samo lctovanje nekje v zatišju, tudi utrjevanje in razumevanje obmejnih prilik bi bilo predvsem važno — morda bolj kot kdaj poprej! Kako bi se zbral denar za tako postojanko? Prav lahko — ob dobri volji učitelj- stva! Dom bi naj prevzela ena izmed naših gospodarskih zadrug, obmejna učit. društva pa bi naj organizirala samostojno zadrugo; morda se pa najde celo mecen, ki bi učiteljstvu dal na razpolago vsoto, ki je razmeroma majhna. AH bi morda posegla po tej priliki CMD? Ponosna zgradba »Učiteljskega planinskega doma« ob severni meji bi pričala o naši obmejni zavesti v zelo težkih časih. Ne samo z besedami, tudi z dejanji bi se naj vršile obmejne akcije! Pojasnila daje: Šolsko upraviteljstvo Sv. Duh na Ostrem vrhu, p. Selnica ob Dravi. Pripomba uredništva: Objavljamo pomemben predlog z željo, da bi se zanj zainteresirala ipredvisiem naša severna obmejna društva. Tozadevna mnenja pa bo zbirala tudi sekcijska uprava v Ljubljani. Utlteljski planinsk! dom na meio Konkreten predlog, ki ni težko izvedljiv O učiteljskem planinskem domu se je govorilo pred letom, ko je neko gorenjsko učiteljsko društvo stavilo sekciji predlog, da bi poleg obmorskega doma morali misliti na številne našc tovariše in tovarišice, ki so bolj potrebni počitniškega oddiha v planinah nego vročega morskega podnebja. 2al je zaradi predragih parcel zadeva bila dana — ad acta. Scdaj prihaja v konkretnejši obliki zopet na dan, posebno še v zvezi z obmejno akcijo našega severnega ozemlja, pri kateri je učiteljstvo v zadnjih letih vodilno. Vcdno bolj čutimo. da bo treba obmejnim krajem posvečati čim več pažnje tudi v dejanjih, ne samo v besedah! Ne zadostujejo samo resolucije, treba je pokazati tudi zanimanje in razumevanje za naše mejno ljudstvo; proučevanje gospodarskih in socialnih prilik nam je zelo važno, zlasti če dognanja pridejo v javnost in k merodajnim činiteljeni, ki bi lahko marsikaj izboljšali! Tudi sedanja nabiralna akcija odseka učiteljic za pomoč otrokom je vse hvale vredna, saj bo končni efekt takšen, da učiteljstva ne bo smelo biti sram. Še mnogo več povezanosti z obmejnim ozemljem bi pokazali, če bi se meji dejansko prlbližali, n. pr. o počitnicah, na izletih itd. Na licu mesta bi spoznali križe in težave ljudi in krajev. Lasten dom v obmejnih planinah bi učiteljstvo še mnogo bolj približal ljudstvu ob najbolj eksponiranih postojankah. Visokošolke iz Ljubljane so se letos v počitnicah posvetile mejašem s tem, da so bivale nekaj tednov na Kapll nad Marenbergom — blizu državne meje. Tu so še primitivni, revni ljudje, kakršne opisuje tov. J. Jurančič v svoji knjigi »Iz šole za narod« (Remšnik). Del brezposelnih učiteljskih abiturientk je bival istotako med obmejnimi ljudmi v Kotljah na Koroškem. Obe akciji sta mnogo pripomogli k pravilnemu gledanju obmejnih problemov na strani udeleženk, na drugi strani pa so domačini spoznali dekleta iz »zaledja«, o katerem imajo še na stotine prcdsodkov. Vsekakor koristnejšega oddiha si agilna dekleta ne bi mogla najti nikjer drugod. Kajti res je, da je obmejni Kozjak nad Dravo zapuščen po krivici! Zlasti Maribor je sokriv, da se ni za tc kraje kaj več storilo že v prejšnjih desetletjih. Učitcljstvo je rotilo in prosilo, vendar so bili vse le — klici vpijočega v puščavi... Pač pa je Pohorje zelo napredovalo! Šele sedaj so s cestnimi deli tako daleč, da bo iz Dravske doline vendar vodila kmalu avtomobilska cesta tudi na Kozjak (Kapla in Sv. Duh na Ostrem vrhu) mimo Sv. Ožbalta ob Dravi, kjer se je po 20-letni borbi v pre- teklem tednu otvorilo železniško postajališče (med Sv. Lovrencom in Breznom). V Mariboru je običajno, da si društva svoje domove stavijo na Pohorju. Tam imajo svoj dom Sokoli, poštarji, športniki in planinci. Na Kozjaku, ki po svoji lepoti prav nič ne zaostaja za Pohorjem, je samo eno SPD zavetišče pri Sv. Pankraciju nad Remšnikom. Na žalost je ozemlje prepuščeno le finančni kontroli in graničarjem, ki vrlo čuvajo mejo. Planinci so vabljeni, zlasti pa letoviščarji in zimski športniki. (Gl. glasilo tujskoprometne zveze v Mariboru »Jugosl. biseri«, št. 3/4, november 1938.: »y Zadravje na obmejni Kozjak!« str. 53., kjer prof. dr. Mišič primerja lepote obmorskega kaštelanskega Kozjaka z našim obmejnim Kozjakom. Slična veličastna priroda, zlasti na eni najlepših obmejnih tučk Sv. Duh na Ostrem vrhu 907 m visoko nad Falo.) Sv. Duh je ena najbolj znanih romarskih in turistovskih postojank na meji, prav za prav tik meje, kajti državna meja je 1. 1919. razpolovila vas tako, da je ostala novejša CMD šola v Nemčiji, stara trirazrednica pa v Jugoslaviji. Od Sv. Duha je krasen razgled v lučansko — še slovensko — ravnino, dalje do Semrneringa, do Blatnega jezera in preko Slovenskih goric tja do Prekmurja. Na jugu je temno Pohorje, na zapadu pa Karavanke in Kamniške planine ter hrbet Kozjaka proti Marenbergu, preko Goliee in Obirja. Kraj je obdan s smrekami in borovci. Vas je bila znana že pred vojno kot »windische Festung« in je kot taka odbijala vse napade iz soseščine. Rajni šol. uprav. Majcen, tov. Vranc in Križnič so utrjevali tukaj dolga leta severno mejo, da je vztrajala... In baš v tej lepi vasi se ponuja prilika za »Planinski dom« za učiteljstvo. V vasi je naprodaj gostilna, ki leži na najlepši točki na vrhu s celotnim posestvom 7 oralov (največ gozda) za 55.000 dinarjcv. Razmeroma izredno nizka vsota, zlasti ker bi bilo treba gotovine le 30.000 din. Postojanka bi se lahko takoj zasedla, ker je letos prazna. Za investicije ne bi trebalo mnogo, ker je v gozdu dovolj lesa, ki bi služil takoj kot gradbeni matcrial za povečanje objekta. Tudi šola je nekaj korakov oddaljena in bi v počitnicah služila lahko za bivališča planinskega zraka željnim letoviščarjem. Dohod ni težaven, saj je od Drave le pol ure hoda. Postaja: Fala ali Sv. Lovrenc na Pohorju. Ker je Sv. Duh na Ostrem vrhu središče vzhodnega Kozjaka in kot tak dominira nad ostalimi predeli, bi bil za spoznavanje obmejnih ljudi za učiteljstvo kaj primeren. Ne Sv. Duh na Ostrem vrhu