje 28 2847 Poceni prodam dva KAVČA in OMARO. Mavec, Šorlijeva 31, Kranj 2848 Ugodno prodam dnevno SOBO z dvema kavčema in črno-beli TELEVIZOR. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. Šorlijeva 10, stanovanje 2, Kranj 2849 KONJA — športnega, primernega za ježo in vožnjo, ugodno prodam. Pavlin, Pivka 11, Naklo 2850 Ugodno prodam rabljen črno-beli TV KRISTAL DE LUXE. Horvat, JLA 5, Kranj 2851 Prodam nove dvomanualne ORGLE CEI z vgrajenim ojačevalcem in leslvem ter enomanualne orgle FARFISA compact. Informacije tel. 23-261 do 19. dalje. Gorenc Inč, Savska loka 1, Kranj 2852 Prodam ŠIVALNI STROJ - po-grezljiv, za 200 din in SIMCO 1000 po delih. Tenetiše 12, Golnik 2853 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Struževo 5, Kranj 2854 Obiščite naš paviljon se — zadovoljni boste prepričajte Na mednarodnem sejmu malega gospodarstva v Kranju od 7. do 14. maja boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. Modno čevljarstvo KERN STANKO, Kranj, Partizanska 5. Prodam 2000 kg SENA. Vprašati: Udir, Kamna gorica 2 2893 Prodam MOTOR za čoln TOMOS 4. Pevc, Cesta talcev 6, Skorja Loka. telefon 064-60-754 2894 Prodam dvoje balkonskih VRAT 80 X 210 ter vezano OKNO 120 X X 140. Ogled v popoldanskih urah-Gosteče 1, Škofja Loka 2895 Prodam skoraj nov pomivalni STROJ za posodo CANDY. Starman, Hafnerjevo naselje 20, Škofja Loka 2896 Prodam električno OMARICO s trofaznim števcem za gradbišča-Kuralt, Reteče 23, Škofja Loka 2897 Prodam siloreznik EOLO, malo rabljen. Štravs, Volča 23, Poljane nad Škofjo Loko 2898 4211 Kupimo večjo količino odpadnega gozdnega lesa, lahko tudi starino za kurjenje peči. Plačamo dobro in takoj. Lončarsko podjetje Komenda. Prodam KRAVO s teletom ali hez, zamenjam tudi za BIKA. Zalog 42, Cerklje 2899 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila. Zalog 33, Cerklje 2900 » Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE (Švedi). Sidraž 5, Cerlje 2901 Prodam pet železnih TRAVERZ 5 do 6 m dolžine, razna betonska OKNA, gnojnični SOD ali menjam 2* goved. Zalog 17, Cerklje 2902 B Prodam sto STRESNIH LAT 50 X 30. Dvorje 19, Cerklje 2903 , Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 27, Cerklje 2904 Prodam suho DETELJO za krmo. Zalog 16, Cerklje 2905 » Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 39, Cerklje 2906 Menjam mlado KRAVO s teletom ja TELICO frizijko. Prodam žične Jfane za KROMPIR. Polica 2, Naklo 2907 Prodam malo rabljeno KOSILNICO REFORM 158. Brod 22, Boh. Bistrica 2908 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ SINGER. Florjančič, ^redoslje 55, Kranj 2909 Prodam lahkega KONJA, lahek pUMl VOZ in ZREBETA. Visoko št- 90 2910 Prodam PREKLE za fižol. Naslov v oglasnem oddelku. 2911 Prodam delovnega VOLA, 500 kg težkega. Ahačič, Sp. Besnica 60 2912 , Prodam MONTA OPEKO 12, 200 K°sov. Mlaka 28, Kranj 2913 Prodam PUNTE in BANKINE 2* gradbeni LES. Malnar Jože, Zupančičeva 6, Kranj 2914 ^Prodam globok OTROŠKI VOZI-V^K — italijanski, temno modre Darve. Podvršček, Gubčeva 1, Pla-niJa 2915 y. Prodam 100 kg semenskega KROMPIRJA igorja po 3 din. Lu-z*n, Bistrica 13, Podbrezje 2916 . Prodam večjo količino PLOŠČIC 5*nl 33 x 33 v dobrem stanju. Vidic, 4g. Besnica 66 2917 Sn5^dno P.rodam rabljeno POHI-Jl VO, radioaparat, hladilnik in ?o £aslov: Sor»Jeva 23, stanovanje 13, Kranj 2918 Prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Gašperlin, Kranj, Pla-I uina 1 2919 Poceni prodam OMARO za dnev-Jo sobo, MIZICO, dva fotelja in dva »avča. Ogled vsak dan popoldne, ^arinka Kavčič, Radovljica, Grad-nikova 119 2920 Prodam leseno BARAKO in JTREŠNO OPEKO bobrovec. Ča-5°vlje 5, Golnik 2921 vozila j Kupim LADO od 1972 do 1975 let-lk- Naslov v oglasnem oddelku. p 2855 Sri7°dam odlično ohranjeno ZABAVO 750. Peternelj, Podbrezje 81 Motorno kolo PRIMA III, neregi-irano, brez akomulatorjev, v voz-P^ni stanju, prodam. Janko Demšar, u°oračeva 168, Ziri 2857 R ^rodam KOMBI IMV 1600 super °' zasteklen, letnik 1972, z novim otorjem. Dam ga tudi polovico na r>8oJilo. Avsenik Alojz, Letališka 12, esce 2858 letP°ceni prodam SIMCO 1000 L, nik 1967, neregistrirano, v voznem ^JU. Polak, Naklo 228 ali telefon 176 2859 d.?f°dam FORD TAUNUS 17 M po iJhZg. Bitnje 118 2860 jf/rodam STROJ za zastavo 750 in k*?ne dele Prodam za dve PRIKOLICI zavorne bobne in ostali material. Naslov v oglasnem oddelku. 2866 Kupim VARTBURG do 2 leti star. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 2867 Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED T 12. Bukovica 53, Vodice 2868 Prodam karamboliran MOTOR SL 15, letnik 1975. Rahne, Voklo 54, Šenčur 2869 Prodam prenovljen VW 1300, letnik 1967. Voklo 88, Šenčur 2870 Kupim RABLJENO OHIŠJE (blok) za \vartburg, letnik 1972. Jože Skuber, Jezersko 77 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Olševek 44 2871 Prodam PRIKOLICO ADRIA 450, po ugodni ceni. Behek Tone, Zabavni park pri Zlati ribi, Kranj 2872 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Florjančič Lojze, Britof 211 2873 Ugodno prodam osebni avto FIAT 1300, letnik 1965. Pločevina obnovljena, registriran do 31. 12. 1976. Informacije Pranpe, Vodnikova 4, Lesce 2922 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Glinje 5, Cerklje 2923 Prodam ZASTAVO 750 v odličnem stanju in rabljen MOTOR za renault R 8, pokrov prtljažnika, strešni prtljažnik ter os z zglobom. Pušavec Franc, Hudo 1, Tržič 2924 Prodam motorno KOLO MZ de luxe 125 ccm. Kovač Janez, Suha 32, Kranj 2925 Kupim ZASTAVO 750 na ček. Ponudbe na upravo časopisa pod »Avto« 2926 Prodam MOPED TOMOS in navadno HARMONIKO, znamke PROSTOR. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku. 2927 Prodam APN 4. Golorej, Voklo 91 2928 Prodam dobro ohranjen MOTOR na štiri prestave. Voklo 70, Šenčur 2929 Prodam OJAČEVALEC DA VOLI 80 W in RCF bas refleks zvočno skrinjo. Blažič Zdravko, Valburga 41, Smlednik 2930 Prodam AMI 8, brezhiben, 65.000 kilometrov. Štefe, C. na Klanec 26, Kranj, telefon 24-417 2931 Prodam KRMNI MOTOR TOMOS, kratka os, star eno leto. Sušnik, H rastje 4, Kranj 2947 kupim Kupim 6 OKEN s polknicami, ca. 100 X 100 cm. Novak, Tomšičeva 42, Kranj 2875 Kupim dobro ohranjeno KOLO za 10 let starega fanta. Faletič, Moša Pijade9,Kranj 2876 Kupim RABLJENO OTROŠKO KOLO. Ravnihar, Jezerska 100 a, Kranj. Kupim kuhinjsko pomivalno MIZO. Smledniška 35, Kranj 2932 Vreček Andrej, Smled- / 2861 I • pečnik Milan, telefon 23-362 >j, od 8. do 14. ure. 2863 J^odam R 4, letnik 1974. Ogled v D°to popoldne. Peklenik, Mlaka 43 7A^godno prodam karamboliran o USTAVO 1500> letnik 1972> za re" pCv,ne dele. Kidričeva 26, Kranj, *^U«. 2865 KUpim ameriški DZlP ali KAM-"OLO. Kidričeva 26, Kranj, 2874 Naja CP Glas, Kranj, Ulica M ose J,U*deja 1. Stavek: GP Gorenjski ??k Kranj, tisk: Združeno podjetje Hudska pravica, Ljubljana, Kopi-**jeva 2. — Naslov uredniitva in Vava lista: Kranj, MoSe Pijadeja S, - Tekoči račun pri SDK v Kra-Nu številka 51500-601-12594 - Te-efoni: glavni urednik, odgovorni J^ednik in uprava 23-341, urednico 21-835, novinarji 21-860, malo-? Klasni in naročniški oddelek «3-34!, - Naročnina: letna 140 din, P°Hetna 70 din, cena za 1 Številko 'dinarja. — Oproščeno prometne-*a davka po pristojnem mnenju 421-1/72. kampiranje. Naslov v oglasnem oddelku. 2884 Vzamem GOSTILNO v najem, možen tudi odkup. Ponudbe na Glas Kranj pod »Takoj« 2885 Prodam PARCELO s prvo ploščo v okolici Kranja. Ponudbe pod »Maj« 2937 Lepa prilika za astmatike! Za manjšo hišo družbene lastnine, lahko nekoliko starejša, le da je dobro ohranjena in v bližini glavne ceste na Bledu, Radovljici, Škofji Loki in okolišu — zamenjamo novo vrstno hišo z garažo in vrtom na lepi točki v bližini morja v Kopru. Ponudbe pod »Menjava konec avgusta« 2938 V najem vzamem PROSTOR -opuščeno gospodarsko poslopje z možnostjo parkiranja za avto-elek-trično delavnico v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Avtoelektri-čarstvo« 2939 zaposlitve INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. Trefalt, Moša Pijade 52, K ranj 2940 Žensko za pomoč v kuhinji zaposlimo takoj. Delo je redno ali honorarno za nekaj ur na dan. Stanovanje in hrana možna v hiši. Gostilna »LAKNER«, Kranj, Cesta na Brdo 33 2941 Absolvent ekonomije išče INŠTRUKTORJA za višjo matematiko. Dagarin, Puštal 43, Škofja Loka, telefon 064-60-524 2942 Iščem mlajšo upokojenko za VARSTVO dveh otrok v starosti eno leto in tri leta na domu v dopoldanskem času. Stare, Sp. Brnik 81 ali telefon 42-053 2886 KUHARICO in ČISTILKO iščemo za počitniški dom RADE KON-ČAR BAŠELJ. Plača zelo dobra, stalna služba ter hrana in stanovanje zastonj. Javite se na tel. 45-040 ali osebno 2887 Najboljšemu ponudniku oddam vsa zidarska dela v hiši. Naslov v oglasnem oddelku. 2888 PASTIRJA za 70 krav na zabreški planini pod Stolom, iščemo. Javite se pri Legat Viktor, Selo 33, Žirovnica 2889 Iščem starejšo žensko za VARSTVO na domu 9-mesečnega otroka. Cenjene stranke prosim, da se javijo na naslov: Davidovič Ljiljana, Maistrov trg 6, Kranj 2890 stanovanja Nujno iščem SOBO v Kranju. Trgovina Planika II, Prešernova 3, Kranj 2877 Mladoporočenca brez otrok nujno potrebujeta SOBO s KUHINJO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 2878 TROSOBNO ali DVOINPOLSOBNO (tudi večje dvosobno) STANOVANJE nujno išče tričlanska družina od Kranja do Radovljice. Možna tudi adaptacija. Cenjene ponudbe poslati pod »Najem ali odkup« 2879 Upokojenka išče ogrevano SOBO v Kranju. Plačam 1000 din. Kdor mi jo priskrbi, dobi nagrado. Naslov v oglasnem oddelku. 2880 Oddam SOBO fantu - nekadilcu. Naslov v oglasnem oddelku 2881 SOBO, ogrevano s souporabo sanitarij iščeta v Kranju dve študentki za študijsko leto 1976/77. Ponudbe pod »Študentki« 2882 Mlad zakonski par išče STANOVANJE (soba in kuhinja) v Kranju ali bližnji okolici. Plačilo po dogovoru. Informacije na tel. 22-694 Zakoncema ali dekletoma oddam opremljeno SOBO s souporabo kopalnice. Pismene ponudbe na upravo Glasa pod »Stanovanje« 2933 Samskemu nioškemu oddam opremljeno, centralno ogrevano SOBO v Škofji Loki. Souporaba kopalnice. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Hafnarjevo naselje« 2934 V okolici Kranja iščem SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 2935 Eno- ali dvosobno STANOVANJE išče mlad miren zakonski par br»z otrok v Kranju ali kjerkoli na Gorenjskem proti Bledu. Ponudbe pod »Nujno — poštena plačnika« 2936 posesti NOVO HIŠO z vrtom, primerno tudi za vikend, prodam v Bohinjski Bistrici, Rožna 8 2779 Kupim STANOVANJE v okolici Kranja. Plačam v devizah. Arh Danica, Tupaliče 10, P reddvor 2883 Prodam 400 kv. m ZEMLJE za prireditve OOZSMS PREDOSLJE prireja v soboto, 8. 5. 1976, PLES. Gostuje Ivo MOJZER z ansamblom NAUTI-LUS. V nedeljo gostuje Ivo MOJZER z ansamblom NAUTILUS v VODICAH. 2891 VIA TURISTI vas zabava na plesih vsak petek ob 20. uri v SKA-RUČNI, vsako soboto ob 20. uri v HOTELU POŠTA JESENICE, vsako nedeljo na ZBILJSKEM JEZERU. 2943 V POLJANAH vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEV-5EK. Vabljeni! 2944 petek, 14. maja. Informacije daje in prijave sprejema Jože Goričan, Ročevnica 35, Tržič 2790 Cenjene lovce in druge uporabnike preparatorskih del obveščam, da do nadaljnega ne sprejemam živali v delo. Šink Franc, preparator, Sp. Besnica 2794 TEČAJ ZA ŠOLANJE PSOV. Klub za vzrejo športnih in službenih psov Tržič organizira tečaj za šolanje športnih in službenih psov. Na tečaju šola lastnik psa sam pod strokovnim vodstvom. Tečaj se prične v soboto, 8. 5. 1976, ob 17. uri na vež-bališču v Križah za osnovno šolo. izgubljeno Izgubila sem URO 26. 4. 76. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne. Zorka Klemenčič, Strahinj 36 POPRAVEK Pri zahvali za pokojno BREM-ŠAK MARIJO je nastala pomota in se pravilno glasi: Žalujoči: sin Ivan in Francelj z družino in ne tako kot je bilo objavljeno. 2946 obvestila GRADITELJI: z dostavo na dom vam preskrbim vseh vrst ZIDNE OPEKE Ljubljanskih opekarn. Vse informacije vam daje ANDREJ SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15, (na Klancu). Pišite, pridem na dom. Telefon 25-579 1386 S STROJNIM ČIŠČENJEM vrnem preprogam in talnim oblogam čistočo in svežino barv. Kličite, pridem na dom. Telefon 26-912 2096 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije naročite pri ŠPILER-jevih Radovljica, Gradnikova 9, telefon 75-610 2417 OBLAČIMO GUMBE. Delamo dvodelne KOPALKE po meri. Se priporoča »MIRA«, Titov trg 24/1 ZŠAM TRŽIČ bo organiziralo tečaj za D kat. in tovornjake E kat. za voznike motornih vozil, ki imajo pogoje. Predavanja bodo ob petkih in sobotah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure s pričetkom v KZ NAKLO VALILNICA prodaja dnevno sveža jajca vsako sredo, od 14. do 17. ure in v soboto od 7. do 11. ure. Cena 1,50 za kos. KZ Naklo vsako soboto ples od 20. do 0.30 Obiščite Jezersko Hotel Kazina Jezersko Primerni prostori za manjše in večje skupine, valete in seminarje. Štiristezno avtomatsko kegljišče obratuje vsak dan razen ponedeljka od 16. do 23. ure, za najavljene skupine kegljišče odprto po želji. Vse gostinske storitve po zmernih cenah in solidna postrežba. Idilično planšarsko jezero oddaljeno od hotela 3 km. Možno čolnarjenje, sončenje, sprehodi v naravi in pikniki. Za hrano in pijačo preskrbljeno v bifeju ob jezeru. IZLET POVEŽITE Z OBISKOM NAŠEGA GOSTIŠČA NA OBMEJNEM PREHODU JEZERSKI VRH. Po hudi bolezni je umrl najin nadvse skrbni in dobri mož. oče in brat Alojz Snedic Harižev iz Predoselj Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 8. 5. 1976, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Za njim žalujejo: žena Urška, hči Urška, sestre Ana, Angela in Micka z družinami. Kranj, Predoslje, Maribor, 6. maja 1976 ZAHVALA Ob izgubi mojega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Filipa Vrhovca iz Sela pri Žireh se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni 00S »Alpina« Žiri in članom ZB Ziri za zadnje spremstvo in govornikoma za poslovilne besede. Prav tako iskrena hvala dr. Berniku za tridesetletno zdravljenje in pevcem za odpete žalostinke. Hvala, vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Lenka, hčerka Marija, sin Viktor z družino in sestri Anka in Tončka z družinama. Ziri, Maribor, Vrhnika, Ljubljana, 5. maja 1976 ZAHVALA • V 85. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni zapustil naš dobri oče, stari oče, brat in stric Jože Krek iz Brezij Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovane vence in cvetje, za izrečena sožalja, za številno slovo ob mrtvaškem odru. Dobrim sosedom Grašičevim, Prinčkovim, Frvanovitn, Anđlovim in Grilčkovim. Posebna zahvala dr. Kuharju za večletno zdravljenje in obiske na domu, častiti duhovščini, g. Vovku iz Brezij, g. župniku Žabkarju iz Krope za lepe poslovilne besede in pogrebni obred. Govorniku Golmajarju, ZB Brezje in Sr. Dobrava in PGD Brezje. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Mirni, hčerke Jelka, Tončka in Mihela z družinami, sinova Stanko z ženo in Jože ter snaha Francka /■ družino, brat France in ostalo sorodstvo. Brezje, 7. maja 1976 ZAHVALA Vsem, ki so v tako velikem številu za praznik dela pospremili na zadnji poti našo drago in nesebično ženo, sestro in teto Minko Benedičič se iskreno zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, sindikatu KŽK Kranj, pevcem iz Krope, g. župniku iz Mošenj in še zlasti sosedom in vsem, ki so nam ob težki izgubi stali ob strani. Benedičič ing. Valentin v imenu vsega sorodstva. Globoko, 4. maja 1976 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene hčerke in sestre Metke Pod jed se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mati Cilka, oče Franc, sestra Majda in ostalo sorodstvo. Cerklje, 5. maja 1976 nesreče Neprimerna hitrost V petek, 30. aprila, ob 20.45 se je na Gasilski cesti v Šenčurju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Jereb (roj. 1954) iz Kranja je peljal po Gasilski cesti z neprilagojeno hitrostjo. Malo pred križiščem s Kranjsko in Pipa-novo cesto je na Gorenjsko cesto zapeljal na kolesu z motorjem Miroslav Štremfelj (roj. 1956) iz Šenčurja. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo v levo, tako da se mu je voznik osebnega avtomobila izogibal v svojo levo stran, ko pa je Štremfelj zavijal nazaj na svojo polovico, se je umikal tudi avtomobil, vendar ga je pri tem zadel, da je voznik Štremfelj padel in dobil pretres možganov. Smrtna nezgoda V petek, 30. aprila, ob 23.40 se je na Jezerski cesti v Kranju pripetila huda prometna nezgoda. Voznik Eksplozija V nedeljo, 2. maja, nekaj po 14. uri se je 17-letni Roman Hlebanja iz Gozd-Martuljka. dijak elektrotehniške šole v Ljubljani, hudo poškodoval v eksploziji. V dve cevi, ki jih je na konceh zamašil, je natresel kalijev klorid in sladkor, nato pa je po ceveh tolkel s kamnom. Zaradi eksplozije so Romanu morali v ljubljanski bolnišnici odrezati levo roko v zapestju, hudo pa je poškodovan tudi po glavi. Ob eksploziji je bil zraven še 14-letni Miran Pavlovič iz Gozd-Martuljka, ki pa si je le zlomil prst in dobil nekaj prask. osebnega avtomobila Bratislav Ziv-lakovič (roj. 1953) iz Tržiča je vozil od Kranja proti Preddvoru. Na Jezerski cesti pri hiši št. 142 ni opazil, da na cesti leži pešec, to je bil Alojz Rogelj (roj. 1934) z Jezerske 124, in je zapeljal čezenj. Zaradi hudih poškodb je Alojz Rogelj na kraju nesreče umrl. Avto s ceste V nedeljo, 2. maja, ob 14.30 se je, na lokalni cesti v bližini vasi Gorice pri Golniku pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mil an Pretnar (roj. 1953) iz Tržiča je peljal proti Golniku: v bližini Goric je verjetno zaradi neprimerne hitrosti njegov avtomobil začelo zanašati, tako da ga je vrglo s ceste na travnik. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, škode na vozilu pa je za 10.000 din. Nezgoda kolesarja V ponedeljek, 3. maja, ob 11.30 se je na vaški cesti v Predosljah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Štern (roj. 1951) iz Kranja je peljal proti regionalni cesti. Pred križiščem pa mu je z neprednostne ceste pripeljal pred avtomobil na kolesu 7-letni Robert Valant iz Predoselj. Voznik ni mogel pravočasno ustaviti in je kolesarja zadel, da je padel in se hudo ranil. Stopila pred avto V sredo, 5. maja, ob 14.10 se je v Radovljici v križišču Gorenjske ceste in Ceste Staneta Žagarja pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Matevž Papler (roj. 1928) iz Radovljice je vozil od Lesc proti Radovljici. Na Gorenjski cesti je na pločniku pred prehodom za pešce stala 7-letna Irena Sekulič iz Radovljice. Ko se je avtomobil približal prehodu, je Irena nenadoma stopila na prehod, tako da jo je avtomobil zadel. Z zlomljeno nogo in drugimi poškodbami so jo prepeljali v bolnišnico. L. M. Prometna nezgoda cerkljanskih šolarjev Načrtovano prvomajsko srečanje šolarjev z osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem z vrstniki iz Cerkelj na Dolenjskem se je nesrečno končalo. V četrtek, 29. aprila, popoldne je 49 šolarjev, med njimi so bili košarkarji, rokometaši, glasbeniki, člani dramske sekcije napolnilo avtobus Alpetoura, spremljalo pa jih je tudi 6 vzgojiteljev. V bližini Radohove vasi pri naselju Bič pa se je ob 14.35 pripetila nesreča. Njihov avtobus je trčil v belgijski tovorni vlačilec, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V nesreči je bilo 26 huje in lažje ranjenih otrok, ena deklica pa je umrla. Vzroke te hude nesreče še preiskujejo. Požar V torek, 4. maja, ob 13. uri je zagorela baraka na Lancovem pri Radovljici, last GG, v uporabi pa jo je imela mladinska organizacija Lan-covo. Škode je za okoli 5000 din. Ogenj so zanetili otroci, ki so se v njej igrali z vžigalicami. V sredo, 5. maja, ob 9.35 je zagorel dvojni kozolec last Leopoldine Kokelj iz Dobračeve pri Žireh. Kozolec je pogorel do tal, z njim vred pa še 2 toni sena, vprežni voz, vprežni obračalnik za seno, plug in drugo orodje. Škode je za okoli 60.000 din. Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Zirov. Ogenj je zanetil 10-letni otrok, ki se je v kozolcu igral z vžigalicami. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda, pradeda in strica Leopolda Kozjeka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence, nam izrazili sožalje in nam ob težkih urah stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Alojziju Žabkarju za cerkveni obred in poslovilne besede, tov. Sitarju za poslovilne besede na domu, pevskemu zboru »Stane Žagar« iz Krope, delovnima kolektivoma Iskra in Klavnica, Osemletki »Stane Žagar« iz Lipnice in vaščanom iz Jamnika za podarjeno cvetje. Še enkrat vsem najlepša hvala S Žalujoči: žena Marija, hčerke Mari, Kati, Alojzija, Francka, Milka, Jožica, sinovi Alojz, Janez, Lovro z družinami in Polde ter ostalo sorodstvo. Zg. Dobrava, 30. aprila 1976 Sporočamo žalostno vest, da je 5. maja 1976 preminil naš neutrudni, dosmrtni predsednik Ivan Čemažar gasilski veteran in nosilec več visokih odlikovanj Pogreb pokojnega bo v petek, 7. maja 1976, ob 16. uri izpred njegovega doma, Forme št. 12 na pokopališče Žabnica. Slava njegovemu spominu. GASILSKO DRUŠTVO ŽABNICA Žabnica, 6. maja 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, »četa, starega očeta in brata Janeza Lebarja upokojenca se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in darovalcem vencev in cvetja. Naša posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč kakor tudi dr. Bajžlju za njegovo pomoč- med boleznijo. Hvala pevcem za žalostinke in č. g. kaplanu za njegove prelepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena, hčerki, sinovi in sestra. Kranj, 5. maja 1976 ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame, stare mame, sestre in tete Marije Trobec se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem, ki so meni in celotni družini izrazili sožalje in počastili spomin na drago pokojnico. Posebej se zahvaljujem zdravstvenemu in drugemu osebju kirurgičnega oddelka bolnice Jesenice, posebno dr. Cebokliju za prizadevanje ob težki bolezni. Zahvaljujem se gospodu kaplanu Lojzetu za pogrebni obred in za lepe poslovilne besede. Posebna zahvala velja tudi pogrebni službi Komunalnega servisa Kranj, tovarni Exoterm in sostanovalcem, posebno gospe Plestenjakovi, ki so mi stali ob strani, ter pevcem Društva upokojencev. Zahvala tudi vsem darovalcem cvetja in za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Majda z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, Trst, 5. maja 1976 Pogovor tedna Janez Zibler: pretekla sezona najuspešnejša Tržič — Letošnjo zimo smo bili nekajkrat veseli rezultatov mladega alpskega smučarja Janeza Ziblerja iz Tržiča. Smučarska sezona je bila za mladega in obetavnega fanta najuspešnejša doslej. Med mladinci mu je uspelo zmagati na državnem prvenstvu, zmagoslavja pa je bil deležen tudi na balkanskem smučarskem prvenstvu. Na pomembnejših mednarodnih tekmovanjih seje uvrščal med 10. in 20. mesto, sodeloval pa je tudi na treh »dirkah« za svetovni smučarski pokal v Morsinu, Kitzbuhlu in Zvvisselu. Uvrstitve so bile slabše, vendar je sodelovanje na najmočnejših svetovnih smučarskih tekmovanjih pomembno za razvoj mladega tekmovalca. »Preteklo zimo sva bila največ skupaj z Borisom Strelom,« pripoveduje Jane/. Zibler, rojen 18. februarja leta 1958 v Tržiču, dijak 4. letnika kranjske Gimnazije. »Z Borisom sva v naši mladinski konkurenci največja tekmeca. Boris ima boljše FIS točke, jaz pa sem ga prekosil pri osvajanju naslovov. Računam, da znaša moja bera FIS točk okrog 40, kar bi mi na srednjemočnih mednarodnih tekmah prineslo startno številko okrog 20, na tekmah za svetovni pokal pa bi padel v četrto ali peto jakostno skupino.« Janez Zibler je začel s smučarijo s petimi ali šestimi leti. Oče ga je spravil k temu športu. Želel je, naj postane sin tisto, kar njemu ni bilo omogočeno. Ce ga oče ne bi navduševal za ta Sport, Janeza zanesljivo ne bi bilo med smučarji. K njegovi športni poti pa so veliko prispevali tudi vaditelji in učitelji tržiške alpske smučarske šole Franci Dobre, Janez Vagner in Zdravko Križaj. Pod njihovim vodstvom je Zibler spoznal tudi nujnost resnega in vztrajnega dela ter vzljubil alpsko smučanje. Tržiški smučar za zdaj še uspešno usklaja šolo s smučanjem. Na kranjski Gimnaziji upoštevajo njegovo željo po športu, posebno sedaj, ko dosega uspehe. Pet mesecev ga ni bilo zadnjo zimo v šoli. Sedaj pospešeno nabira zamujeno in opravlja izpite. Upa, da bo jeseni maturiral in da bo tudi prihodnje sezone, ko lahko doseže še večje uspehe, dober pri študiju. Odločil se je za študij psihologije na Filozofski fakulteti. Namerava ga dokončati. Ce mu bo Sport preveliko breme, se mu bo, čeprav težko, nujno odpovedati ali ga vsaj omejiti. Janez Zibler je nato pripovedoval o jugoslovanskem in tržiškem alpskem smučanju. »Po vseh izračunih pri pionirjih za evropskim vrhom ne zaostajamo,« meni Janez. »Tudi pri mladincih zaostanek ni velik. Imamo torej obetaven naraščaj kot "o Strel, Ribnikar, Franko, Dornik itd. V članski konkurenci pa je zaostanek veliko večji. Edina izjema je Bojan Križaj. Tudi- tržiško alpsko smučanje prodira k slovesu, ki ga je imelo nekdaj, ko brez Tržičanov ni bilo državne reprezentance. Danes ima Smučarski klub razen Bojana in mene še Simono Križaj, Polajnarja, Ribnikarja, Lukanca, Kravcarja, Zdravka Križaja itd. Le-ti so zadnjo sezono v našem smučanju že veliko pomenili. Odločilnega pomena je bilo dobro strokovno delo, čeprav tarejo tržiško smučarijo precejšnji finančni problemi. Pogosto si odvisen od snega na tujem. Ce je še bližji, siTržičani težko privoščimo trening, daljši od treh dni.« J. Košnjek Paralelni slalom pod Kočno pig 'fiučarski klub Jezersko je organiziral na v „.P00" Makekovo Kočno klubsko prvenstvo fnlafr' Panogi paralelnem slalomu za člane, k«t^,nc*' .mladinke in pionirje. V posameznih nieaf°2J i m bili najboljši: člani: 1. Luka Kar-mladinke• i ia Ka™tfar. 3. Tone Karničar; Lea Jakoni •en?ia'Bre«ar> 2' L,dijtt Nahti8al-Dav,». £ ln Mirjam Tepina; mladinci: 1. uvorin Karničar, 2. Venček Parte, 3. Tomaž •^OSir; pionirji: 1. Majda Zvokelj, 2. Nejči Per-nuš, 3. Simon Jakopič. A. Karničar Kurirski smuk 2 j^urirski smuk naj bi po uspelih izkušnjah Ur* a 'e,a zc'aJ PwstoPoma prenesli na mlajše, s«lsko mladino kot redno, vsakoletno zimsko anifestacijo v počastitev tradicij osvobodil-s«, Ja- 'Tak je bil eden izmed sklepov redne? ^ J* pododbora 4. brigade VDV partizanskih l r,rJey in vezistov za Gorenjsko. Predsedniki p„ '81J; ki delujejo pri občinskih odborih ZB, so TaW a'' ° dokajšnji aktivnosti njihovih vrst. dei • v Tržiču pripravljajo poseben pohod, so-.)0,UjeJ° s šolami na njihovem območju in ql °°no. Na Jesenicah so se zavzeli celo za j "l°Vo ene izmed nekdanjih kurirskih posto-u j. na njihovem območju ter za ustrezno bi ,fv °znak in napisov ter markacij, tako dt fi„ nekdanje poti partizanskih kurirjev s1""* 0 ^lrn' mladim rodovom za lažjo pred n'oJ-6 Je PC)t' Part'zanskih kurirjev služile 0 , lrp> mladim rodovom za lažjo predstavo r. °JU in življenju v ilegalnih pogojih v naši V0:15). Lestvica: Mokerc 17 14 1 2 445:294 29 Križe 17 14 0 3 359:287 28 Kamnik 17 11 0 6 391:360 22 Prule 17 9 3 5 418:348 21 Sava 17 9 1 7 392:396 19 Duplje 17 8 1 8 371:372 17 Alples 17 6 3 8 359:357 15 Jesenice 17 7 1 9 371:427 15 Olimpija 17 6 2 9 432:421 14 Preddvor 17 6 2 9 380:400 14 Slovan B 17 4 0 13 369:430 8 Škofljica 17 1 0 16 329:522 2 J.Kuh ar J*prw dirki za letošnje motokrok prvenstvo Jugoslavije, ki je bila za pruz-lf dela v Dragovanji vasi pri Črnomlju, se je v kategoriji motorjev do »5c>n izkazu! Tržičan Branko Mežnar, ki je porazil favoriziranega Druga ffeduna iz Orehove vasi, tretji pa je bil Brankov klubski kolega Janez °žman (na desni). - Foto: S. Doki Vojičič in Mazi Šahovska sekcija Brnik je organizirala v počastitev prvega maja nagradni brzoturnir, na katerem je nastopilo 29 članov in 11 članic. Dvanajst članov, ki so se uvrstili v finalni del turnirja, je bilo zelo enakovredne boje, končni vrstni red pa je bil naslednji: 1. —2. Vojičič in Mazi 9, 3. Jokovič 7,5, 4.-6. Ramovš, Deželak in Lazar 7, 7. Krek 5, 8. Brce 4,5 itd. V tolažilni skupini pa je bil zmagovalec Marn. Pri članicah je s stoodstotnim rezultatom zmagala Komendčanka Jagodicova. Vrstni red pri članicah: 1. Jagodic 10, 2. Kirn 9, 3. Lap 8, 4. Oblak 7,5.Zlobko6,itd. L. M. Prvo mesto šahistom OOS Elan Radovljica — V nedeljo, 25. aprila, je bilo v hotelu Alpe Adria v Radovljici letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v šahu. Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta in temeljne telesno kulturne skupnosti je tekmo-, vanje organiziralo šahovsko društvo Radovljica. Pomerilo se je 37 šahistov iz 10 osnovnih organizacij smdikifi I.kmcvanje jt bilo riz deljeno v dva razreda. V prvem so se pomerili (isti, ki so doslej že osvojili šahovsko kategorijo, v drugem pa vsi ostali člani sindikata. Tako so med posamezniki V občini letos dobili dva prvaka. V prvem razredu je zmagal Ivan Hrovat (OOS hotel Kompas Bled), dru^ je bil Jože Ma-rinski (Veriga Lesce), tretji pa Franc Jazbec (Kompas Bled). V drugem razredu je zmagal Milan Dragan (Klan Begunje), drugi je bil Drago K obal (GG Bled), tretji pa Jože Valant (Veriga Lesce). Ekipno je osvojilo prvo mesto moštvo Elana Begunje, druga je bila ekipa Verige Lesce, tretja pa hotela Kompas Bled. V. Matjašič BLED — Med prvomajskimi prazniki — l. in 2. maja — je bilo Blejsko jezero že sedemnajstič zapored prizorišče veslaške regate. V obeh dnevih je nastopilo nad 500 veslačev v 150 čolnih in iz 27 jugoslovanskih veslaških kolektivov. Dvodnevni spored je pokazal, da so naši kandidati za Montreal že na začetku dobro pripravljeni. To 8e posebno velja za Splitčuna Zlatka Celenta in Dušana Mrdulja, ki sta v dvojcu brez krmarja zmagala v velikem slogu. Obenem pa sta zaveslala tudi v zmagovitem četvercu brez krmarja ih osmercu splitskega Gusarja. Sicer so prav »gusarji« na Bledu igrali prvo violino, saj so osvojili kar tri prva mesta. Od slovenskih predstavnikov se je najbolje odrezal skifist mariborskega Branika Andrej Hujdinjak, ki je zasedel odlično drugo mesto. V ženski konkurenci pa so v dvojnem dvojcu slavile predstavnice izolskega Arga. (dh) — Foto: F. Perdan Nova sezona za igralce tenisa Za teniški klub Triglav v Kranju je pred vrati nova tekmovalna sezona in z zadovoljstvom lahko pogledamo na delo ter rezultate v preteklem letu. Glavne ambicije teniškega kluba so usmerjene na vzgojo mladih tekmovalcev, ki bodo v prihodnosti imeli vse možnosti, da se uvrstijo v jugoslovanski vrh tudi med člani. Prvi sadovi večletnega dela se že kažejo, saj se pionirja Aleš in Arh po jugoslovanski rang lestvici že uvrščata med prvo deseterico v kategoriji mlajših pionirjev do 12 let. V tej kategoriji nastopata tudi to leto in od njiju lahko pričakujemo še boljših rezultatov na letošnjih tekmovanjih. Seveda to nista edina pionirja, od katerih v novi sezoni mnogo pričakujemo, saj seje pod vodstvom njihovega prizadevnega trenerja in vzgojitelja prof. Kustra zbralo še več obetavnih mladih tenisačev, ki so vso zimo marljivo trenirali v telovadnici. Telovadnica seveda ne daje vseh možnosti treninga, zato so ob prvih toplejših dnevih, ko je bilo v okolici še precej snega, s treningom nadaljevali na edinem asfaltnem igrišču, ki pa za intenziven trening pred prvimi tekmovanji za toliko tekmovalcev ne zadošča. Večen problem s snegom, ki ostane namet en z drsališča, se namreč ponavlja iz leta v leto. Kljub vsem obljubam mora sneg ob betonskem zidu počakati na svoj prirođen konec ali pa na lopate članov kluba. Tako se možnost treninga na peščenih igriščih hudo zavleče. Teniški klub Triglav si s svojimi šestimi igrišči na žalost na more privoščiti organizacije kakega večjega tekmovanja, čeprav je po moči drugi klub v Sloveniji. Zato si je upravni odbor TK Triglav kol prvo nalogo zadal pridobiti lokacijo za vsaj tri nova teniška igrišča, ki bi omogočila Kranjčanom, da vidijo tudi kvalitetnejše teniške prireditve. Člani vseh tekmovalnih kategorij že težko pričakujejo novih turnirjev in spopadov v ligah, ki jih bo v sezoni 1976 dovolj. M. Jezeršek Gorenjska nogometna liga Prekinitev v Stražišeu V 16. in 17. kolu gorenjske članske nogometne lige je bilo na sporedu nekaj zanimivih srečanj. Tekma Sava : Alples je bila prekinjena 12 minut pred koncem tekme, ker so igralci Alplesa napadli sodnika. Nogometaši Save, ki vodijo še vedno na lestvici, so v 17. kolu doživeli poraz na domačem igrišču. Rezultati — člani: 16 kolo: Sava : Alples 2:1 (0:1) prekinjeno, Bohinj : Lesce 1:3 (1:1), Jesenice : Šenčur 1:0 (0:0), Tržič : Medvode 0:1 (0:0), Alpina : Bled 1:3 (0:1), Naklo : Triglav Mlarlinska liga, A skupina: Bled : Jesenice 3:2 (0:1); 17. kolo: Sava : Jesenice 0:1 (0:1), 2:0, Naklo : Korotan 9:1, Triglav : Alples 2:2 Tržič : Bohinj 3:0 (0:0), Alpina : Alples 3.2 Tržič : Bohinj 4:0; vodi Naklo z 19 točkami (3:1), Naklo : Lesce 2:3 (1:3), Triglav : Šenčur B skupina: Filmarji : Primskovo 8:4, Sava 2:0(1:0), Bled : Medvode 2:1 (0:0). Preddvor 9:0, Alpina : Trboje 3:0, Podbrezje : Lestvica: Medvode 2:12. Vodi Sava z 22 točkami. Pionirska liga, A skupina: Jesenice : Bled .'(:((, Medvode A : Sava B 6:0, Šenčur : LTH 0:3, Bohinj : Alples 1:0, Medvode B : Lesce 1:13, Sava B : Jesenice 0:5, Alples : Šenčur 9:0, LTH : Medvode A 0:2, Bled : Lesce 2:0, Bohinj : Medvode B 7:0. Vodi LTH z 18 točkami. B skupina: Naklo : Sava 3:1, Alpina : Triglav 1:3, Korotan : Tržič 4:3, Preddvor : Kondor 2:1, Podbrezje : Primskovo 1:2, Sava A : Podbrezje 10:0, Primskovo : Preddvor 2:1, Kondor : Korotan 1:2, Tržič : Alpina 5:2, Triglav : Naklo 2:0. Vodi Sava A s 23 točkami. P. Novak Reteče 16 8 2 6 43:35 18 Preddvor 16 8 1 7 27:35 17 Podbrezje 16 7 2 7 42:38 16 Jezero 16 5 4 7 35:38 14 Filmarji 16 4 5 7 18:30 13 Plamen 16 4 5 7 35:54 13 Kondor 16 2 4 10 17:32 8 Grintavec 16 2 2 12 19:51 6 Sava 16 11 2 3 35:14 24 Bled 16 9 2 5 31:22 20 Lesce 16 7 5 4 31:25 19 Jesenice 16 7 4 5 25:21 18 Bohinj 16 8 1 7 28:30 17 Šenčur 16 7 3 6 23:27 17 Tržič 16 6 3 7 39:23 15 Triglav 16 7 2 7 25:20 14 Naklo 16 5 4 7 28:27 14 Alples 16 5 3 8 28:43 13 Medvode 16 4 2 10 26:42 10 Alpina 16 3 2 11 25:40 8 I. razred člani: 16. kolo: Plamen : Trboje .'i: 2, Kokrica : Reteče 5:6, Podbrezje : Primskovo 2:2, Filmarji : Grintavec 2:2, Britof : Jezero 2:2, Preddvor : Kondor 2:1, 17. kolo: Plamen : Podbrezje 2:3, Filmarji : Kokrica 2:1, Britof : Trboje 5:4, Preddvor : Reteče 3:5, Kondor : Primskovo 2:4, Jezero : Grintavec 3:0. Lestvica: Primskovo Trboje Britof Kokrica 16 13 3 0 62:17 29 16 9 1 6 50:37 19 16 8 3 5 35:42 19 16 8 2 6 56:39 18 Mladinci za pokal Med tednom so mladinci odigrali drugo kolo tekmovanja v nogometu za pokal Zveze mladine Jugoslavije na področju Gorenjske. Tekme so se končale takole: Šenčur : Trboje 5:0, Filmarji : Jesenice 0:5, Sava : Alples 6:3, Bled : Triglav 1:0, LTH : Bohinj 2:1. P. Novak Na državnem prvenstvu v kegljanju za mladince, kije bilo v Crikvenici, je ekipa Simona Jenka iz Podreče osvojila prvo mesto s 3583 podrtimi keglji. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Jože Jeraj 934, Janez Juvančič 882, Branko Jurkovič 873, Franc Sajevec 847. Tako so skromni fantje iz Podreče naslovu republiškega prvaka dodali naslov še najboljše ekipe v državi. V posamični konkurenci je Juvančič osvojil drugo mesto, Sajevec tretje in Jeraj šesto mesto. — Foto: F. Rozman Jugoslovanski oskar za sovodenjski Termopol Termopol iz Sovodnja je pred dnevi prejel še eno visoko priznanje. Prejel je jugoslovanskega oskarja za embalažo, odlikovanje, ki je bilo letos podeljeno že devetnajstič za najboljše rešitve na področju embalažne industrije. Naj povemo še to, da je sovodenjski Termopol prejel tokrat priznanje prvič. »Jugoslovanski oskar je za nas veliko priznanje,« pravi direktor Ter-mopola iz Sovodnja inž. Janko Pogačnik. »Dobili smo ga prvič, a upamo, da ne zadnjič. Takega priznanja ni lahko osvojiti.« Termopol iz Sovodnja je priznanje prejel za odlično izdelano torbico za diktafon, ki ga izdeluje ZP Iskra iz Kranja. »Jugoslovanski oskar pa za nas ni edino priznanje,« je dejal inž. Janko Pogačnik. »Priznanja dobivamo tudi iz drugih predelov sveta. Tovarna Compur iz Munchna v ZR Nemčiji je, denimo, pred nedavnim na račun našega kolektiva, ki izdeluje torbice za diktafone, prejela priznanje in nešteto pohval na naš račun. Kajpak je ob tem potrebno pripomniti, da je miinchenski Compur že pred časom s kranjsko Iskro sklenil kooperativno pogodbo o skupnem izdelovanju diktafonov.« Jugoslovanski oskar za Termopol dokazuje, da se je sovodenjski kolektiv trdno odločil, da gre v kvaliteto, da so izdelki Termopola prišli v sam svetovni vrh. Torbico za diktafon, izdelek, ki je na račun svoje kvalitete prejel jugoslovanskega oskarja, so v sovodenj-skem Termopolu začeli izdelovati leta 1973. »Za naš 115-članski kolektiv je jugoslovanski oskar vsekakor izredno veliko priznanje,« zatrjujejo vsi člani kolektiva. To pa niti ni čudno, saj 17-letne delovne izkušnje Termopo-lovega kolektiva niso kar tako. »Priznanje nas zagotovo ne bo uspavalo,« pravi inž. Janko Pogačnik. »Še posebno ponosni pa smo na to, da so tudi drugi naši izdelki kvalitetni, da tudi zanje dobivamo mnoga priznanja.« Slavnostna podelitev jugoslovanskih oskarjev za embalažo je bila v sredo, 14. aprila, v tekstilnem kombinatu »Dunav« v Čelarevu v avtonomni pokrajini Vojvodina. Podeljenih je bilo 19 oskarjev in 35 priznanj za embalažo. Priznanja je podelil prof. dr. France Cegnar. Priznanje za Termopol iz Sovodnja je v Čelarevu prevzel tehnični vodja sovodenjskega Termopola Janez Jesenko. -Os Kranjski planinci v pobratenem Rivoliju Kranj — V torek, 4. maja, se je vrnila s petdnevnega obiska v pobratenem italijanskem mestu Rivoli delegacija Planinskega društva Kranj, ki so jo sestavljali predsednik Franci Ekar, tajnik Emil Herlec in člani Brane Jaklič, Stane Rotar in Franci Šter. Kranjčani so bili v pobratenem mestu gostje rivolske sekcije Cluba Alpino Italiano, ki je za goste iz Kranja pripravila nadvse prisrčen sprejem in poskrbela za udobno bivanje. Planincem iz Kranja in Rivo-lija so se pridružili tudi gorniki iz francoskega mesta Montelimar. Le-to je pobrateno z Rivolijem. Tako je rivolsko srečanje preraslo v prijateljski zbor planincev treh držav. Kranjčani so bili v Rivoliju deležni izjemne pozornosti tako gosti- teljev-planincev kot najvišjih predstavnikov občine. Planinskemu društvu Kranj so ob tej priložnosti podelili posebno plaketo za velik prispevek k utrjevanju prijateljstva in sodelovanja med Rivolijem in Kranjem. Planinci iz Kranja, Rivolija in Montelimara so se s smučmi povzpeli na 3333 metrov visoki M t. Som-meiller, znan zaradi izrednih pogojev za turno smučanje. Zahteven spust z vrha je dolg kar 15 kilometrov. Planinci iz Rivolija, Kranja in Montelimara so med bivanjem v Italiji našli obilo možnosti za sodelovanje in potrdili, da planinstvo resnično ne pozna meja. O tem priča dogovor, da bo naslednje srečanje planincev iz omenjenih mest februarja prihodnje leto v Kranju. Tržičani v Franciji Tržič — Sinoči, 6. maja, je odpotovala v pobrateno francosko mesto Ste Marie aux Mineš delegacija tržiške občine, v kateri so izvoljeni predstavniki občinske skupščine in njenih zborov, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela iz tržiške občine. Razen delegacije, ki bo do nedelje zvečer gost občine Ste Marie aux Mineš, so odpotovali v pobrateno alzaško mesto tudi plesalci Folklorne skupine Karavanke, ki slave letos 10. obletnico delovanja, ansambel folklorne skupine, kvintet Bratje Zupan in pevec Janko Ropret. Plesalci, glasbeniki in pevci bodo sodelovali na veliki zabavni prireditvi. S Tržičani je odšla v Francijo tudi delegacija slo- venskih internirancev, ki jo je izbral republiški odbor Zveze združenj borcev NOV. Tako kot na Ljubelju je bilo tudi v bližini Ste Marie aux Mi-nesa koncentracijsko taborišče, podružnica Mauthausna. S tem bo zaključen prvi del proslavljanja 10. obletnice pobratenja med Tržičem in Ste Marie aux Mi-nesom. Drugi del pa se bo pričel 25. junija v Tržiču, ki ga bo v teh dneh obiskalo okrog 100 prijateljev iz Francije. Razen delegacije alzaške občine bodo med obiskovalci tudi telovadci in harmonikarski orkester. Tržičani bodo združili proslavljanje pobratenja z 10. obletnico folklorne skupine Karavanke, 20. obletnico TVD Partizan Križe in 35. obletnico vstaje. -jk Prvi korak k boljšim odnosom Odnosi in dogodki v kranjskem zobozdravstvu že nekaj časa razburjajo duhove in sprožajo razna ugibanja in namigovanja tako znotraj ZD kot med zavarovanci. V petek, 23. aprila, so o razmerah na kranjski zobni polikliniki spregovorili na seji občinskega komiteja ZKS. Najprej je podala poročilo komisija, ki jo je komite imenoval, da bi preučila razmere. Nato je komite sprejel predlog ukrepov za ponovno vzpostavitev normalnih medsebojnih odnosov med delavci poliklinike. Takoj zatem pa so se sestali člani osnovne organizacije ZKS v Zdravstvenem domu. SPLOŠNE UGOTOVITVE Za boljše razumevanje je komisija najprej podala kratek opis razvoja zobozdravstva pri nas in v Kranju. Tako kot povsod, se je javno zobozdravstvo tudi v Kranju začelo razvijati šele po vojni, in to v večji meri šele takrat, ko so prišli iz šol prvi stomatologi, usposobljeni za delo v družbeni zobozdravstveni službi. Uvedlo se je nagrajevanje po delu in delovni čas je bil izkoriščen do skrajnosti, prav tako pa tudi uporaba delovnih sredstev. V nekaj letih čakalne dobe skoraj ni bilo več. Vse to se je dogajalo ob veliko slabši kadrovski zasedbi in opremi ordinacij in laboratorijev kot danes. Z gospodarsko reformo (pred dobrimi desetimi leti) se je stanje v zobozdravstvu močno spremenilo. Od sistema plačevanja po opravljenih storitvah se je prešlo na pavšalno plačevanje. Osebni dohodki so postali odvisni od delovnega mesta in ne od opravljenega dela. Čakalna doba se je hitro daljšala, tudi do leta in pol, nezadovoljstvo občanov pa je raslo. Posebno med zobotehniki je prevladalo mišljenje, da morajo narediti le normo in če je kdo po naključju v enem tromesečju delal več, je naslednje tri mesece manj. Vse to je dostikrat pripeljalo do sporov med zobozdravniki in pacienti na eni strani in zobozdravniki in tehniki na drugi. Pritožbe so se končale pri vodji zobozdravstvene službe, on pa je urejal s tehniki. To pa je spet povzročilo nova nesoglasja. Vzporedno s temi pojavi in naraščanjem čakalne dobe pa je rasla črna praksa. VSE VEČ LUKENJ V ODNOSIH Poleg že omenjenih nesoglasij pa so na slabšanje odnosov vplivali tudi drugi dogodki in odločitve. Pravzaprav so prvi razdori stari že skoraj pet let in so se v naslednjih letih le poglabljali. Odnosi so se začeli krhati, ko vodilni delavci in samoupravni organi delavcem niso pojasnili, kdo in za koga je naročil sodoben zobarski stroj in kako ter pod kakšnimi pogoji ga bodo odplačevali. Druga stvar, ki je prav tako vplivala na slabšanje odnosov, je bila črna praksa nekaterih zobozdravnikov v ZR Nemčiji. Vsi so bili disciplinsko poklicani na odgovornost, vendar je kolektiv menil, da so kazni smešno nizke, posebno še zato, ker so predpise in disciplino kršili sami intelektualci in med njimi celo vodilni delavci. Izredno slab je bil tudi odnos zobozdravnikov do zobnih asistentk. Bile so preveč obremenjene z delom. Delati so morale takrat, ko je delal zobar in po razporedu, ki ga jim je določil. Če zobozdravnika ni bilo, je morala domov in je imela neplačan dan. Zdravniki pa so znali stvar izpeljati tako, da so izgubljene dni »doprinašale« takrat, ko so oni opravljali pogodbeno delo in nadure. Razmere so se v zadnjem času nekoliko izboljšale, deloma tudi zato, ker so za delo v zobni ordinaciji priučili nekaj medicinskih sester. Nezadovoljstvo v kolektivu je povzročala tudi različna opremljenost ordinacij oziroma različni pogoji dela pri posameznih stomatologih. Na eni strani so imeli specialisti naj-sodobneje opremljene ordinacije, nekateri delavci pa niso imeli niti primernih zobarskih strojev in drugih zobarskih pripomočkov. Hkrati pa so se pojavili tudi očitki, da so specialistične ordinacije premalo izkoriščene in da jih ne smejo uporabljati vsi stomatologi. Na takšni osnovi je nastalo tudi nekaj sporov med posameznimi zobozdravniki, vendar se je na seji osnovne organizacije izkazalo, da lahko v specialističnih ambulantah dela vsak, ki je zato primerno usposobljen. Razburjenje je povzročil tudi odnos nekaterih stomatologov, ki so se specializirali, do sklepov samoupravnih organov. V času specializacije imajo zobozdravniki in drugi delavci pravico do dnevnic pod pogojem, da opravijo določeno delovno obvez- nost. Slednje nekateri specializanti niso opravili, dobili pa so izplačane dnevnice. Poslovni odbor je zato sprejel sklep, da morajo denar, ki so ga neupravičeno dobili, vrniti. Tega niso naredili, vendar zato niso bili kaznovani. V zadnjem času pa so se zelo zaostrili odnosi med delavci in vodjo zobozdravstvene službe. Sodelavci so mu očitali, da je grob in nesramen in da je zanemaril sodelovanje in dogovarjanje s kolektivom. O svojih odločitvah se ni nikdar posvetoval s kolektivom, niti z družbenopolitičnimi organizacijami. Vendar ni do nesoglasij prihajalo izključno po njegovi krivdi, saj se je močno prizadeval za večjo storilnost in večjo delovno disciplino. Vendar v svoja prizadevanja ni vključil samoupravnih organov, sindikata in ZK. Če bi ravnal tako, bi prav gotovo uspel in bi do mnogih problemov sploh ne prišlo. Vendar kritiko zaradi slabega sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom zaslužijo prav tako kot vodilni delavci tudi organizacije, ki si niso niti najmanj prizadevale, da bi vodilne delavce vključile v svoje delo. Vodilnih delavcev niso vabile na svoje seje niti jih dostikrat niso seznanjale s sklepi. NISO BILI DOVOLJ ENOTNI Razmere so najprej poskušali urediti doma. Toda, ker je ob tem prišlo do nesoglasij med ZK in sindikatom, je vmes posegel družbeni pravobranilec samoupravljanja in kasneje še občinski komite ZKS. Na njegovo zahtevo je posebna komisija preučila položaj na zobni polikliniki in v celotnem zdravstvenem domu. Pri tem je ob nezdravih odnosih odkrila še vrsto drugih nepravilnosti, od katerih imajo nekatere globlje korenine kot so razprtije med zobozdravstvenimi delavci. Komite je na podlagi poročila komisije menil, da so odnosi na zobni polikliniki resnično porušeni, vendar za takšno stanje ni kriv samo vodja, temveč tudi drugi vodilni delavci, člani ZK, sindikata in organa samoupravne delavske kontrole. Slednji si ni niti prizadeval, da bi kaj ukrenil. Na podlagi teh ugotovitev je predlagal osnovni organizaciji, naj vse odgovorne kaznuje in preuči, če so njihove moralno politične kvalitete še takšne, da lahko opravljajo vodilne funkcije. UKREPI ZA BOLJŠE DELO IN ODNOSE Osnovna organizacija ZKS v zdravstvenem domu, ki se je sestala takoj po seji komiteja, je še enkrat pretresla vse ugotovitve komisije in komiteja in dodala še nekatere nove. Strinjala se je z ugotovitvijo, da za porušene medsebojne odnose ni odgovoren le vodja zobozdravstvene službe dr. Marko Petrič, vendar je njegova krivda največja. Zato mu je izrekla zadnji opomin. Direktorju ZD Kranj dr. Dragu Petriču pa je izrekla opomin zaradi neaktivnosti pri razčiščevanju problemov v zobozdravstvu. Iz enakih vzrokov je izrekla opomin tudi njegovemu pomočniku Vinku Jenšterletu. Članoma ZKS, predsedniku sindikalne konference ZD Kranj dr. Francu Mezgu in predsedniku OOS TOZD Kranj dr. Alojzu Ermanu pa opomin zaradi neizvajanja sklepov osnovne organizacije ZKS in zaradi pristranskega javnega nastopa v časopisu Delavska enotnost. Komite je predlagal vzgojno politični ukrep tudi za vodjo TOZD ZD Kranj dr. Emila Praprotnika, vendar je bolan, zato bodo o njegovi odgovornosti sklepali kasneje, ko se bo vrnil na delo. Ker je komisija, ki jo je imenoval komite OK ZKS pregledala samo obnašanje in delo tistih delavcev zdravstvenega doma, ki so člani ZKS, so se na seji OO ZKS dogovorili, da bodo imenovali posebno komisijo, sestavljeno iz članov OOS in OOZK, ki bo pregledala odgovornost tudi tistih delavcev, ki niso komunisti. Osnovna organizacija ZKS pa bo temeljito preučila, kdo od prizadetih ima še moralno politične kvalitete, da bi ob prihodnji reelekciji (konec junija) lahko kandidiral in bil izbran za vodilnega delavca, člana samoupravnega organa ali člana vodstva družbenopolitične organizacije. Dogovorili pa se bodo tudi za vrsto ukrepov, s katerimi bodo izboljšali storilnost dela, povečali delovno disciplino in uredili medsebojne odnose. In skrajšali čakalno dobo. i S* t* Z zlatimi črkami je jeseniška občina obeležila zgodovinski cestni 5. maj, ko se je namreč S polno ihto začela obnova luknja ste ceste skozi glavno mesto. Po kakih desetih letih skomin in vzdihljajev je občane toplo stisnilo pri srcu, zajokali bi od preobilne sreče, a kaj, ko so bili še tisti trenutek ob prvi blagozvočni pesmi rekonstrukcijske lopate obremenjeni z drugimi skrbmi' s prečudovito obvoznico in z vsemi njenimi značilnimi znameni-, tostmi. Moji dobrohotni nasveti ne veljajo le Jeseničanom, ki so v prvem radostnem jutru vohljal1 v popolni prometni zmedi m avtobusnimi postajališči, v korist in prid so vsem tistim, ki jih bodo opravki gnali skozi Jesenice in s\ bodo prej ali slej v neskončni reki turističnih vozil morali ogledat1 »obvozniška« čudesa. Obvoznica teče od valjat^ Bela v Trebež in na Tomšičevo ty se končuje pri gimnaziji. Karko* presenetljivega boste na njej & doživeli, le objektivni ostanite it* ne preklinjajte delavcev na rekonstrukciji, kajti prepričal sem se, da so vsaj v prvih dnevih zelo hiteli. V špici sezone pa vam m bo v neznosni koloni le pasje vroče, ampak tudi utrudljivo, zato posluh! Če bo že v Žirovnici kolona zastala, računajte na to, da val bodo pričakujoči dve do tri uri kleli, ker boste prav toliko časO čakali v vrsti. Na Potokih nikaf ne iščite telefona za morebitno sporočila in opravičila, ker tele' fonskega priključka v vasici Št niso dočakali; če boste neznan' ske sreče in se zaustavite kje. blizu Završnice, brž na trim, kajti do Jesenice je še nekaj po polžje premikajočih se kilometrov v koloni. Nekje v Soteski pogled nO levo, na še nedotaknjene posledice zemeljskega plazu na Dobravi, plazu, ki mu cestna mehanizacija do nedoločenega nadaljnjega še niti približno ne bo rekla dober dan in ga bodo zatorej ohranili v pogled poznejšim rodovom; Na Beli je potok Bela, znamenit po raznovrstni umazaniji in nesnagi ob njem; nadalje je slikovito zasvinjan potok Ja-vornik, ki tako Beli odlično konkurira; skozi semafor v Trebež"U in že ste pred vabljivima tablama za Pristavo, ena v obliki narcise, kijih je v teh krajih obilo in kijih lahko potrgate ali izpulite kako? vam volja, nihče ne bo niti pisnili svojska, še sveža zanimivost obvoznice pa so na tesnih odsekih posnete hiše, ki so jih že učinkovito načeli tovornjaki s svojo višino. Če vseh streh še niso poškodovali, jih pa zanesljivo še bodo, — za to imajo resnično še dovolj časa. Prehitevanje vam odsvetuješ, ker bodo na obvoznici miličnik} in tudi nevarno je, kajti ponekjt ste mimogrede lahko nezaželeni gost v jarku Železarne ali pa dodatni onesnažujoči element v tekočem objemu umazanega p0'_ toka. Če se boste srečno pretolkli' zavijte v veselje in radost v kakšen jeseniški bife, njih izbira je popolna. Tako, če pa mi je kaj ušlo, spo" ročite in dopolnite mojo popotn0 in vsestransko ponudbo, naj bodo še drugi opozorjeni na zanimi' vosti, ki jim vsaj za tren lahk0^ skrajšajo obupne čakajoče ure nj obvoznici. In sploh vam ni treb preveč hiteti, kajti izkustven spoznanja ob takšnih rekofl strukcijah so živa in nenehno pri šotna, tako da bo še in še SaVt preteklo, preden bo zanimiva obvoznica šla v pozabo ...