CGtO IV
TeaensRa priloga »Slovenca« (št. 77) x dne 1. IV. 1928
Štev. 14
„Oče, oapusU flm___"
Gregorin v vlogi Jezusa v pasijonu INRI, čigar premijera se vrši danes v narodnem gledališču. (Foto Bešter.)
loe
J. f>ialypGtr
predsednik češkega parlamenta in kandidat za naslednika obolelemu ministrskemu predsedniku ŠvehlL
Ix "Društva narodov
Dunajčani so začeli v pretekli zimi z veliko propagando, da bi se preselilo Društvo narodov na Dunaj, toda ta misel je padla v vodo, kajti v kratkem si začne ta velevažna mednarodna institucija graditi v Ženevi, ob romantičnem Ženevskem jezeru, novo, veliko in reprezentativno palačo; najbrž obvelja zgorajšnji načrt.
K. vojnim japletlfafem v Jtrabifi
že dne 26. junija 1926 smo objavili D našem listu skupino slik iz Arabije, med katerimi smo opozorili tudi na poglavarja Vahabitov, Ibn Sauda, ki je postal zadnja leta vladar velikega dela Arabije. Zadnje čase poizkuša Ibn Saud zopet razširiti svojo oblast ter postati čim najbolj neodvisen od Angležev. Pritiska že celo proti Palestini. Njegovi rodovi imajo veliko zaupanje vanj ter se hrabro bijejo ob njegovi strani. Naša slika nam kaže skupino častnikov iz njegove armade. Kakor je razvideti že z nje, je Ibn Saudova vojska opremljena popolnoma moderno.
I3 amerišRega športa
Amerika velja že od nekdaj za deželo najrazličnejših neverjetnosti in tudi iamošnji športniki hočejo presenečati svoje evropske tovariše vsak trenutek z novimi posebnostmi. Sedaj so si izmislili tekmo v hoji, ki po svoji dolgotrajnosti prekaša pač vse, kar je doslej znanega na tem polju, namreč >samo« nekaj nad — 5000 km, to je Los Angelesa v Nem York, ali od obale Tihega oceana preko vse Severne Amerike do obale Atlantskega oceana. Star-talo je skupno 275 tekmovalcev, a po 8. etapi, na kateri je posneta tudi naša slika, jih je le še 123, drugim je pa že upadel pogum. Radovedni smo, koliko jih ob prispelo do cilja v Nerv York.
107
Bogdan MarKovič
finančni minister sedanje vlade, ki je ¦ pred kratkim rešila proračun za prihodnje budgetno leto, še poprej pa uzakonila izenačenje direktnih davkov, nad čemer so si polomile zobe še vse dosedanje vlade.
Revizija ustave!^
Prvak bosanskih radikalov dr. Milan Srskič (v sredini) je pred kratkim zopet sprožil vprašanje revizije ustave, ki naj bi prinesla razen senata tudi povečanje sedanjih oblasti in razširjenje njih kompetenc. Dočim so še pred par leti proglašali skoro za veleizdajalca vsakega, ki se je upal govoriti o reviziji sedanje ustave, pa naglašajo danes potrebo po tej že celo oni, ki so jo ustvarjali.
'Pojabljeni otoTs.
Sredi Donave pred tako zvanimi železnimi vrati leži mal otočič — Ada Kale — ki je bil dolgočasa popolnoma pozabljen. Za časa raznih prevratov in vojn na Balkanu so ga namreč pri vseh mirovnih pogajanjih popolnoma prezrli, zaradi česar je bil vsaj na papirju še do 1. 1913 turški, a brigala se zanj ni nobena država, tako da so tamošnji prebivalci — kakih 500 muslimanov — živeli pravzaprav popolnoma samostojno državno življenje. Šele 1. 1913 ga je okupirala Avstrija, ker je imel zanjo precejšnjo strate-gično važnost napram sedanji Srbiji in deloma tudi Romuniji, po vojni se ga pa je polastila Romunska,
SlilcG lL SlovGnsRemu biografsJcGinu lelcsiRonu
Hribar Dragotin (* 1862), žurnalist, tiskar, založnik in industrijec.
Hrovat Alojz (* 1885), inžener.
Hybašek Vojteh   (* 1873),   glasbenik   in književnik.
lOS
109
Po stopinfaO GospodoviJ^ sz OlfsKe gore na MCalvarifo
Mater "DolOTOSa. Marija Vera v pa-sijonu INRI, čigar premijera se vrši danes v našem nar. gledališču. (Foto Bešter.)
Oljska gora je na vzhodni strani Jeruzalema; loči jo od iega dolina potoka Kedrona, ki pa ima redkokdaj vodo. Dosega višino 808 m nad morjem; od jeruzalemskega tempeljskega griča, do katerega je v zračni črti 700 m, pa je samo 60 m višja. Na srednjem vrhu Oljske gore je kraj, od koder se je Jezus dvignil v nebesa. Če gremo po grebenu gore, kjer so tu in tam svetišča in posamezne hiše, proti jugovzhodu pridemo do mesta, kjer je bila nekdaj vasica Betfage. Odtod proti vzhodu je že veliko nižje na vzhodni strani Oljske gore Betanija, domovina Marte, Marije in Lazarja, ob cesti, ki vodi dalje v Jeriho, k Jordanu in Mrtvemu morju. Na cvetno nedeljo je prišel Jezus po tej poti iz Betanije v Betfage, si dal pripeljati oslico z žrebetom ter odtam obhajal slovesen vhod od Oljske gore navzdol preko kedronske doline v Jeruzalem. Na temeljih križarske cerkve so 1. 1876. postavili frančiškani malo cerkvico.
Iz Betfage je trojna pot v Jeruzalem, ena gre po lepi cesti. Mahnimo jo kar sredi po Oljski gori navzdol proti Jeruzalemu! Kmalu smo pri cerkvi Očenaša. Imenuje se tako, ker je po tradiciji tu drugikrat Gospod učil moliti Oče naš. V cerkvi in na hodniku stebrišča je bilo 35 marmornatih tabel, kjer je bil v 35 jezikih napisan Oče naš. Zdaj so podrli že hodnik in stebrišče. Slovenski Oče naš, ki je bil prej na hodniku, je zdaj v cerkvi. Podirajo pa to stavbo, ker se bo na temeljih stare cerkve, ki sega nazaj do 7. stoletja, pozidala nova cerkev Srca Jezusovega v spomin na svetovno vojno.
Malo nižje pridemo do neznatne kapele z imenom »Gospod je jokal« na kraju, kjer se je Jezus ob divnem pogledu na krasni tempelj in lepo jeruzalemsko mesto »zjokal nad njim in rekel: O, da bi bilo spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir!«
Mimo ruske cerkve sv. Marije Magdalene vodi pot v vrt Getsemani na podnožju Oljske gore. Tu je bila že v 4. stoletju cerkev. Zdaj so frančiškani napravili tamkaj lepo novo cerkev.
Mimo cerkve Marijinega groba na levem bregu Kedrona in kraja kjer je bil kamenjan sv. Štefan, na desnem bregu Kedrona, pridemo skozi Štefanova
vrata v notranjščino mesta na severni strani tempeljskega prostora, blizu tam, kjer je bil Kristus na smrt obsojen. Zdaj je tu vojašnica, v enem delu tudi šola. Prva postaja križevega pota je zdaj na dvorišču moslimske posesti. Druga postaja je
:?i na mestu, kjer je lok Ecce homo!, v notranjščini pa cerkev in zavod franc. sion-skih sester. Kjer je armenski unijatski samostan, je III. postaja; odtod gre pot ob IV. postaji malo navkreber po ozkih mestnih ulicah, ki naredijo še parkrat ovinek. Sprevod se ustavlja na ulicah ob krajih, kjer so razna svetišča, ki nas spominjajo na dogodke posameznih postaj. Pri VllI. postaji smo že pred cerkv4|b božjega groba, h kateri smo prišli, ne da bi čutili, da gremo navkreber. Trf-je svet že popolnoma raven, ni tedaj nikake gore. Na Kalvariji, na kraju, kjer je bil Jezus križan in v grob položen, kar je bilo nekdaj vse zunaj mesta, danes sredi mesta, je zdaj velika cerkev božjega groba. V baziliki božjega groba je v sredini, pod kupolo kapela z božjim grobom, v enem delu cerkve pa vodijo stopnice na vzvišen prostor, kakor na nekak kor, kjer je kraj križanja, ki se imenuje zdaj Kalvarija v ožjem pomenu. Na tej Kalvariji se časte po posameznih oltarjih naslednje štiri postaje, od X. do XIII., XIV. postaja pa je božji grob sam, kjer se konča molitev križevega pota.
Čudovito vpliva taka pot po Jezusovih stopinjah. Na Oljski gori je malo ljudi, tam romarja nihče ne moti pri njegovih premišljevanjih. Drugačna pa je javna molitev križevega pota po najbolj prometnih mestnih ulicah, kjer romarji zastavijo ves promet. Vendar pa zdaj prebivalstvo pusti romarje celo pri miru. Velik šum in hrup nekoliko poneha, neudeleženci stopijo na stran, da more sprevod mimo. Tudi v cerkvi božjega groba ob tej priliki nihče ne moti. Pravoslavni grški menih, ki je sedel pri pravoslavnem grškem oltarju na Kalvariji, je s pobožno resnobo spremljal našo molitev. Vendar se človeku milo stori, če pride ob drugi priliki v cerkev božjega groba, v kateri imajo zdaj deloma rimski katoličani lastninsko pravico, del loma pravoslavni Grki, deloma pravoslavni Armenci, en del imajo celo pravoslavni Kopti. Ob raznih prilikah zato čuje človek vse te različne kristjane moliti po njihovem obredu. Od časa do časa nastajajo zato med njimi prepiri, kdo na primer sme ob tej ali oni uri opravljati molitve pri kakem svetišču. Ob taki priliki se spomni človek na Jezusovo velikoduhovniško molitev: »Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi jih dal, da bodo eno kakor midva« (Jan. 17,11). »A ne prosim samo zanje, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi v me verovali, da bodo vsi eno, kakor ti. Oče, v meni, in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama eno« (Jan. 17, 20. 21).
jCoJc „EcCG Homo" v Jeruzalemu, s katerega je pokazal Pilat množici bičanega Jezusa.
Oel a€inašnfega Jerusalema s cerUviio
Božfega groba (dve kupoli na desni).
Vasica netfage na Oifslcl gori, odOcoder se /e vršil na Cvetno neaelfo
Gospodlov v^od v Jerusalem.
Pri in. In IV. postafl KrlžeiJega pota na Verna petek leta 1925.
Pogled na Jerusalem x OlfsRe gore.
Getsemani in OlfsRa gora.
Vse slike, razen prve, je posnel        prof. dr. Jehart iz Maribora.
no
ICmeif/slce Sale
na FrancosRem
Francoze kmetiistvo stoji na jako visoki stopnji, kar lahko izprevidimo že iz tega, da pridelajo na isti površini zemlje neprimerno več pridelkov in preredijo izdatno več živine nego pri nas. K lepim uspehom današnjega bancoskega kmetijstva so jako mnogo pripomogle zlasti izborne kmetijske šole, ki jih imajo tam celo vrsto. Naše slike nam kažejo nekaj pogledov na tako vzorno francosko kmetijsko šolo v Gri-gnonit.
Posvečene so kmetijske šole seveda v prvi vrsti bodočim kmetiškim gospodarjem ter najemnikom ali oskrbnikom raznih veleposestev. V njih se poučnje: živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo, kmetijska geologija, fizika, vremenoslovje, splošna in kmetijska kemija, biološka kemija, v kolikor je v zvezi s kmetijstvom in živinorejo, dalje kmetijstvo, vrtnarstvo, drevoreja, vinogradništvo, gozdarstvo, kmetijsko inženerstvo, živi-nozdravstvo, veda o žuželkah, svilo-reja, obrtni nauk, kmetijsko gospodarstvo, kmetijsko pravo, kmetijsko računovodstvo in zdravstvo.
Pogled na drž. KmeiifsRo šolo v Grignonu.
Spodaj:
Vrtovi drž. hjnetlfsUe šole v Grignonu.
Na teh šolah se druži teoretični pouk s praktičnim delom v vzornih labora-i^orijih in na prostranih šolskih zemljiščih, razen tega pa prirejajo učenci stalno tudi poučne izlete na vzorna veleposestva in v tovarne, ki so v kakršnikoli neposredni zvezi s kmetijstvom. Na ta način dobe gojenci natančen vpogled v svoj bodoči poklic. Vsaka šola je seveda še posebno prilagodena razmeram in potrebam svojega okoliša Že iz te kratke slike vidimo, da so Francozi tudi glede kmetijskega šolstva daleč, daleč pred nami, zato seveda ni čudno, če živi francoski kmet v neprimerno boljših gospodarskih in socialnih razmerah nego naš. Pri nas je kmetijski pouk sploh tako zaostal in zanemarjen, da se moramo vprav čuditi. Ne samo, da bi bilo treba vpeljati čim pre" kmetijski pouk v vse osnovne šole, tem več potrebovali bi še celo vrsto splošnih in specialnih kmetijskih šol, če hočemo, da se bo naše kmetijstvo dvignilo na ono stopnjo, ki je potrebna, da ne bomo gospodarsko popokoma pro padli.
V laboratorifu grtgnonsice Icinetiislce šole.
Del polja državne lanetlfsUe šole v Grignonu^
211
Jiilcob Somič
dosedanji župnik v Klancu pri Trstu, ki so ga Italijani te dni izgnali. Soklič je bil izredno požrtvovalen delavec na vseh poljih, zato občuti ljudstvo njegovo izgubo tem bridkeje.
¦ K fubneju posofllnice v VofniUu-
ki je obhajala pred kratkim svojo 30letnico: sedanje posojilniško načelstvo in nadzorstvo. V sredini sedi načelnik Valentin Samec ki je obhajal istočasno 25 letnico, odkar je član odbora, načel uje ji pa od 1. 1924., ko je umrl njen ustanovitelj in dotedanji načelnik Brezovnik. Na desno od Samca sedi častni član Prekoršek, ki je tudi v odboru že od 1. 1900.
Na cvetno nedeljo: mladina Qia « butturcunl lx cerlcve. Posneto v Seldh.
Kranjslcl drvarji pri delu ¦
Kranjci so že od nekdaj znani kot prvovrstni gozdni delavci, tesačl in drvarji. Posebno Dolenjci in Notranjci, a deloma tudi iz okolice Kamnika hodijo drvarji že desetletja in desetletja v hrvatske hrastove gozdove, v Bosno, v Fruško goro In časih celo v Karpate in Romunijo. Cenimo, da je takih gozdnih delavcev v Sloveniji 4-5000. Bili so povsod v čislih kot pridni In pošteni delavci in tudi njih zaslužek nI bll ravno slab.
Po vojni so se te razmere prav znabto izpremenlle. Izmed starih firm, h katerim so hodili časih leto za letom, jih je mnogo propadlo, mnogo jih je prišlo v roko lastnikom, ki še ne poznajo naših ljudi in tudi nove politične razmere izdatno vplivajo na to, da se je nekdanje življenje naših „Hrvatarjev" prav zelo izpremenilo in naloga naše domače socialne politike je, da jim preskrbi zopet primeren in siguren zaslužek. Naša slika nam kaže skupino kranjskih tesačev v štajerskih gozdovih.
112
Zadnje mesece se je pojavilo med našim ženstvom hvalevredno stremljenje za obnovitev naše častitljive narodne noše v primerno modernizirani obliki. Nazvale so jo za »dečvo«. Njen kroj je posnet po narodni noši in tudi njen blagovni vzorec je pristno naroden, obstoječ iz nageljnovih cvetov, ki •so prav tipičen motiv naše narodne ornamentike,
Ker je kmetska obleka za letošnje joletje splošna moda za domačo, iz-etno in letoviško oblačilo, naša dečva ne bo le narodna temveč tudi moderna obleka, zato smo prepričani, da se je bo oprijelo vse, meščanka in kmetica, žena in dekle, gospodinja in služkinja. Njena glavna prednost je velika praktičnost, a nizka cena bo omogočila, da si jo nabavi vsaka, kar bo imelo gotovo še prav posebno velik vpliv na utrditev demokratičnega duha med našim ženstvom.
Gotovo je, da bo delala zopetna uvedba naše domače slovenske ženske noše najlepši utis na tisoče tujcev, ki se vsako sezono mude v naših lepih krajih, in da bo vtisnila našim krajem nadvse prikupljiv in pester značaj.
Na prodaj bo edino pravo in pa pristno blago za dečvo od 1. maja t. 1. dalje.
Letos mora biti vsaka Slovenka »dečva«!
št. 14
Kjer se trakova križata, sta pokriti vedno po dve črki. Ako začneš na pravem mestu in vedno in vedno, kadar se trakova križata, dodaš manjkajoči črki, dobiš rešitev.
I- nagrada: Trunk, AMERIKA IN AMERTKANCI; II. nagrada: NASVETI ZA rilSO UN UvJM,,
Ponovno opozarjamo vse reševalce, da se vrši žrebanje vsak petek popoldne in moremo zato upoštevati le one tekmovalce, ki nam pošljejo rešitev, opremljeno s kuponom, do navedenega roka.
Rešitev uganke iz St. 12.
Na sliki ljubljanskega Marijinega trga so naslednje napake:
1. cerkvi manjka levi zvonik,
2. na desnem zvoniku je pravoslavni
križ,
3. nad fasado cerkve stoji orel mesto
kipa,
4. ure se ne ujemajo,
5. solnce in luna sta hkrati na sever-
nem nebu,
6. sence leže vse narobe,
7. Prešernova   muza   ima   meč  mesto
venca,
8. jezdec na govedu,
9. voz elektr. železnice z dimnikom,
10. elektrovod za tramvaj manjka,
11. avtomobila ne vozita po predpisih.
Posebno natančni in pridni reševalci so jih našli še mnogo več, eden kar celih 43. Očividno je vzbudila ta uganka izredno pozornost, zato bomo objavljali podobne še v bodoče.
Pravilnih rešitev je prispelo 496, izžrebana sta pa bila: za 1. nagrado Iv. • Kovačič, železničar, Kočevje, in za 2. nagrado Jožef Grilc, Velesovo pri Kranju.
Offset-tislc Jugoslovanske /Isicarne v Eftibl/anl