v-• m: - r

OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago,Illinois, under the Act of August 24, 1912.
The largest Weekly in the United States of America.
luvtd mrmrj WMIMMUJ
OFFICE:
1»S1 W. 22nd Plae« IS Chicago, III.
No. It. Stcv. 10.
Lokalne vesli.
—	V ponedeljek, dne 19. t. m. bomo obhajali sopraznik sv. Jožefa, patrona, ali zavetnika naše K. S. K. J. Ta dan bo obhajalo svoj god taidi številno Josipov in Josipin, članov (ic) naše Jelnote; naj imamo samo v glavnem odboru kar pet Jožetov; dalje bode obhajalo ta dan 20 krajevnih društev naše podp. organizacije god svojega pa/t r on a. Društev s tem imenom je pri naši Jedmrti največ. ,
Tem povodom kličemo že danes na tem mestu vsem Josipom in Josipinanm izmed članstva K. S. K. J.: Bog Vas živi! Mnogo zdravja, sreče in zadovoijnofcti!
—	Kakor je bilo že v predzadnji številki tega lista na prvi stra ni poročano, bo imelo dr. sv. A-lojjjija št. 47 K. S. K. J. skupno velikonočno spoved v soboto dne 17. t. m. — skupno sv. obhajilo pa v nedeljo dne 18. t. m. med 8. sv. mašo.
Spovedovanje se prične že ob 2. uri popoldne in traja pozno do večera. Člani so naprošeni, da se^ zbirajo v nedeljo zjutraj ob pof 8 ih v cerkveni dvorani, odkoder odkorakajo "k službi božji in sv. obhajilu.
—	Društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. bo priredilo predzadnjo nedeljo v aprilu (22. aprila) popoldne in zvečer v naši cerkveni dvorani dve kratke gledališke zanimive igre. Imena teh iger priobčimo prihodnjič. Prireditev se bo vršila v korist društvene blagajne, ozir. za pokritje potnih stroškov delegatov društva na prihodnji konvenciji.
—	Kdor čaka — pričaka, tako veli star pregovor. Tudi Slovenci v Chicagu smo že več let čakali, da bi imeli svojo domačo godbo, pa smo jo sedaj pričakali. Godba se je ustanovila pred nekaj dnevi vsled neumornega prizadevanja rojaka Ant. Stoniča in šteje za sedaj že 16 mož, ki imajo že potrebna godala. Mnogo izmed naših godcev je izvežbanrh v tem še iz starega kraja, tako, da bu» šlo z učenjem lahko naprej.
Prvo vajo je imel nas godbeni zbor v cerkveni dvorani minuli pondeljek zvečer dne 12. t. m. U-pamo, da nam bodo letošnjo sezono na slovenskih piknikih že igrali naši domači godci. Mnogo uspeha in dosti podpornih članov!
—	Kakor iz današnjega oglasa razvidkno se je nedavno ustanovil v Ohicagu tudi slovenski «.rkcstcr m godbena šola. Sedaj ima torej vsakejo, kdor je muzikalieen lepo priliko vaditi se na razne "inštrumente." Vodja tega orkestra in te šole je rojak P. J. Ahačič na 1854 W. 21 Place.
—	Dne 9. t. m. je umrla na 1630 Burking St. (North Side) stanujoča 22 letna rojakinja Ivana Vilfan, ki je bolehala za jetiko že 2 leti. Bila je poročena komaj 3 leta, pa jo je neusmiljena sušica spravila v tako zgodnji grob. .
Pokojnica je bila poročena z rojakom Jurij Vilfanom, rodom iz Šmartna pni Kranju: doma je bila iz Št. Vida pri Zatični. Otrok ne zapušča nič. Pogreb se je vršil minuli pondeljek iz slovenske cerkve sv. Štefana na katoliško pokopališče v Summitt, 111. R. I. P.!
—	Rojake iz Chicaga, ki še nimajo prvega, ne drugega državljanskega papirja opozarjamo, da naj iste vzamejo prej ko mogoče. Časi postajajo vedno bolj ih bolj resni.
Uredništvo našega lista bo šlo vsem takim prosilcem rado na roke s potrebnimi nasveti, ali pa z izdelovanjem potrebnih prošenj. Kdor hoče vzeta prvi, ali drugi papir, naj se zglasi ob sobotah popoldne od 2 ure dalje v našem u-radu 1951 W. 22 Place, ali pa ob nedeljah dopoldne .po 10. sv. maši. Mi imamo dovolj raaHčnih tis-
Chlcago, IUU 14. marca (March) 1917
Leto in. Vol
UL
kovin in prošenj na razpolago in bomo izdelali iste vsem brezplačno.
— Ravnateljstvo Katoliške po sredovalnice za delo, ali služI) nam naznanja, da se je te dni pre selilo v svoje nove elegantne prostore na 641 W. Randolph St Vhod je z 112 W. Desplaines Str/1 Kdor izm|d rojakov ali rojakinj »če kake službe, ali kakega delavca, naj se obrrie na gorioznače-no katol.* posredovalnico za delo, kjer ni potreba plačati nobene tozadevne pristojbine.
Ameriške vesli.
Ameriški tovorni parniki bodo o-boroženi. — Posebno zasedanje kongresa.
Washington, D. 0.10. marca —
Po dolgem in jako vestnem pre-sodku je izdal včeraj državni department odredbo, da naj sfc vse ameriške tovorne parnike, ki bodo pluli v Evropo oboroži s potrebnimi topovi. Vlada Združenih držav smatra ta korak edino pravilnim na "zadnjo nemško noto, v kateri se je povdarjalo, da bodo nemški podmorski čolni zanaprej brez usmiljenja potapljali tovorne parnike v pomorskem vojnem pasu. Nemčija je izpregovorila torej zadnjo besedo, da se ne uklone na noben način. Odgovor na ito besedo od strani naše vlade je, d bo postopala jednako ž jedjvaki
Poveljniki ameriških tovorni parnikov bodo imeli na krovu aa-dostno število najbolj primerni:* topov v svrho obrambe. Vsak nemški podmorski čoln, ki se bo približal nevtralnemu (ameriškemu) tovornemu parniku bo lahko poveljnik ameriškega parnika na mah potopil tudi če bi mu podmorski čoln ne prizadel nič hudega. Vse to kaže dejstvo, da se bo v kratkem času pričel boj na morju med ameriškimi parniki in nemškimi podmorskimi čolni; s tem bojem pa pride tudi lahko do prave vojne med označenima dvema državama.
Vojni department je izdal že vse potrebne naredbe za uborože-nje ameriških tovornih parnikw; za eno se bo tudi uvedlo strogo cenzuro pri poročilih o kreganju naših parnikov v inozemstvo.
Washington, D. 0. 12. marca. Državni department je danes u-radnim potom po svojih poslanikih m ministrih v inozemstvu obvestil vse države, ki so v vojni in nevtralne, da bodo zanap' ej Združene države oborožile vse svoje tovorne parnike, ki bodtf pluli proti vojnemu pasu na morju. To se je odredilo vsled samoobrambe in varnosti pred napc-dom nemških podmorskih čolnov.
Nemško vlado bo državni department tozadevno danes obvestil po švicarskem ministru, ki zastopa sedaj nemške interese v Združenih državah.
Posebno zasedanje kongresa.
Washington, D. 0.10. marca. —
Predsednik Wilson je izdal danes proklamaeijo, v kateri je naznanil da je sklicano posebno zasedanje kongresa na 16. aprila 1.1. Prokla-macija se glasi sledeče:
"Ker zahtevajo javne koristi posebno zasedanje kontgresa Združenih držav, s term, jaz Wood row Wilson proglašam in določam, da se ima to posebnp zasedanje pričeti ob 12 uri opoldne dne 16. a-prila 1917. Vse o&ebe, ki bodo istočasno zastopane v kongresu naj vzamejo to proklamacijo v vednost.
Dano, podpisano in potrjeno s pečatom Združenih držav, danes dne 9. marca leta 1917 v Gospodu in leta 141 po Proglašenju neodvisnosti Združenih držav.
Woodrow Wilson, precis.'!
Pri tem posebnem kongresnem
zasedanju je na-,dnevnem redu več važnih točk v svrho obrambnih potrebščin in vojnega kredita.
Silen orkan v Indiani. , Indianapolis, Ind. 11. marca. —
Danes popoldne je nastal v raiz-nih krajih osrednje iztočne države Ind. tako grozen orkan, kakoršne-ga še nihče ne pomni. Grozno neurje, spojeno s silnim vetrom in deževjem je trajalo le nekaj minut; je pa v tem času povzročilo nepopisno škodo, ker je orkan podiral hiše kar na debelo.
Najbolj prizadeto je bilo mestece Newcastle, Ind. ki je skoro do cela nazdejano. Nad 100 hiš je v razvalinah, nad 200 oseb je ranje nih in 24 mrtvih. V New Lisbon, Ind. so bile vsled tega neurja ubi-tie 3 osebe, v Moreland ,3, v Mt. Summitt, 3, v Cincinatti, O. 3, v Brookville 1, v Hagerstown 4, torej skupaj 41 žrtev.
Število mrtvecev in ranjencev bo pa gobovo še večje, ker še niso spravili vseh izpod razvalin.
Državni guverner je odposlal takoj na lice mesta oddelek vojakov, ki stražijo porušene hiše; za-eno je prišlo iz bližnjih krajev tudi številno zdravnikov in bolniških postrežnic. Mestece Newcautle je danes vse v temi, radi tega je rešilna akcija zelo težavna.
Orkan se je nepričakovano pojavil in je trajal samo 5 minut. Ljudstvo je že slutilo nevarnost, vsled česar je zbežalo s cest na varno v hiše; a tu je pa našel marsikdo smrt v razvalinah, ker je orkan odnašal hiše, kakor bi bile iz papirja. Panike pri tem ni mogoče opisati. Vlada države Ind. je že izdala oklic na ljudstvo za pomoč ponesrečencem in njih družinam. Skupno materijalno škodo, povzročeno vsled tega orkana se ceni na milijon dolarjev.
Preložitev predsednikove inavgu-racije.
Washing-ton, D. C. 12. marca. —
Pri prihodnjem kongresnem zasedanju se bo skušalo premeniti u-•stavno točko glede dneva ustoličen ja, ali inavguracije predsednika Združenih držav. Do sedaj so bili še vsi naši predsedniki inav-gurirani na dan 4. marca, za naprej naj bi se pa slovesno ustoli-čenje vršilo zadnji četrtek v mesecu aprilu; to pa vsfled bolj gor-kega in ugodnega vremena.
Za ustavno premembo tega predloga se bo tudi predsednik Wilson potegoval, ker se je pri -letošnji inavguraciji vsled zimskega vremena prehladil. Mesec marc je torej jiepfikladen za tako narodno slavje.
9. predsednik* Združenih držav, Wm. Henry Harrison je bil inav-guriran dne 4. marca 1841 in se je pri tem tako nevarno prehladil, da je mesec dni kasneje 4. aprila 1841 umrl za vnetjem prsne mre-' ne.
Nič strahu pred Nemčijo. Ameriški parniki bodo redno vozili — . j ^oboroženi.
New York, N. Y. 12. marca. —
Ravnateljstvo "American Line" pa rob rodne družbe je še minulo soboto naznanilo, da bodo pričeli parniki te družbe zopet redno voziti iz New Yorka v Liverpool in naobratno. Jemalo.se bo na parnike: potnike, pošto in blago.
Iz mornariškega departmenta v Wasbingtonu je prišlo namreč naročilo, da naj admiral Usher, poveljnik "Navy jarda" v Broo-klynu opremi vse parnike Ameriške parobrodne družbe s potrebnimi topovi in strojnimi puškami. Vlada bo odredila za vsak parnik enega mornaričnega . častnika in par izkušenih topničarjev.
Gradba majhnih trgovskih parkov.
New York, N. Y. 12. marca. —
Na neki tu se vršeči seji Zveose ameriških mornariških inženirjev
pe je razpravljalo, da naj bi se našo trgovsko mornarico pomnožijo za 1000 novih, a manjših parnikov s samo 1000 ton prostornine. Inženir Huntington Clark je rekel na tej seji, da je mogoče toliko parnikov zgraditi v enem letu za svoto 100 milijonov dolarjev. Ti parniki bi bili zgrajeni iz lesa in bi prevozili od 10—14 morskih vozlov na uro. Manjši parniki so vsled tega priporočljivi, ker istih ne more tako naglo sovražnik iz daljave razločiti, ali celo s torpedom zadeti. *
Prostovoljci za brzojavno in telefonsko službo.
Washington, D. C. 12. marca. —
Ravnateljstvo večjih telefonskih in brzojavnih družb dela že sedaj predpriprave, da bi se organiziralo izmed svojih uslužbencev 40.000 mož močan kor telefonistov in brzojavnih nastavljencev. Vsa ta armada prostovoljcev bi lahko opravljala v slučaju vojne brzojavno in telefonsko službo. Za to se je prijavilo že tudi mnogo te-lefonistinj in telegrafist in j.
Navdušeni tovarnarji avtomobilov.
New York, N. Y. 8. marca. —
Danes go tukaj zborovali zastopniki Narodne trgovske zbornice za avtomobile ki ima v svojem področju nad 100 večjih tovarn za avtomobile in motorne vozove. Navzoči zastopniki so se izrekli, da so pripravljeni v slučaju sile izdelovati blago-samo za Združene držaje. Če bi potrebovala naša vlada tudi en milijon motornih vozov, jih lahko ti tovarnarji tekom e-nega leta dajo na razpolago.
O tem so zborovalci obvestili brzojavnim potom tudi predsednika Združenih držav, vojnega in mornaričnega tajnika.
_Propaganda za mir.
New York, N. Y. 10. marca. --
Tukaj je pričela danes poslovati takozvana Nujna mirovna zveza (Emergency Peace federation) ki ima nalogo, preprečiti bližajoča se vojno med Nemčijo in Združenimi državami. Samo pri prvem javnem shodu se je nabralo za ta sklad $4000.
Ta zveza se bo obrnila na predsednika Wilsona, da naj se zopet obrne na vs£ velesile v svrho posredovanja stalnega svetovnega miru.
Naseljevanje narašča.
Washington, D. C. 12» marca. —
Navzlic številnim nevarnostim, katerim so sedaj podvrženi potniki na morju, je dospelo v Združene države tekom zadnjih 6 mesecev toliko inozemskih naseljencev, kakor tekom vsega fiskalnega leta 1916. Skupno število semkaj doš-lih izseljencev v teh 6 mesecih enaša namreč 298.826; samo letos v mesecu* januarju se jih je izkrcalo v raznih ameriških pristaniščih 24.745; največ od teh je bilo Angležev in Škotov (3397) in pa 1020 Nemcev. Od tega števila je naselniška oblast zavrnila 300 Mehikancev, 151 Angležev in 121 Francozov.
Nemški jezik bo odpravljen iz ljudskih šol v Nebr.
Lincoln, Nebr. 12. marca. — V
zakonodaji, države Nebraska je bil te dni predložen zakonski načrt za odpravo obligatnega poduče-vanja nemškega jezika po vseh ljudskih šolah te države. O tej točki se bo glasovalo v kratkem.
Senatorji in kongresniki te zakonodaje so mišljenja, da ni nikakor častno učiti ameriško mladino nemškega jeeika, ker je pričakovati vojne z Nemčijo.
Kaznovani nemški mornarji.
Florence 8. 0. 11. marca. —
Zvezna porota je obsodila včeraj 8 častnikov nemškega parnika "Liebenfels" ker so le-ti v noči
31. januarja 1917 nalašč potopili označeni parnik v charlestonskem pristanišču. Vsak izmed teh častnikov bo moral presedeti 1'leto v državni ječi v Atlanti in plačati še poleg tega globo $500. —
Inozemske vesti.
Grof Zeppelin umrl.
Berlin, Nemčija, 9. marca. — Včeraj je umrl v svojem gradu v Gharlottenburg blizu Berlina sloveči grof Ferdinand Zeppelin, izumitelj vodljivih zrakoplovov; bolehal je samo 2 tedna za pljučnico.
Grof Zeppelin je bil rojen dne 8. julija I. 1838 v mestu Constance na Badenskem. Že v svoji mladosti se je posvetil vojaškemu stanu; boril se je v znani avstro-pruski in v francosko-pnuski vojni; komaj 42 let star, je dosegel že čast generala pri konjenici.
Deset let zatem je stopil v pokoj, da je zamogel zasledovati probleme vodljivega zrakoplova. Z aeronavtiko se je grof Zeppelin bavil leta in leta, dokler se mu ni posrečilo 1. 1908 izgotoviti prvi moderni zrakoplov. S tem zrakoplovom je preletel Zeppelin 900 milj razdalje in je ostal v zraku 37 ur. Večkrat je imel pri tem tudi nepriliko, ker mu je kak zrakoplov ali zgorel, aH i padel na tla. Grof Zeppelin je potrošil za grad-bo nemških zrakoplovov približno $750,000 ali vse svoje premoženje.
ie W odUkoJan* rt[HJO.000; pohabljenih 49.000; po-doWM«***« fcrrfo. na k ar *	m h 55 000.	^^
zelo ponosen.
Njegovo truplo bodo prepeljali v mesto Stuttgart, kjer bo poBože-no k trajnemu počitku.
Sodba Nemčije o oborožen ju tovornih parnikov.
Berlin, Nemčija, 12. marca. — List "Taegliche Rundschau" je prinesel te dni precej obširen članek o oborožen j« ameriških tovornih parnikov. Med drugim je omenil ta list sledeče:
Oborožen je trgovskih parnikov znači, ali pomenja vojno, neozira-je se, če se pojavi vzrok vojne (casas belli) že tekom nekaj dni j, ali pa šele čez nekaj tednov. Mi sklepamo torej, da bodo Združene države prvi napadalec v tem ozi-ru, če bodo oborožile svoje trgovske ladje napram nemškim podgorskim čolnom."
• Potopljeni parniki. London, Anglija, 11. marca. —
Iz Kodanja na Danskem prihaja semkaj brzojavna vetet, da je bil zadnje dni v Severnem morju potopljen danski tovorni parnik "Rosborg", ki je odplul dne 18. januarja iz Baltimore, Md., proti Danskem.
Izmed moštva tega parnika je bilo na mestu 6 mož ubitih, ostali so se pa rešili v neko norveško pristanišče. Parnik "Roeborg" je zavzemal 1874 ton prostorine.
Berlin, Nemčija, 10. marca. — Prekmoreki časnikarski a gen turi v Stockholmu se poroča iz zanesljivih virov, da je koncem februarja t. 1. nek nemški parnik potopil nek ruski podmorski čoln, kojega poveljnik je bil stotnik Krašinovsky.
' Zaplenjena drevesa. 1
Havre, Francija, 12. marca. Nemška vojaška oblast v Belgiji je pričela izkopavati \T?a sadna drevesa po Belgiji in ista pošiljati na Nemško. Vsled te zaplembe je belgijsko ljudstvo zek> razjarjeno.
Prememba v ogrskem kabinetu.
Amsterdam, Holandsko, 12.
marca. Avstrijski cesar Karel
I. se je mudil s cesarico Zrto nekaj dni na potovanju na Južnem Ogrskem; to potovanje je pa včeraj cesarska dvojica nepričakovano pretrgala, m se vrnila na Dunaj, ne da bi se kaj mudila v Budimpešti. Ta nepričakovani povratek cesarske dvojice se pripisuje važnim političkim vzrokom. Govori se namreč, da bo sedanji ogrski ministrski predsednik odstopil; njegovo mesto bo prevzel morda grof Johan Eichy, ali Dr. Aleksander Wekerle.
Krvave številke.
Od početka vojne do 1. januarja 1917 so izgubili ententni zavezniki 5,719.400 mož; četverospora-zum, ali centralni zavezniki pa 3,384.800. To število se deli sledeče: Anglija mrtvih 205.400; pohabljenih 102,500; pogrešanih 107,500: skupaj 415.400. Francija mrtvih 870.000, pohabljenih 540.-800, pogrešanih 400.000; skupaj 1,810.800. Rusija 1,500.000 mrtvih ; ranjenih in pohabljenih 784.200; pogrešanih 800.000; skupaj 3,084.200. Italija mrtvih
Izjava Bernstorffa.
Christiania, Skandinavija, 11.
marca. — Danes je dospel semkaj s pamikom "Fnederik VIII." bivši nemški poslanik za Združene države grof Bernstorff. Ko so ga vprašali kaj misli o sedanjih spletkah med Nemčijo in Združenimi državami, se je Bernstorff izrazil, da mu je vsa zadeva popolnoma neznana, da bi Nemčija ščuvala Mehiko in Japonsko k vojni z Združenimi državami in da ni imel Bernstorff pri tem nobenega stika.
Belgija mrtvih 50.000, ranjenih 22.000, pogrešanih 40.000, skupaj 112.000. Srbija ubitih 60.000, pohabljenih 28.000; skupaj 88.000. ('enralni zavezniki: Nemčija ubitih 893.200, pohabljenih 450.000, pogrešanih 245.000, skupaj 1,588.-200. Avstro-OgrSka mrtvih 523,-100, pohabljenih 355.000, pogrešanih 591.000; skupaj 1,469.100. Turčija mrtvih 127.000, pohabljenih 110.000, pogrešanih 70.000; skupaj 307.000. Bolgarija mrtvih 7,500, ranjenih 7000, pogrešanih 6000;! skupaj 20.500. Vsega sku-kaj je torej zahtevala dosedanja vojna 4,341.200 mrtvih, 2,448.500 pohabljencev in 2,314.500 pogrešanih; zares grozne in krvave številke!
Bolgarija in Združene države.
Sofija, Bolgarija, 12. marca. V uradnih krogih se tukaj z vso odločnostjo zatrjuje, da bolgarska vlada še ni prekinila diplomatič-ne zveze z Združenimi državami in da še ni odpoklicala svojega ministra iz Washingtona.
Mesto Bagdad padlo Angležem v roke.
London, Anglija, 11. marca. —
Današnje uradno vojno poročilo se glasi, da je znamenito turško mesto Bagdad v Mpsopotamiji padlo Angležem v roke. Generalu Maude se je posrečilo po večmesečnem obleganju to važno postojanko si podjarmiti in s tem za vselej pretrgati načrte Nemcev, ki so nameravali raztegniti svojo trgovsko črto preko Carigrada do Mesopotamije.
»Vsled uspešnega napada generala Maude bežijo sedaj Turki na vse strani, v svojem obupnem strahu so pometali več topov v reko Tigris. Poleg mesta je.padlo Angležem v roke tudi obilno vojnega provijanta in približno 50.-000 turškega vojaštva.
Mesto Bagdad šteje približno 100.000 prebivalcev in leži v rodovitni Mezopotamiji ob reki Eu-frat in Tigris. To mesto je bilo že od leta 1638 v turških rokah, sedaj je pa v angleških. Skupno prisvojeno ozemlje okoli Bagdada, ki pripada sedaj Angležem, znaša 30.000 štirjaških milj površine.
vsi na

omenjeno društvo jo i-
m ©sečno sejo dne 4. maTca 1917 in na tej seji se je sklenilo, da bo imelo naše društvo svojo velikonočno spoved v soboto, dne 17. maarca t. 1. in sv. obhajilo v nedeljo zjutraj 4ne 18. inarca pri 8 sv. maši. ^ Žatorej naj se člani zbere jejo, v nedeljo, dne 18. raairca zjutraj ob pol osmih v navadnem šolskem * prostoru, da potem skupno odkorakamo k 8 sv. maši Želeti je, da bi se člaaii v obilnem številu tega udeležili. Zaeno opozarjam tudi vse članice našega društva, da naj tudi one opravijo svojo velikonočno dolžno«! m da se vsaka posebej kakor tudi člani izkažejo z list kom, da je opravila, aii opravil svojo verkso dolžnost, ker se bo po navodilu duhovnega vodje naše Jednote strogo zahtevalo, da mi vsak član(ica) našega društva odda svoj listek. Tudi opominjam vse one člane (ice), ki so na potnih listih, da tudi ti opravijo velikono-čo dolžnost in naj sleherni od teh dapošlje lktek v potrdilo.
Ker imamo pristop v društvo še vedno anižan, na en dolar ($1) zatorej, kdor želi pristopili h ka-ikemiu dobremu podp. društvu, ima sedaj lepo priliko pristopiti k našemu društvu, ker je pristop anižan na en dolar.
Z bratskim pozdravom
John Vidmar, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva*sv. Cirila in Metoda, štev. 8 K. S. K. J. JoAiet, 111. se naznanja vsem članom tega društva, da se bo vršila dne 18. marca t. 1. prva četrtletna seja, zatorej je dolžnost slehernega člana, da se te seje zanesljivo udeleži, posebno še radi zelo važnih zadev, •ki bojo na tej seji na dnevnem redu. Pri tej priliki si bo lahko tudi vsak član ogledal novo krasno zastavo, katero si je društvo naročilo, ker je bila stara že v zelo slabem stanju. To leto je namreč 25 (pet in dvajset) let, odkar obstoji naše društvo. Zaradi slavnosti 25 letnice kaj več prihodnjič.
Ob enem se tudi naznanja, da se je na seji dne 18. febr. 1.1. sklenilo, da se udeležimo skupnega sv. obhajila ravno na ono nedeljo, ko bo prihodnja društvena seja, to je dne 18. marca. Vsled te^a ste Člani naprošeni, da opravite spoved že v soboto zvečer dne 17. marca. V nedeljo zjutraj ob pol 8ih se zberemo v stari šoii, da skupno odkorakamo v cerkev k 8. sv. maši in se udeležimo sv. obhajila.
Ako bi se kateri izmed naših članov iz posebnega vzroka ne mogel udeležiti omenjeni dan skupne spovedi in sv. obhajila, naj opravi svojo versko dolžnost kadar i-ma priliko in naj se v, to svrho izkaže s spovednim listkom.
Sobratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J.
Mathew Bučar, tajnik.
NAZNANILO.	J
S tem se uradno naznanja članom društva sv. Janeza Krstn. št. 13 K. S. K. J. v Biwabik, Minn, da se je na seji dne 4. marca sklenilo, da morajo vsi člani in članice našega društva opraviti velikonočno dolžnost, to je spoved in sv. obhajilo. Vsak član se mora izkazati s spovednim listkom najkasneje do 3. junija t. 1. Naš g. župnik nam bo preskrbel slovenskega duhovnika, ki bo prišel semkaj, da lahko vsakdo opravi spoved v slovenskem jeziku. '
Če bo čas nanašal bodem že še o tem poročal v našem Glasilu ha tem mestu, če pa tega ne bo mogoče, bom pa pravočasno ustmeno sporočil članom živečim v Belgrad Location, Biwabik in Bangor Location, kedaj da pride slovenski duhovnik semkaj.
Člani in članice stanujoči izyen društvenega sedeža morajo tudi opraviti velikonočno dolžnost kjer jim je to mogoče. S članom, ali članjfo, ki se ne bo iakazala s spovednim listkom se bo postopalo po pravilih K. S. K. J. • Sobratski pozdrav do vseh članov in olanic K. S. K. J.
m. r. TomeU, tajnik.
ed inke* dm

tajnik.
:rs
to je na Cvetno nedeljo. Izpovedo- Žal. št. 81 K. S. K. J, Pittsburgh, Krstnika št. 14a K. S. K. J., Joliet,
je Sedem
NAZNANILO. Is urada tajnika društva sv./Petra in Pavla ft. 38 K. S. K. J.
Faunas City, Kansas. Tem potom naznan jam vsem <čla-
vanje se prione i* v soboto popoi dne in traja sveder do konca. V nedeljo se pa snidemo v cerkveni
dvorani že ob pol osmih zjutraj, ter skujpno odkorakamo >k sv. maši in sv. oMajilu. Vsak <9an se
mora izkazati s spovednim listkom kakor je bilo že po odredbi duhovnega vodje K. S. K. J. sVoječasrto naznanjeno. Sklenilo se je, da kdor se ne vdeleži skupnega korakanja k sv. obhajilu se kaznuje po pravilih, izvzeti so le bolniki ozna<Č*n.i v bolniški knjigi in oni kateri mo^ rajo delati tisti dan.
Isti dan popoldne se vrši društvena generalna seja, ker pri tej seji pride več važnih točk na dnevni red glede obhajanja 20 letnice obstanka društva sv. Petra in Pavla ; ta slavnost se bode vršila dne 24. junija t. 1. Torej so vsi člani naprošeni, da se v poffaiem številu udeležijo gori imenovane seje.
Zaeno tudi naznanjam vsem članom tega društva, da bi se bolj skupno vdeleževali rednih mesečnih sej, ker na sejo pridejo razni sklepi in potem nekateri odsotni člani nasprotujejo temu ali o-nemu sklepu. Torej je sveta dolžnost temu članu, da pride sam na sejo in da iizrazi svoje mnenje, da potem ne bo nobenega ugovora.
H koncu opominjani vse člane tega društva,, da naj bolj redno plačujejo društvene, kakor tudi Jedncrtine prispevke. Kdor se temu opominu odtegne, bom moral ravnati ž njim po pravilih; to tudi velja za one člane s potnimi listi, da mi naj pošljejo denar še predno jim je iztekel potni list. Odslej ne bom nobenega več opominjal, kajti vsakdo dobro ve, da je le tedaj deležen društvene in smrtninske podpore, če ima vse a-sesmerite v redu plačane.
Toliko v naznanje in ravnanje!
'S bratskim pozdravom na vse člane, Vam udani uobrat
Peter Majerle ml. I. tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva Vit. sv. \Flori-jaaia št. 44 K. S. K. J. Šp. Chicago, IU. se naznanja vsem članom, da bomo imeli velikonočno .skupno izpoved dne 24. marca, to je v soboto pred Tiho nedeljo. Spovedovado se bo popoldne od 4ih Jiaprej dokler bode ljudi in 25. marca to je na Tiho nedeljo bode skupno sveto obhajilo pri osmi sveti* maši. Zbiramo se v društveni dvorani točno ob pol osmih zjutraj in od tam odkorakamo v cerkev sv. Jurija. Nadalje vas opozarjam vse člane in članice, da opravite velikonočno spvoved in prejmete sveto obhajilo, kakor naša pravila zahtevajo in odpošljete svoje listke na tajnika, da bodem lahko odposlal na našega duhovnega vodjo ob pravem času, ker bode letos jako strogo; kdor ne bode odposlal svojega listka, bo gotovo suspendiran; torej skrbite vsak zase!
Nadalje naznanjam, da bodemo imeli letos društvene vaje, vsak torek v društveni dvorani Ob p£l o-smih zvečer; pričetek bode 20 i marca ; naprošeni ste, da se udeležite vaj v polnem številu; koli ko več Vas pride, t odi ko »lepše bode.
Tudi naznanjam, da smo izvolili dne 4. marca drugega predsednika in sicer Math Pirnar-ja, ker je nas prejšnji predsednik Martin Golobič odpotoval v Colorado in ga ne bode nazaj eno leto. Torej je za letos naprej za predsednika Math Piruar, ki je bil že več let predsednik našega društva in dober gospodar. Torej Bog ga živi več let!
Vi aoibrat urednik in vsi člani (ice) K. S. K. J. pa sprejmite najlepši pozdrav!
Pa,, se daje na znanje, d« letos ne
bomo imele skupne velikonočne spovedi zaradi bližajočega se sv. mirijona v naši slovenski cerkvi; torej bomo šle tedaj k s povedi in sv. obhajilu. Sv. misijon se bo .pričel dne 25. marca t. 1. in se bo zaključil dne 1, aprila. Spovedova-nje za žene je določeno na sredo in četrtek ,to je dne 28. m 29, marca.
Zatorej vas prosjun. združene sestre, da oddajte letos spoevdne listke pravočasno in pazite bolj naf to, ikot minulo leto, ko ste šle ne katere skupaj z društvom k sv. obhajilu, pa niste oddale listkov. Ena se je izgovarjala: da <ga je defla v masne bukvice, druga, da ga je izgiubila i. t. d. Ali letos ne bo več tako. Katera izmed članic ne bo oddala spovednega listka, se bo ravnalo ž njo popravilih in se bo morala sama ' zagovarjati pred duh. vodjem naše Jednote; naš odbor ne bo v tem oziru za nobeno odgovoren.
S pozdravom do vsega članstva K. S. K. J.
Josipina Fortun, tajnica.
Ill, se naznanja vsem članom dru šiva, da je bilo sklenjeno na zadnji seji glede letošnje akupne velikonočne spovedi ki sv. obhajila in sicer se vrši spoved dne 17. marca, skupno sv. obhajilo pa dne 18. mairca.
Vsled tega ste naprošeni vsi Člani, da opravite svojo versko dollnost ki se berete dne 18. marca ob pol 7 uri v šolsk i dvorani, da skupno odkorakamo k mizi Gospodovi.
NadaJj« naznanjam, da se bo vršila navno i*ti da»nf to je dne 18. marca redna mesečna seja našega društva. Prodira vas, da bi se iste Vdeležili polnoštevilno in da naj vsak Član prinese s sabo spovednt listek.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Steve O. Vertin, tajnik.
Iz urada društva Marije Čist. Spočetja št. 80 K. S. K. J., South Chicago, 111.
Tem potom se naznanja članicam našega društva, da bomo imele skupno spoved dne 17. marca in skupno sv. obhajilo dne 18. marca med osmo sv. mašo. Vsled tega ste vse članice uljudno napirošene, da se Zberete pred cerkvijo že ob pol osmih na dan sv. obhajila.
V nedeljo, dne 18. marca bomo imele tudi mesečno sejo popoldne ob 2. uri. Prosimo vse članice, da prinesete s sabo spovedne listke;
NAZNANILO.
Naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. Barberton, O. in jih uljudno prosim, da se udeležite redne seje, vršeče se dne 18. marca. Sicer ni o-bfc#k te seje pod kaenijo določen, a vseeno ste naprošeni, da se inte polnoštevilno udeležite. — Aiko slutite, kaj nameravam reči, se nikar ne ustrašite, ker nas čaka baš v tem času mnogo napornega dela ; dela bomo imeli vse polne roke v korist društva in njene blagajne in v čast K. S. K. J.
Dragi mi člani! Marsikateremu izmed nas morda še ni znano, da je bilo naše društvo ustanovljeno dne 17. februarja 1. 1907. In danes smo v letu 1917. Pred očmi n&m stoji med temi številkami razdal ja 10 let. Torej bode naše društvo letos obhajalo 10 letnico obstanka Kakor sodimo, nas čaka torej mnogo težkega dela in dobrgga pomiselka. •	z
Ker so sedaj še vedno mrzli dnevi, ni mogoče prirediti kake zabave pod milim nebom. Na tej seji. je treba torej ukreniti o tej stva ri in ne bo nič prezgodaj. — Vsak član želi, da je seja prejkouiogoče končana; pa take točke in take zadeve ne gredo tako naglo i^poc jezika; vsega ni mogoče v enem samem dnevu pričeti in končatti Po mojem prepričanju še ne bo dosti samo redna seja, treba bo še izvanrednih, ker se tako neradi u-deležujete rednih sej, kaj dobe še pri izvanrednih T Torej vam pov-darjam: Bolj ko se v velikem številu udeležimo rednih sej do boljših sklepov in točk bomo dospeli, da nam ne bo treba hoditi še k iz-van rednim sejam. Saj ste uverje-mi, da čaka vsakega čdana nekaj dela, muje in dolžnosti v korist društva v takem redkem slučaju.
Trdno sem torej jaz prepričan in upam, da se boste prihodnje redne seje vsi udeležili dne 18. t. m., da enkrat pričnemo s težkim delom, ki nas čaka. Posebno pričakujem sodelovanja in pomoči od strani ustanoviteljev našega društva, ki so držali društvo s peščico člani in so vedno vztrajali, da se je število članov tako lepo pomnožilo in je tudi naša blagajna lepo narasla tekom 10 let. Da, da« nes lahko stopimo na površje Jn gledamo še z večjim ponosom na bodočnost društva št. 110. Torej J^em ustanoviteljem našega društva že danes: Živeli! Društvu pa: Živi, cveti in rasti še mnoga, mnoga leta! i S pozdravom
Jakob Casserman, predsed.
naznanilo.
Is urada drafttva sv. Janeza
NAZNANILO.
Tem potom se opozarja vse člane društva sv. -Roka, štev. 113 K. S. K. J. Denver, Colo, da se zanes* ljivo udeleže seje dne 18. marca t. 1. ob 9. uri zjutraj. Na tej seji bo izžreban krasen -ofcvir, katerega je daroval društvu naš član Josip Marolt ob 10 letnici ustanovitve društva.
Na feadnji redni seji je bilo sklenjeno, da mora Sleherni član vzeti 1 številko ki stane 25c, kar bode v korist društvene blagajne. Na tej seji imamo še več drugih važnih stvari na dnevnem redu. To-
NAZNANILO.
Iz urada drušrtva šv. Valentina št. 145 K. S. K. J. v Beaver Falls, Pa. se tem potom opozarja člane našega društva na Jednotina in društv. pravila glede izvršitve velikonočne, ali verske dolžnosti. To leto ne bo zamogel noben član prevarati ne društva ne duhbvne-ga vodje K. S. K. J. glede velikonočne spovedi, kakor se je to žal že poprej zgodilo od par članov.
Zatorej se s tem naznanja vsem članom in članicam našega društva, da bomo to leto naročili semkaj v Beaverfalls duhovnika, ali spovednika, da se ne bo nihče izmed vas zamogel izgovarjati. Dobili bomo hrvaškega duhovnika, ker je pri našem društvu največ članov hrvaške narodnosti in drugih Slovanov. Vsled tega prosim, da bi se prihodnje seje polnoštevilno udeležili, da bomo določili dan skupne spovedi in sv. obhajila. Ta dan se bodo razdelila tudi vsem članom nova društvena pravila, kartere sem dobil te dni iz tiskarne.
Pri tej priliki prosim cenjene sobrate našega društva, da bi tve bolj redno udeleževali mesečnift sej. Žalibože, da nas pride sedaj k seji samo od 6—8; ne rečem, da ne plačujete redno, ker eden prinese asesment kar za 6 — 10 članov; tudi naša društvena blagaj na hvala Bogu napreduje dobro, pa še bolj bo, če boste prihajali redno k mesečnim sejam ali zborovanju.
Tudi naznanjam vsem rojakom v naši okolici, da je društvo sv Valentina št. 145 K. S. K. J. »nižalo pristopnino za nedoločen čas samo na $1.00. Oni rojaki, ki niste še pri nobenem društvu, imate sedaj najlepšo priliko, da pristopite k temu društvu ki se ravna po lepem geslu: Sloga, bratstvo, pomoč ! .
Sobratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J.
Nikolaj Kltpec, predsednik.
K. S. K. J. dru
štva sv. Vida št. 25, Mr. Anton
društva sv B. Ponikvar, župnik vsem tem pa za in zahvalo zt ustanovitev tega društva gospod John Zulič ker je on prvi »prožil misel o ustanovitvi tega društva Pa ne samo to, ampak on je t ud deloval z vso močjo, da se je ustanovilo to potrebno društvo. Seve da bi tudi gospod Zulič ne mogel imeti nobenega uspeha, Če bi n< bilo tukaj v naši naselbini toliki vnetih in naprednih ter zavednil naših vrlih Slovenk, katere vselej pokažejo, kaj da zmorejo, če se gre za dobro in pošteno stvar. Za torej smo vsi ponosni na naše ne utrudljive boljše polovice in ravne pri tem zgoraj omenjenem koraku jim kličemo: Lc tako naprej' Saj ste zasejale seme, katero b< zraslo v veliko drevo, ter bo o»ta lo vam neutrudljive ženske v tra jen spomni, v korist vam in pa va šim potomcem, ter v ponos in časi vsemu slovenskemu narodu tuka: y Clevelandu.
Pri zgoraj ocenjeni seji so bile izvoljene uradnicam za leto 1917: Predsednica: Mrs.'Mary Kau šek* podpredsednica; Mrs. Mary Mihelčič; tajnica: Miss Mary Ma čerol; zapisnikarica: Miss Angela Perko; blagajničarka: Mrs. Anna Blatnik; zastopnica Mrs. Frančiška Knauu; Nadzornice: Mrs. A-gnes Palčič, Mrs. Johana Pelan in Mrs. Anna Kramar. S poždravom
Rodoljub.
Pueblo, Colo.
Cenjeno uredništvo: — K Vašemu zadnjemu poročilu o smrti Rev. Josip Knafeljca sprej mit« za dodatek še sledeče vrsti
Cleveland, O.
Cenjeno uredništvo!
V dolžnost si štejem vam poročati o važnem dogodku, katerega smo tukaj v našem mestu doživeli, in sicer se je tukaj ustanovilo no^ vo žensko društvo, z imenom Dr. Marije Magdalene, katero se je prrklopilo najmočnejši slovenski katol. podporni organizaciji na celem svetu, h ''Kranjsko Slovenski Kato4iški Jednoti". Dasiravno je šele dva tedna odkar je bila prva seja sklicana za pogovor u stanovitve tega društva, katere se je udeležilo lepo število dobrih zavednih in katoliških Slovenk — se je zapet pokazalo pri zadnji seji, katera je bila zopet sklicana dne 5. marca v šolski dvorani Sv. Vida, kako da je bilo tako društvo potrebno tukaj v naši naselbini, ker je bilo na ti seji sprejetih 63 Manic, oziroma je bilo to društvo ustanovljeno z 63 članicami.
Prizor in pa red pri omenjeni seji je bil takšen, da smelo trdim, da ni imelo še nobeno drugo društvo tukaj kaj takega pri svoji vrtano vi tvi, namreč sprejetje novih kandidatinj in zopet umeščen-je novih uradnic; to je bilo neka; novega za našo naselbino, kar bo gotovo ostalo vsakomur v trajnem spominu. Te seje so se tudi udele-žili in so pripomogli k tako lepem izidu: Mr. Paul Schneller glavni predsednik K. K. V«, Mr. Anton
ce :
Pokojni Rev. Knafeljc je bil rojen pred 44 leti v Smihelu pri No vem mestu na Dolenjskem. V maš ruka je bil posvečen leta 1897 St. Paulu, Minn, in je ondi nekaj časa kaplanoval pri cerkvi sv Frančiška Šaleškega; kasneje je bil župnik v Brockway, Minn, in Richfield, Minil. Pred 15 leti se je pa podal vsled slabega zdravja semkaj v Colorado, v nadi, da bi okreval. Žal pa, da se je njegovo zdravje vedno slabšalo, osobito oc tedaj, ko ga je pred dobrimi 4 le ti zadel mrtvoud v hrbet, poleg tega se ga je pa še sušica vedno bolj in bolj oprijemala. Zdravi se je v znanej bolnišnici sv. Fran čiška v Colorado Springs, Colo kjer je moral prestati revež te kom zadnjih 4 iet hude bolečine skoraj vedno ležeč v postelji.
Jaz sem ga večkrat obiskal, mu deč se v tem kraju; tako mi je pokojnik tudi sam čestokrat pisal da je vedno prikovan v posteljo Zadnjič uni je pisal letos dne 13 februarja torej 13 dni preti nje govo smrtjo. Pismo se je glasilo dobesedno sledeče:
jujoč
daroval-
»ein iz Butte in drugod.
Predzadnje pismo, katero prejel od pok. Rev. Knafeljca je >ilo oddano na pošti dne 29. jamarja 1917. Isto se je glasilo sledeče:
"V nedeljo.
Ljubi gospod!
Ob treh zjutraj sem bil v smrtni levarnosti, prejel sem sv. zakra-nente za zadinjo uro in se zelo sla-io počutim. Ne vem, — če se mi lapad povrne nocoj — bo po meni.
Tisočkrat hvala za vašo bratsko lobrotnost. — Več ne morem pitati.
Vaš, ves čas udani
Jože Knafeljc."
Naj torej tudi jaz izrekam tem potom hvalo več dobrotnikom, ki m mu bili prijazni v njegovih Iwidkih urah, posebno pa še rojakinjam v Frontenac, Kans., Butte, Mont, in dobrotni k iz Chicane 111.
Za časa njegove večletne bolezni! ga je čestokrat obiskal č. g. Ciril Zupan, 0. S. B. iz PuebJo, Colo, in drugi.
Jaz hranim več pisem pokojnika, v katerih mi je vedel pove-lati o šolanju v Novem mestu, ko je tam desetorica dijakov izdajala svoj mesečnik. Da se je prihranilo tiskarske stroške, so sami napisali nekaj strani in dali potem vezati celoletnik skupaj. Oni letnik hrani še sedaj menda neki profesor v stari domovini. V tej družbi dijakov v Novem mestu je btl tudi pred leti v Collin wood, O. umrli Rev. Andrej Smrekar. Ta dijaški mesečnik je vseboval različno znanstveno gradivo, pesmice, povesti in razprave.
Pok. Rev. Knafeljc mi je mnogokrat pripovedoval, da je s prva tudi pisal za A. S. ki je istočasno izhajal še v Tower, Minn. Tudi vsebino pisanja mi je razložil in sicer so bile njegove stvari priob-čene v A. S. iz leta 1893.
Pogreb za pokojnikom se je vršil tukaj v Pueblo, Colo, dne 28. febr. t. 1.
Večni mu bodi mir pri Bogu, kjer ni ne bolečin, ne trpijenja!
Matija Pogorele.
'Ljubi gospod!
Ni papirja; strašno mi gre slabo. Molite za trpina in če mogoče, obiščite me. Pisati ne morem.
Vaš, vedno hvaležni
Jože Knafeljc."
Naj pri tem omenim, da mi je te vrstice pisal na prav maJem ko-ščeku papirja, menda iz bojazni, da bi se č. sestre v bolnišnici ne hudovale, da porablja preveč papirja. Pok. Rev. Knafeljc je vedno kaj pisaril in si na ta način poganjal dolge ure ki dneve, prikovan na večletno bolniško posteljo. Včasih sem ga našel veselega, da se je kar iz srca smejal, včasih je bil pa tudi zelo otožen, da mu je bilo vse na poti. Saj mu tega nihče ni mogel aaameriti, kdor je poznal njegov bedni položaj.
Ko sem ga lansko leto v novembru zadnjič obiskal sem se mudil pri njemu le nekaj minut, kajti nisem ga hotel nadlegovati ali motiti ker je bil že tako slaboten. Tožil rnii je že tedaj, da ne more več govoriti. Jaz sem ga tolažil, da naj zaupa v Boga in da bo bolje. Pri tem obisku sem mu izročil nekaj krepilne pijače, ki mu je bila v slabosti večkrat v pomoč in dobrodošla. Naslednji dan se mi je pismeno zahvalil za izročeno o-krepčilo z opombo, da se počuti mak) boljše, ko*je povžil par kap* ljic dobrega konjaka.
Zadnja pisma, ki mi jih je pisal so bila kar brez datuma, le iz poštnega pečata sem povzemal dan pisanja. Zadnjo pošiljatev o-krepčila sem oddal zanj iz Butte, Mont. Za to pošiljatev. hranim še sedaj njegovo dolgo pismo zahva-
Pueblo, Colo.
Cenjeno uredništvo: —
Največja slovenska zapadna naselbina je brezdvomno Pueblo, Colo. ; toda vseeno se skoro nič ne sliši o nas, čeravno živi tu več sposobnih mož, ki bi po raznih listih kaj več poročali o našem dnevnem življenju.
Dela se sedaj tukaj s polno paro in tudi delo je dobiti povsod, plača primeroma ni preslaba, je pa za to tudi taka draginja, da u-bogemu delavcu pobere ves zaslužek. Upajmo, da se bodo ti slabi časi enkrat zf>pet predrugačili in zboljšali!
Na dramatičnem polju smo se .pričeli zopet gibati. Naša, nekdaj cvetoča dramatika je bila namreč že skoro popolnoma zaspala, toda oživila se je sedaj ravno tako, kakor spomladanska doba. — Le glej nas. — Smo že zopet tukaj s krasno znano narodno igro "Ro-kovnjači, 'ki se bo uprizorila v korist društva sv. Jožefa, štev. 7 K. S. K. J. dne 22. aprila t. 1.
Zatorej vas že sedaj opozarjam dragi mi puebelski rojaki in rojakinje, naj nihče ne zamudi te krasne igre. Posebno pa še opozarjani člane in članice društva sv. Jožefa, da ne bo nobenega manjkalo pri dramatični predstavi "Rokov-njači." Naša mladina se jako trudi pri vajah, ali učenju te igre; torej je upati, da bo uspeh "Ro-kovnjačev" sijajen. Kaj več o tem o priliki.
Tukajšnji Slovenski neodvisni ^politični klub namerava ustanoviti Tiskovno družbo in namen te družbe bi bil, da bi izdajala slovenski tednik. Omenjenemu kluba želim veliko uspeha in upam, da se mu bo posrečilo ustanoviti to družbo, kajti naša naselbina potrebuje v resnici slovenskega lokalnega lista; brez njega smo kakor ovce brez pastirja.
Vsem skupaj kličem: Na delo rojaki v Pueblu, da bomo imeli čim preje zopet svoj domači list!
Z rojaškim pozdravom
John Germ.
Waukegan, ni.
Cenjeni g. urednik!
Ker se le malokdaj sliši iz maše velike slovenske naselbine, mi gotovo dovolite, da sporočam s tem par novic.
Kar se tiče dela, moram reči,
Nacionalizirana leta 1864
Ustauovlfena leta 1857
tej
plači
en
draginja
epodar
centov pri
1 jen jski h potrebščinah uzame; torej smo veliko na slabšem kakor
pred leti; o prihrankih sploh misliti ni in gorje onemu, katerega
še bolezen obišee v tej draginji.
Pa dosti o tem.
Na društvenem polju je kakor
po navadi, z napredkom se ne morimo dosti ponašati. Nekateri so mislili naša podporna društva (to se pravi društva, ki sama plačujejo bolniško podporo) razkosati, in ustanoviti iz teh društev samo eno samostojno podporno društvo, ali naleteli so na hud odpor. Nobeno podporno društvo se <ni strinjalo z njih idejami.
Na političnem polju smo se nekoliko dobro složni, posebno v North Chicagu, kjer živi pretežna večina Slovencev; tukaj imamo Slovenci že zadnjih 8 let vedno • svojega občinskega zastopnika, in sicer kot alderman prve warde. To mesto sedaj zastopa g. Frank Opeka. In tudi imamo več drugih rojakov zaposlenih pri mestu, tako n. pr. kot glavnega strojnika pri mestnem vodovodu in tudi pri policijskem uradu, kar nam goto vo ne dela sramote. Za prihodnje mestne volitve imamo zopet Slovenca kandidata in sicer za mest nega blagajnika in ta je rojak A-lojzij Jurjevčič, po domače "Ku-karjev Louis." Ixotovo ga ni rojaka volilca, da bi pri prihodnjih volitvah zanj ne glasoval.
V zadnjem predpustnem času smo imeli tudi več slovenskih veseli« oziroma predstav. Glede prirejanja iger zavzema pa naša naselbina gotovo prvo mesto, kajti ta predpust smo videli uprizorjenih 8! (osem) slovenskih dramat. predstav v naši naselbini; gotovo da bodemo imeli priliko videti jih še več po Veliki noči. Imamo pa tudi kritika, ki kritizira uprizorjene igre; kakor se vidi, je doti-čnik še jako 'zelen", kajti njegovi "kritiki se mora vsakdo smejati, takole kritizira na primer "Uloga N. N. zelo boječ", "govoriti glasneje, itd. — Ja,g. kritik, ali si ti že videl bodisi na cesti, ali na odru človeka, ki je boječ govoriti glasno in zvonko, ali n. pr. starček pri 70—80 letih, da bi imel čvrste-jo besedo, nego mlad korenjak pri 25 letih Sicer se pa naši diletantje kaj malo zmenijo za tega kritika, ker dobro vedo, kaj je njegov namen; dejstvo pa je: čim bolj bo kritiziral, tem več bo iger. Pa brez zamere!
Naj še omenim, da bodemo i-meli v tukajšni slovenski cerkvi "sv. misijon" in sicer od 11. do 18 marca. Na Cvetno nedeljo bo prvo sv. obhajilo naših otrok in v sobo to po Veliki noči (14. aprila) bo pa sv. birma.
S pozdravom	X.
— aasta™ ter je naš g. P. Sernovštoak ubral naše slovenske cerkve krasnblna klaViru znano vseriovanskoi
dne 27. in 28. febr. t-k
čji sovražnik — bolezen. Bolezen nikdar ne počiva ter preži vedno ia svoje žrtve. Vsled tega je tre->a biti slehernemu zelo opreznim,
xrfozni izognil. Pri tem je Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino velika pomoč za odvračanje raznoterih bolezni. To vino izčišča slabe snovi, povračuje normalno delovanje v prebavnih organih, ter krepi celo telo. To vino ne vse-»uje ničesar takega, kar bi znalo škodovati našemu zelo občutljivemu želodcu. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je v pravem pomenu besede povedano, najboljše družinskot «alP domače zdravilo. Pri zabasanosti (zapeki) glavobolu, nervoanosti, izgubi <a (okusa) in telesne moči, pri ze-odonih neprilikah in življenis^i izpremembi, po rudarskih okrožjih i. t. d. je to vino splošno znano tot najboljši pripomoček. *Cena ' &.00 v lekarnah. — Trinerjev Jniment pomaga v opreznih in manjših slučajih. Osobito -naj se ga uporablja za odpravo revmati-zma, nevralgije, izpahkov, in ote-riin. Posebno dobro naredi ta Liniment če si ž njim nama žete noge, ko ste si jih dobro izmili v topli vodi. €ena 25e ril 50c v lekarnah ; po pošti 35c in 60c. Joseph Triner, izdelujoči kemist, 1333— 1339 So. Ashland Ave. Chicago, HI. (Advert) .
Joliet, 111.
Cenjeni g. urednik!
Prosim, da priobčite te moje vrstice v "Glasilu K. S. K. Jednote" Ne bom sicer poročal kaj posebne ga, vendar pa .sem uverjen, da bodo te vrste dobrodošle vsakemu posemezniku, ki želi postati dr žavljan Združenih držav ameriških.
Že večkrat me je ta ali drugi vprašal za kak nasvet, kako postati državljan? Ker sem bil v tej zadevi že sam nekoliko prizadet in imam v tem malo izkušnje, mi je mogoče, dati slehernemu v tem o-ziru potrebna navodila in nasvete. Skušal bom po svoji najboljši moči iti vsakeipu na roko pri pridobitvi državljanstva. Torej, katerega ta velevažna stvar zanima, naj se javi pri zdolaj podpisanemu.	„ V slučaju, da bi se zbralo več takih kandidatov ali prosilcev za državljanstvo, bi si morali najeti poseben prostor, kjer bi se ob gotovih večerih shajali skupaj in ličili. Učiti pa posameznike mi je nemogoče, kakor so me zato že prosili nekateri rojaki. Prostor za tako večerno šolo bo pa lahko dobiti in po ceni. Pouk v tem bo popolnoma brezplačen. Prispevati bi morali učenci le nekaj v pokritje stroškov za najemnino dvorane, a-li prostora, kjer bi se vršil pouk.
Torej, ako katerega tu v Jolietu in Rockdale živečega rojaka veseli in ta stvar zanima, naj se |avi pri meni osebno, ali pismeno. Cim več se jih priglasi, tem boljše in lažje bo.
S pozdravom » .
Ferdinand Ferlin 1105 Broadway St. — Joliet, III
igro "Ljudmila." Ta priredite^ himno: "Hej Slovani.' —' Tako da zna način, kako bi se lahko se je vršila s pomočjo in pnjazniAi smo dovršile našo prireditev v re-sodelovanjem tu'k. Pevskega dru- snici z večjim uspehom kot smo si štva "Zvon" in "Tamburaskega same mislile, društva "Orel." Glede nastopa Pozdrav vsemu članstvu K. S. tamburašev smo bili vsi isnenade- K. Jednote. ni, ker o tem društvu nihče izmed' -	M. S.
nas ni nič vedel, še manj pa, da
bodo celo sodelovali pri naši pri.!	i ZAHVALA,
redit vi. Tudi meni ni bilo zna.no, Dolžnost nas veže, kot uradnice da ste že zmožni za nastop, vsled društva sv. Ane štev. 120 K. S. K. teg| vas prosim, da mi oprostite, J., da se zahvalimo v imenu dru-ker nisem že prej kedaj Omeni- štva vsem skupaj in vsak emu pola. To društvo je bilo znano tukaj samezniku, kdor je nam kaj pripo-svoječasno, a zadnji čas je pa mogel in prispeval k naši priredi-prenehalo. Vsa Čast rojaku Frank tvi dne 27. in 28. febr. 1917. Koširju, ki je vodil to društvo pri Najlepšo zahvalo izrekamo totem nastopu in vsem tamburajsem, rej vsem Slovencem in Slovenkam, da so s tem večer olepšali. Le ta- ki so se te prireditve udeležili, ko naprej vri i tamburaši za napre- Hvala lepa pevskemu društvu dek naše naselbine in korist naše "Zvon", tamburaškernu društvir cerkve!	' 'Orel'' in vsem drugim društvom,
Jednako tudi Pevsko društvo kakor tudi cerkvenemu odboru za "Zvon". Tudi vi ste pokazali, kaj pomoč oba večera. Posebno se za-zamore dobra volja. Brez vaše po- hvaljujemoše rojaku John Dečma-moči bi sploh ne zamogtle storiti nu za ves njegov trud, ki ga je i-kaj takega; zatorej kličem tudi mel z nami in za njegov jedrnati Vam: Držite se poti, po kateri ste govor, ki ga je imel v slovenskem začeli hoditi. Bodite trdni in neu- in angleškem jeziku. Zahval ju je-pogljivi. Vsi za enega, eden za vse. mo se dalje g. Ig. Podvaaniku in Hvala torej vsem skupaj in vsake- Aait. Zbašniku, Pittsburgh, Pa., mu posamezniku.	dalje g. J. Peternelu iz Willocka,
Iznenadila nas je tudi ogromna Pa., g. A. Slak in Mrs. C. White iz udeležba oba večera, kakor^he se Clevelanda, O., dalje cenj. obitelji sploh nismo nadjale. Gotovo je bi- Jos. Zalar iz Jolieta za njih daro-lo pri obeh predstavah navzočih ve v svrho lepšega finančnega u-nad 1000 odraslih poslušalcev z o- speha. r troci vred. Prav je bilo torej, da Najlepšo zahvalo izrekamo tudi smo priredili igro dvakrat; prvi vsem dekletom, ki niste še članice večer je bilo namreč toliko občin- društva sv! Ane, pa ste vseeno ta-stva, da nekateri celo stati niso ko marljivo prodajale tikete. Gdč. mogli ki so morali iti domov, da Angela Zalar jih je prodala 53, so se udeležili igre naslednji ve- Ana Novak 11, hi Ana Gerčman 5 čer. 400 stolov in galerija — vse bi malemu 10 letnemu dečku Šteje bilo zasedeno.	.1 fan Gerčman, ker se je prostovoij-Cenjeni Slovenci in Slovenke, s no ponudil za prodajo, pod pogo-tem ste pokazali, da se da z zdru- jem, da bi dobil enega zastonj, kar ženiiui močmi veliko doseči; s tem smo mu tudi z vesel jem ugodile, ste dali tudi igralkam veselje, da kajti prodal jih je 10: Zelo nas je so igrale tako resno, kakor bi se razveselila taka požrtvovalnost ta-stvar v resnici vršila. ko mladega fantka in želimo, da Naj omenim Vando, ki je res to- bi ostal vedno tako priden in vnet čila solze pred Ljudmilo tako sr- Slovenec.
čno obžalovaje svoj čin radi umo- Hvalo izrekamo dalje vsem de-ra svoje sestrice Slavice. In Slavi- klctom in ženam, članicam dr. sy. ca, kako milo je prej Vando pro- Ane za vašo požrtvovalnost, ker sila, naj jo ne zapusti. In Groz- vse ste storile svojo dolžnost z vne-dana, kako živo je napeljevala] mo in veseljem za čast društva in Vando, da naj se ne izneveri svo- napredek naše cerkve, jim bogovom ter domovini. Tudi Seveda zahvala gre tudi vsem i-Marjaaia je svojo ulogo izvrstno re- gralkam, ker ste tako izborilo i-šila z njenim domačim govorom, s gralc. Pokazale ste s tem, da od svitkom in jerbasom na glavi, kar naših slovenskih deklet lahko pri-je povzročilo obilno smeha. Uloge čakujemo vsestranski napredek. Ljudmile bi ne zamogla bolj milo Šele drugič ste bile v svojem živ in fino igrati tudi ne kaka resni- ljenju na odru — pa še ne vse — ena nuna. V obče so vse igralke in se niste nič ustrašile. Pa še to svoje uloge izborno rešile. Zatorej naj vsakdo upošteva, da izmed cenj. dekleta bodite v zavesti, da vseli igralk (razun Mrs. Susman) ste storile svojo dolžnost, čeravno ni prestopila nobena praga kake ste imele dosti sitnosti in truda, slovenske šole in večinoma so tu-ker žrtvovale ste se ves čas za do- kaj rojene ali so pa prišle tako bro stvar, to je za našo domačo mlade semkaj, da se ne spominja-cerkev. Pri tem je storil tudi vsak jo več stare domovine. Govorile in izmed ostalih Slovencev iz naše nastopile ste pa kot pristne izšo naselbine ni soseščine, ikar je m o- lane Slovenke, gel za to cerkev. Dosedaj smo iz- K sklepu se zahvaljujemo še na-računale, da bo znašal čisti prebi- šemu vrlemu o-rganistu Peter Ser-tek teh prereditev okrog $325.00 noveršniku za ves njegov trud in ali še nekaj več.	sodelovanje pri prireditvi, pose
* Veselilo nas je vse, ker smo	'kSr je igral na klavir med od
deli tudi drugi večer dosti istih	V obce se enkrat: Lepa
ljudi kot prvi večer, zlasti pa A- k val a vsem skupaj, m sestrski po-
.. •	17flrtiv I
merikancev, gotovo se jim je mo-	•	#
' Paulina Osolin, predsednica. Mary Spec, tajnica
glo vse dopasti. Vsi so se o prireditvi pohvalno izrazili ter rekli,
reUHVl pUllva-UllU lllUim i-va	,	- - -	„«-»»»
da če bi bila tudi $3.00 vstopnina, | *Pa- dne *>• marca I917 bi ne bila previsoka, ne vpa samo
50 centov.
Za nas je naravno to velika re
NAZNANILO
Tem potom se naznanja vsem
klama, ker o nas .celo drugi.naro- Slovencem v Barbertonu, O. in o-di pohvalno govore. Zatorej, ka- kolici, da se bodo redne cerkve dar bomo še 'kaj priredile, stopi- ne seje vršile zanaprej vsajko če mo skupno in pokažimo, da je trto'nedoljo v mesecu in sicer ob skupna moč nepremagljiva . Pri deveti uri dopoldne v dvorani ro tem naj še rabim izraz Vande: jakinje Uršule Durmiš. Torej naprej, nazaj nič več!	Rojaki ste uljudno vabljeni, da
V zahvalo vsem igralkam pro-1«© teh sej polnbštevilno udeležite shn vas g. urednik priobčite na in <*a f *avzamete za to plemenito tem mestu imena deklet in žene>tvar, ki je za našo naselbino nad ki so v tej igri nastopile in sicer: vse potrebna. . Ljudmila, gdč Marv Svete, Van- S pozdravom do vseh rojakov 1 da gdč. Zofi Bucanel, Slavica gdč. menovane naselbine. Mary Sever, Grozdana gdč. Mary	Jo81P Leksan' tajnik
Rozina, Berta gdč. Angela Zalar,	-—-
Ana gdč. Paula Žalar, Tekla gdč. Oarranza zopet izvoljen. Rosie Ma«rinčič, Raula gdč Mary Mexico City, Mehiko. 11. marca. Simmc, Uršula ga. Fany Susman, Pri današnjih glavnih volitvaih je Veronika gdč. Sophie Znidaršič, bil dosedanji predsednik gen. Ve-Marjana ga. Fany Susman, služa- nustiano Carranza zopet skoro e-bnica gdč Ana Novak. Pri prizoru I noglasno izvoljen predsednikom umirajoče Vande je bila prikazen 1 mehiške republike. Volitve so se Slavice z dvema ange4jema res ne- vršile povsem mimo. Kongres se besko lepo. Spremljajoča angel ja snide zopet dne 15. aprila. Carran-sta bila gdč. Sophie Drašler iin za bo pa ustoličen dne 1. maja 1.1.
gdč. Fanny Sever.	,	-
Vsa& večer smo zaključili prire- OKNJ. ČLANI IN ČLANICE difiv z razvitjem amerišike zvezd-1 TIR ČITATELJI! Kupujte pri nate zastave in znstave našega tvrdkah in podpirajte trgovce, Id društva sv. Ane. Prvo zastavo se j oglašujejo y našem listu 1

Srečo
najve-
"__ _ j.
m ono.
r mesfttf Dublin na Angleškem je tako pomanjkanje stanovanj, da Živi več nego tretjino družin izmed skupnega prebivalstva tega
mesta samo v eni sobi. .....•
Največ slonokoščenih izdelkov se pridobiva iz Liberije in sicer: tipke pri klavirju, biljardne kro-glje, nožna držala in glavnike.
Takozvana "malaria" je v Indiji najbolj vsled tega se vporabi
šestino "kinina", kolikor se ga ina
celem svetu letno vporabi.
Na filipinskih otokih poskušajo zadnji čas z neko vrsto novih svi-loprejk. Te sviloprejke (črvi) se hranijo z listi takozvane "Castor" rastline in dajejo več iu boljšo svilo kot pa navadne sviloprejke.
rz

zaboj najboljše pive
^OLD LAGER
kalsro izdeluje
I Citizens Brewing Co
v Joliet, 111.
North Collins Street. *
V	Both	STS.	\
V LEKARNAH
trin
EL1X1FL
BITTERTWIHE
THINIHOVO
horke vmo
-Njmj i MMM«** -
Zdravje j® vež vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dobro, nikar ne ■pravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskušaš raznovrstne alkoholne grenčice, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne eeliee. Kri je takorekoč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona se pretaka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončne raznovrstne bacile. Eadi tega se treba ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in storilo nezmožne krvne eeliee. Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati ln varovati. Cisto naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčuje živčni sistem ln usposablja telo, da izvršuje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo v Parizu.
TRINERJEV AMERIŠKI ELIKS1R IZ GRENKEGA VINA.
■y v.	'	'. ' *	r	~
To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospesuje prebavo, okrepčuje organe, jim oživlja in daje moč živcem. Pomaga pn
ZAPEKI VBTBOVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
NERVOZNOSTI 8LABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOŠNI SLABOSTI
hitro in sigurno. Odklonite kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denar! Naše načelo je da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga - in naia e«ia ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo — vedno iste: $1.00.
— PRI V8EH D BUG ISTIH.	,
CENA fl.06
Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstne nezaželjene goste, posebno revmatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejeti! Najboljši način je^da rabiš TRINERJEV OBLI2. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako Si&S otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vseh drugietih, po pošti 35 in^Oc.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo za kačelj (TRINER »S OOUGH SEDATIVE), cena 25 in 50c, po pošti 35 in GOc.
Jos. Triner
Mclmlcc I 1333-39 S. ASHLAND AVENUE
CBKAGO. ILLINOIS =
Denarne pošiljatve v Avstrijo in Nemčijo po brezžičnem brzojavu.
Vsled udobnosti in koristi s« naše avstrijsko in n^k-tranke s.o nk™nin Po.eb
D0( da eeiahko s naSim posredovanjem odprem	po EADIOO«	.•
S" * toLh po,,,,.
prepričati.	............jon.r f,lri» v drujre evropske države; sedaj se nsm je pa
b"°j80brnite se že sedaj na nas in boste postreieni točno, solidno in V popolno radovo.j-"aikT kater* |e točna postrežba pavrtlpito/ Skopno premoženje nad $7.000.000.®0
FIRST NATIONAL BANKOF^^^T.
0002022353535323534823535348534853235323532353234823485353485323232353234823305323535323482348235348

Uredniitvo in upravništvo. West 22nd Place, Chicago, Telefon: Canal 2487.
QL

.....
.....
Antona . Delaware
.......
pri prošnji za drugi papir se Sram ma je, ker emo motili jo proaHci podpisati na teh
tati ta higenuki napad »a naše
Wyoming . . ........ 12,484 dobrodelne »avode bas v sloven-
Nevada
5,568
Mero&siaa: Za člane, na leto............$0.60
f Bi ' iioxemstvo
1.00 50
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN 8LOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Skupaj .......... 8,712,451
Brezsrčnežem.
Issned every Wednesday._
Owned by the Grand Carniolian Slo-venian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
19S1 West 22nd Pl»c., Chicago, 111. _Phone: Canal 2487.__
Subscription rate:
For Members, per year.......$0.60
For Noninembers ...........$1.00
For Foreign Countries........$1.50
n
Popravek.
V	zadnji številki našega lista se ng-m je v prvem članku "Delujte za otroški oddelek K. S. K. J." u-rinila neljuba tiskovna pomota.
V	drugem stopcu v sredi naj se pravilno čita, da znaša plačilna knjižica za vsakega novopristo-plega otroka 10 (deset) centov in ne 15; pač pa znaša redni mesečni asesment za vsakega otroka, ne glede na starost 15 (petnajst) cen tov.
Ta asesment je bil svoječasno določen od glavnega odbora in je še sedaj v veljavi.
Toliko v blagohotna naznanilo in v popravek.
Uredništvo.
V št. 19 "Glas Svobode", glaai-lu svobodomiselnih Slovencev v Ameriki, koji list ima na pročelni strani tudi znano geslo: "V slogi
je moč!" smo čitali sledeči zlotoni napad na nase katoliške zavode: "Za katoliške zavode. •
Ker je sodišče prepovedalo državnim oblastem prispevati aa katoliške zavode, se je obrnil čika-ški nadškof Mueridelein na vse fare v svoji nadškofi ji in po svojih duhovnih naanahil vernim fara-lioiu, da bodo morali sami skrbeti za katoliške sirote in vzdrževanje takih katoliških zavodov. V ta namen je razdelil po $voji duhovščini neke vrste obveznice, katere naj farani podpišejo in se obvežejo plačevati od $2.00 do $10 na mesec skoz celo leto. Ves tako nabran denar bo sel za vzdrževanje katoliških sirotišnic in dobrodelnih zavodov.
Dolžnost Vlade je, da skibi »a sirote, jim da zavetišče, liraAo o-bleko in vzgojo, m zato bo vsak, ki ima le količkaj pameti »odrekel tako podporo, kakoršno zahteva čikaški nadškof za svoje poneuni-njevaiue zavode.''
Dasiravno se neradi spuščamo v kako polemiko z listom takega
naii s polnim, imenom brez kake. okrajšave. Podpise naj se dela v
Zanimiva tabeliea.
.V zadnji številki mesečnega strokovnega lista "Fraternal Monitor" čitamo zanimivo poročilo o skupnem števrlu članstva raznih podpornih organizaciji v Z jedrn jenih državah v Doli označena tabeliea je sestavljena na podlagi uradnih zapiskov in poročil raznih državnih zavaro-vaJninskik oddelkov, koliko je bi lo dne 31. dee. 1916 zavarovalnih certifikatov bratskih organizacij v moči in veljavi.
Že na prvi pogled vidimo, da prekaša naša država Illinois v tem vse druge, kajti v tej državi spada k raznim bratskim organizaci jam nad 1 milijon članov in članic (1,010,350.) Nedvomno so v tem števil^ zapopadeni>4udi tisoči in •tisoči članov (ic) iidsl^C. S. K. J., ki ima svoj glavni uraJrV državi Illinois.
Članstvo bratskih podpornih organizacij je po državah razdeljeno sledeče
Illinois.........1.. 1,010,350
Pennsylvania........ 705,732
New York............ 665,010
Texas . .............. 522,930
Ohio................ 410,361
Ontario . . ............ 410,154
Missouri............ 363,009
Michigan............ 361,745
Kansas.............. 276,772
Iowa................ 272,141
Minnesota ........... 265,082
Wisconsin............ 260,470
Massachusetts........ 232,584
Nebraska............ 211,287
Arkansas . . ........... 197,146
Georgia . ............. 177,420
Indiana.............. 169,612
Kentucky..........159,714
California ........ 158,473
Alabama............. 145,392
New Jersey . . .. .<..... 135,399
Mississippi.......... 122,204
Oklahoma ........... 117,032
Virgin*............ 113,965
Tennessee . . ........... 107,261
^Colorado . . . . ........ 105,419
North Carolina . . .... 100,583 Connecticut ... i...... 96,666
Washington............ 91,624
Oregon......\....... 66,745
65,484 55,224 51,077 46,644 44,315 41,648 39,624 36,460 36,390 29,840
Louisiana South Dakota .
Florida......
North Dakota Maine .......
West Virginia . Rhode Island . South Carolina Montana . « .. New Hampshire
lir« IMHUpaUllV . •, ■ ...	-"I"
Vermont . . .......... 24,9851
kalibra, kakor je naša chikaška "Grdoba'\.sc vendar nismo »a-mogli zdržati, da bi ne odgovorili novemu uredniku gori navedenega ista na njegovo naravnost besti-jalen napad na človeško družbo.
O garinavedeni sodnijski prepovedi amo prinesli tudi mi dne 14. februarja t. 1. sledeče podatke:
"Minulo nedeljo, dne 11. februarja t. 1. se je prečitala po vseh katoliških cerkvah chikaške nadškof i je okrožnica mil. našega nadškofa Most Rev. George W. Muiiideleina. V tem pismu ali okrožnici naznanja naš duhovni nadpastiir svojim vernikom vest in žalosten udarec, ki je zadel dne 25. jan. t. 1. vse katoftke našega mesta iz Cook okraja. Dne 25. jan. t. 1. se je okrožna sodnjja Cook okraja izrekla, da ne bo več ne mesto, ne državna oblasf podpira la katoliških dobrodelnih zavodov v Cook okraju, ker so ti zavodi pod nadzorstvom katoliške cerkve Vsled tega sodinijskega odloka bode samo v Chicagu nad 2000 katoliških o t rak po raznih sirot nišniicah prizadetih; država ne bo prispevala zanje niti centa več podpore.
Kakor mil. nadškofa, take je ta vest potrla tudi vse katoliške ver-nike našega mesta, ker se te sirote mestni in državni oblasti nič več ne smilijo, in jih vlada prezira radi tega, ker se vzgaja in skrbi za to mladino v katoliškem duhiu. Dobrosrčnost in usmiljc-nost bi ne smela .poznati nobene verske razlike. — Znano nam je da naša država ni odrekla (pomoči neki češki narodni sirotnišnici kjer se Boga direktno taji in se vceplja mladini že v zgodnjih letih sovraštvo do sv. vere. Čemu ravnajo postavodajalci tako enostransko.?
Mil. naš nadškof pa, radi tega ne bo obupal. V svojem pismu ob-ljubuje, da bo ostal še v bodoče skrben oče vseh teh 2000 katoli ških sirot, .da bo po svoji moči skrbel zanje na ta ali oni način če bi bil tudi primoran trkati od hiše do hiše za pomoč in milodare tej ubožni mladini.
Svoje pismo zaključuje nas cerkveni vladaika z apelom na dobrosrčno katoliško ljudstvo mest* Chicago, da naj bo usmiljenih rok in usmiljenega srca, kadar bo po cerkvah (prosil kake pomoči za te sirote." >
O koliko solz so pretočile omi lovanja vredne nedolžne sirote po teh otroških zavetiščih, ko se jim je naznanilo, da jah je vrgla država na cesto, ker jim je odrekla nadaljno podporo. Potolažila se je pia ta nesrečna in zapuščena mladina, ko se je zavzel naš mil nadškof zanjo, da ji bo on zana prej duhovni in tudi telesni varuh ter oskrbnik.
V uredništvu glasila svobodomiselnih Slovencev v Ameriki je pa pri tej priliki poskakovalo vsem srce veselje kakor samim
skem listu hy to celo, tu v Chicagu. Nič bi ne rekli, Če bi živeli ti naši svobodomiselci tamkaj, kje v Afriki med Kanibali, ali ljudo-žrci, — ne pa v našem chikaškem mestu. In celo med divjaki, ali med živahni jim ne najdete para. Skoro vse živali, celo krvoločne ljubijo in skrbijo za svoje mladiče, jih branijo pred gladom in sovražnikom; ve slovenske svobodomiselne hijene in izvržki človeške družbe pa, želite, da, naj bi naše katoliške sirote poginile od glada kakor psi na Cesti. Pfuj 1 -— Sram vas bodi! Ali j'fti res nič ne opilujete? Ali nimate v sebi človeškega srca m iskrice ljubezni do svojega bližnjega? Čemu jim od-rel&jete pomoč ter smatrate taike dobrodelne zavode pomeuumjeval-nim t Li ne veste, da je otrok brez očeta in matere prepuščen uami-ljenosti tujcev največja reva na svetu? Je li otrok sam kriv te nesreče ?	* Slabši ste od hijen, kajti celo te skrbe za svoj zarod, ali mladiče. Zastonj iščemo v besednjaku pri-menega izraza za vas vi brezsrč-neži. Pa se še celo prištevate k na-prednjakom. in izobražencem ? Še za družbo med tolpe volkov niste zreli. Človek, ki nalašč ugovarja izvrševanju telesnega dela usmiljenja je lopov najnižje vrste, hirjši od razbojnika in tolovaja!
Kdo spioii na svetu zairiore meni braniti ali me celo zasramo-vati, če jaz prostovoljno in iz lastnih sredstev podpiram revčka, ki nima starišev? Če ga vzamem pod astno streho in skrbim zanj, da trpi mraza in lakote? Je li sploh to v kaki državi na celem svetu prepovedano? Da, v očeh nasah naprednih svobodomislecev je pa to neumnost.
Li ne veste vi prosvitljeni svo-tjodnjaki, da lajšajo bas katoličani državi veliko breme s tera^ da vzdržujejo na lastne roke sl^ne dobrodelne zavode? Država bil tudi vam nalagala še več davkov, če bi imela vse te sirote v svoji oskrbi. Placeyati bi morali še večje davke, kakor jih plačujete sedaj. Država ne pobira denarja na cestah. V zahvalo m priznanjem mečetc katol. dobrodelnim zavodom polena pred noge.
Koliko bolnišnic in drugih dobrodelnih zavodov je v naši državi baš v katoliških rokah. Do-kažemo vam črno na belem, da ste že tudi vi brezsrčni svobodomiselci iskali pomoči in zavetja v teh zavodih. Seveda: sila kola lomi! Koliko dobrega ste pa že vi Svobodomiselci storili .za chikaške sirote? Koliko imate že dobrodelnih zavodov? Vi jih sploh ne potrebujete, ker imate kamenita srca do sirot.	H
Naj vam navedemo tukaj samo še občeznano družbo sv. Vincenca Pavi. v Chicagu, ki je v minulem letu razdelila $26.670 podpora med reveže vseh slojev in verskih sekt našega mesta. Ta družba' je po svojih zastopnikih naredila L 1916 sirom mesta 12.000 obiskov po raznih hišah in je pomagala iz bede 1854 prizadetim družinam. Kaj ne? To tudi ni bilo pmv, častno in lepo po vaših peklenskih nazorih? Čemu pa ne izposlujete od države sredstev, s katerimi bi se v obče blažilo garje nesrečnih družni, da jih prepuščate 'baš ka tolikem v oskrbo? |
Dosti zlobnosti hudega in greha si naredila že ti chikaška "Smr-doba" vseh grdob med našim ljudstvom, a tako vneboupijočega zločina pa še ne pomnimo kmalu kakoršnega je naredil urednik "G. S." s svojim zadnjim nečloveškim napadom in afentatom na naše katoliške sirote. - Še en krat: Pfu j! Sram vas bodi! __
zato določeni vrati na teh listinah, isti se morajo ujemati natanjko z uknjižbami po sodnjiskih klerkih v tozadevnih knjigah.
Posebne določbe
Sodnjiski klerki ne smejo izdati državljanskih papirjev drugim, kakor samo osebam bede polti — (belokožcem)— in osebam, rojenim v Afriki ali afriškega (zamorskega) pokolenja. Izdaja naturali-zacijskih papirjev osebam kitajskega rodu je prepovedana. V obče naj se tudi strogo pazi, da nobena aodnija ne, sprejme -kake prošnje za državljanstvo od osebe ki ne stanuje V/dotičnem sodni j skem okrožju.
Ako umre kaka moška oseba, ki je imela že prvi papir, zapustivši svoje nedoletne otroke, lahko ti o-otroci uložijo prošnjo za naturalizacijo potem ko postanejo polnoletni (21. let). V tem slučaju mora tak prosilec v prošnji označiti sledeče | "Moj oče je ]• uredil izjavo,
_■_
vljani, da naj dobro hranijo sanja iti bdgo*0re v prihodnji Številki (11) našega lista in v številki 12. Če bodo imeli ta vprašanja in odgovore pri rokah, jim ne bo potreba kupovati raznih navodil v obliki knjižic, kjer ni izgovorjava angleških stavkov označena na umijiv način.
(Dalje prihodnjič.)
'"^M v, j. i j j. ' '
Odgovor Avstrije.
Dne 6. t. m, je došel državnemu departmentu v Washington!, D. C., toliko časa pričakovani odgovor Avstro-Ogrske, v katerem je povedela svoje stališče glede voje-vanja nemških podmorskih čolnov.
V tem, precej obširnem odgovoru z vrača Avstrija vso krivdo na Anglijo, ker je začetkom vojne na haaski konferenci pripoznala nevtralnost morja je pa kmalu za tem ustavila promet v Severnem
morju in angleškem kanalu s svoda bo postal državljan ZdruženilUjjo blokado. Vsled vega je promet
držav dne--meseca
leta--in je umrl dne--meseca ---leta ---
Kadar dela v takem slučaju kaka vdova prošnjo za drugi papir, naj se v prošnji označi: "Moj mož i. tj, d.
Ženske prosilke državi j. papirjev.
Samskim ženskah ali vdovam rojenim v inozemstvu.se podelujejo tudi državljanski papirji, če se dotične podvržejo postavnim določbam o naturaflizaciji. Vendar ne more postati ameriška državljanka samo žena kakega inozemca, še za časa njegovega življenja. Dr-' žavljansvto doseže le če je vdova, ali če je postavnim potom dobila dovoljenje za prenehanje zakonske zveze.
Natnrallzacitske postave in določbe.
(Nadaljevanje. y Prememba imen natural i si ran i h državljanov.
V vsakem slučaju, kjer bi bilo vsled sodnijske določbe ime kakega natural iziranega državljana premenjeno kakor v to postava določa, mora. sodnijski klerk izvirno (prvo) ime in premenjeno ime naznaniti glavnemu naturalizacij skemu uradu v Washington in na; i v tebi slučaju tudi priloži dupdikat naturalizacijskega certifikata od
Določbe za priče.
Kakor že omenjeno mora vsak prosilec, ko uloži prošnjo za II. papir navesti v tej prošnji dve priče bodisi moške ali ženske. Določbe za take priče so sledeče:
1.)	Vsaka priča mora bati državljan Združenih držav, bodisi že po &du, ali po naturalizaciji.
2.)	Vsaka izmed prič mora poznati prosilca najmanj 5 (pet) let, da je dotičnik v resnici toliko časa nepretrgoma živel v Združenih državah in v dotični državi. Pri tem je le izjema v sledečem slučaju :
Ako bi n. pr. prosilec N. N. živel neprestano dye m pol leta v drŽavi New York, 2 in pol pa v državi 111., ali 3 leta v New Yorku, 2 leti pa v 111. (itd.) tako da znaša njegovo skupno bivanje v Združenih državah resnično 5 let in bi zatem N. N. vložil v Chicagu prošnjo za II. papir, bi moral v tej prošnji navesti 2 priči, da sta ga poznali toliko in toliko časa, v New Yorku, dve pa iz Chicaga. One dve priče v New Yorku bodo poklicane k sodni j i, da ondi potrdijo, nakar se isto izjavo odpošlje sodniji v Chicagu v nadaljno rešitev. To so izjemni slučaji pri onih prosilcih, ki so se preselili iz ene države v drugo. Nekatere sod-nijvj se ozirajo na te okoliščine, druge pa ne..
3.)	Vsaka priča mora priseči, -da je videla prosilca tekom 5 let najmanj enkrat v 3 ali 4 mesecih tekom letaf
4.)	Priče se morajo pred sodni-jo izkazati z naturalizac. certifikati; da so državljani, ali pa če so tu rojeni z državljanskim papirjem svojega očeta.
5.)	Priče morajo biti navzoče tedaj ko se naredi- prošnjo za drugi papir in zopet za tem čez 90 dni, ko je prosilec pozvan h končnem izpraševanju (zaslišanju) pred so dnijo. •
6.) Vsaka priča mora pod prisego navesti pred sodnijo vse podatke glede poznanja prosilca in vsak odgovor mora biti točen in resničen; v nasprotnem slučaju se pričo kaznuje z zaporom in denarno globo, kakor smo že na teto mesti/ označili.
Opomba uredništva: '
V prihodnji številki bodemo pričeli z vprašanji in odgovori, katere stavi v obče sodnik prosilcu za II. državljanski papir.
Ta vprašanja in te odgovore bomo priobčili v angleškem jeziku tako, kot se jih piše in tudi tako, kakor se izgovarja. S tem bo marsikateremu prosilcu dosti ustreženo, oeobito onim, ki ne znajo <lo-
centralnih zaveznikov na morju docela ustavljen. Anglija je v prvi vrsti prekršila mednarodno pravo, ker ne dovoljuje nemškim, avstrijskimi in drugim parnikom dovažati živeža za .centralne države; s tem jih je nameravala naravnost izstradati.
V odgovoru je dalje povedano, da smatra Avstro-Ogrska nevtral ne pamike in nevtralne potnike nedotakljivim, nikakor se pa ne inore zahtevati, da bi bile nevtralne osebe tudi na pamikih bojujo-čih se držav vame, naj te tako potujejo, ali so pa uslužbeaii kot mornarji na takih parnikih. Pri tem priporoča Avstrija, da naj Američani potujejo samo na ameriških, ali nevtralnih parnikih ne pa na drugih. Nadalje navaja Avstrija, da smattra oborožene trgovske parnike nepostavnim, kajti oboroženje takih parnikov ni v modernem mednarodnem pr£ vu nikjer navedeno. Vseeno je avstrijska vlada mišljenja, da se mora v prvi vrsti gledati na varnost življenja potnikov in mornarjev vsakega torpediranega oboroženega parnika s tetn, da se jim <ia dovolj prilike za rešitev. Končno ^naglaša Avstro-Ogrska, da Združenim državam danih obljub v slučajih "Ancone" in "Persije" ni preklaeala in tudi ne omejila. Avstrija bo skušala še v prihodnje s svojimi zavezniki storiti, kar bo mogoče, da bodo svetovni narodi kmalu uživaii blagoslove miru.
Glavni odstavki tega odgovora so se glasili približno takole:
Iz note z dne 18. februarja, katero je ameriški poslanik izročil zunanjemu ministru Avstro-Ogr-ske slednji sklepa, da je washing-tonska vlada v dvomu in na nejasnem glede izjave avstro-ogrske vlade z dne 10. februarja 1916 in z dne 31. januarja 1917 v zadevi vojevanja s podmorskimi čolni in če se ni svoječasno dane obljube pa avstro-ogrski vladi prelomilo, dane v zadevi parnikov "Ancona" Peisaa" washingtonski vladi.
glavne črte obmejnega
je s tem prekršila o pravo, o čemu je vlada kmalu zatem vestila vse nevtralne države. Več kot 2 leti so centralne sile mirovale in čakale v tem pogledu. Šele po dolgotrajnem premišljevanju so se odločile, da bodo povra-^čevale iednako z jednakim pri napadu sovražnika na morju.
Proklamaeije, katere so te sile izdale meseca januarja tekočega let4 so bHe namerjene le proti pravicam nevtralcev. V resnici je imela ta proklamacije namen, da naj se vrnejo vse pravice, katere se sovražniki vedno kršili, in katere bi bele za vedno izgubljene za nevtralce v slučaju naše popolne zmage. Tako- oznanjajo podmorski čolni, ki križajo okoli angleškega obrežja — narodom, ki potrebujejo morje. Katero ljudstvo ne potrebuje obrežja? Ti podmorski čolni oznanjajo, da ni oiii dan več daleč, ko bodo lahko zastave vseh držav svobodno plapolale po svobodnem morju.
Vsled tega trdno upamo, da bo to naznanilo našlo odmev vsepovsod, kjer živijo nevtralni narodi; osobito pa, da bO to naše tolmačenje uinelo spoštovano ljudstvo Združenih držav, kojih predsednik je že večkrat povdarjal, da mora biti morje za vse narode prosto in odprto.
Avstro-ogrska vlada zatrjuje, da so se izjave glede parnikov
in
Avstro-ogrska vlada je pri volji dati v tem jasno in resnično pojasnilo, da se odstranijo vsi ti dvomi. Ko je započeLa Velika Britanija vojno napram centralnim državam, je preteklo samo nekaj let od onega časa, ko je le-ta pričela tudi polagati v Haagu temelj za premembo postav .bojevanja na morju.
Krtlalu jo izbruhu ^ vojne je aingleška vlada^ poslala svoje zastopnike v Haag, kjer so se zbrali tudi zastopniki drugih velesil. Na tej konferenci se je razpravljalo o koristih ibojujočih se držav in nevtralnih na morja. Govorilo in sklepala se je osobito, da morajo biti nevtrAlči vami tudi na morju tudi v slučaju vojne. In vendar je Velika Brkanija kmalu zatem zaprla obrežje Severnega morja s svojo blokado, s tem se je ustavilo 4, prometno pot tudi za Avstro-Ogrska, ker ne more blaga po oni črti uvažati preko Nemčije, tako tudi ne izvajati preko morja. Da je angleška blokada v nasprotju z mednarodnim pravom, se. je tako nedavno izrazil tudi- sam predsednik Združenih držav. Njegove besede bodo ostale za vedno zapisane v zgodovina mednarodnega prava.
^ Ko se je južni sosed Avstro-Ogrške pridružil sovražnikom cen tralnih držav, je Italija tudi ea
"Ancona" in "Persia" tikale samo konkretnih slučajev. Bavi se avstrijska vlada v tem odgovoru s tem le radi tega, da dokaže vladi Združenih držav, da se drži še vedno danih obljub. Jedro vprašanja pa tiči v trditvi ameriške vlade, da se mora skrbeti za varnost potnikov, predno se sovražen par-nik uniči.	^
Temu načelu more se edino le ustreči, ako se potniki prej posva-re. To se stori lahko na tri načine: Da se potniki v vsakem posameznem slučaju posvare, da se iz vojnih ozirov posvare predno par-nik odplove, in da re izda splošno svarilo na vse ladje sovražnikov.
So pa tudi tu izjeme, posebno ako lioče sovražen pa mik bežati, ako stavi odpor in če ima vojaštvo in municijo na krovu. Avstrijska nota opozarja na dejstva, da so bili že tudi avstrijski potniški par-jiiki potopljeni brez vsakega svarila, kakor na pr. parnika "Dubrovnik" in "Zagreli", vsled česar se smatra Avstrija, da ni vezana na nikake obzire.
Nevtraiei imajo samo pravo, da se posvare, to je priznala tudi washingtonska vlada. Kdor bi o tem hotel dvomiti, ta bi se, kar bi lahko trdili, mešal v vojne opera-' cije in bi si prosvajal sodbo o sredstvih, katera se naj v vojni uporabljajo. _
Oboroževanje trgovskih parnikov pa smatra avstri jska vlada kot protmi^ mednarodnemu pravu, ker nikakor ne more vojna ladija vršiti preiskave, kakor jo mora, ako je izpostavljena sovražnikovemu orožju.
Avstrija zagovarja potem svoj, poslednji korak glede proglasitve vojnega pasa in pravi, da imajo avstrijski podmorski čolni nalog, da najprej pamike posvare in potnike rešijo. Ker pa operirajo samo v Jadranskem in Sredozemskem morju, se ni bati napadov na ameriške interese.
Dalje se navaja v tem odgovoru, da se je določilo na drugi mirovni konferenci, da mora z 1 strelom posvariti vsak poveljnik kake bojne ladje v bližini se nahajajoča sovražno trgovsko ladjo, ali parnik; to pa vsled tega, da se da potnikom in moštvu sovražne ladje opomin za rešitev. Te določbe se je Avstro-Ogrska dosedaj vedno vestno držala.
V odgovor na noto* ameriškega poslanika glede potopitve angle-ških(f) parnikov "Secundo",
"Uno" in avstrijskih
Welsh Prince" po
podmomih čelnih, Avstro-Ogrska to trditev odločno zavrača. Parnika "Secundo" in "Uno" nista bila angleška, temveč norveška in ni; nobenega izined teh treh kak avstrijski podmorski čoln baje brez svarila potopil.
K sklepu odgovarja Avstro-Ogrska, da ne bo še odgovorna za morebitne izgube človeških življenj na oboroženih trgovskih parnikih, ako bodo ti pamiki pluli v prepovedanem morskem pasu. Za-eno pa povdarja, da bo skušala še . v prihodnje s svojimi zavezniki storiti vse, kar bo mogoče, da bodo svetovni narodi zopet kmalu uživali blagre svetovnega mira.
Km
; čl.(k).
mininmi—www*
Ustanovljena v Jolietu, I1L, dne 2.
državi Illinois, dne


GLAVKI URAD: JOLIET, ILL. Tatofo« 1048
Od ustanovitve do 1. februarja 1917 akupna t'pWy^1*
$l,22t,17*.47
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Joaip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik: Josip Rema, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y.
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis.
Pooblaščenec: Martin Mtthič, box 637, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravniki Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn.	«'■*■■
Frank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, 111.
Frank Frančič, 318 South Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St, Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St., North Chicago, 111.	* *
Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.	f
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": / Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.	\
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, UL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in paročnino pa na: "GLASILO K. S./K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111.
URADNO NAZNANILO.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
— f ♦ •• , #
Društvo sv. Alojzija 161J Gilbert, Minn., sprejeto v K. S. K. J., 16. febr. 1917, 22182 Mustar Ivan 20, 500.—22185 Kramar Anton 25, 1000.—22186 Zevnik Anton 27, 500.—22187 Verbič Alojzij 28, 1000.—22188 Strah Franc 28, 250.—22189 Strniša Mihael 29, 1000. 22183 Indihar Fran 20. 1000 — 221$4 Sever Matija 23* 1000 — - 22190 Zupančič Ivan 33, 1000. —22191 Korošec Josip 39, 500.— 22192 Indihar Franc 44, 1000.— 22193 Praznik Matija 45, 1000.— 8019 Indihar Marija 43, 1000. spr. 16. febr. 1917 in 22194 Semega Mihael 24, 1000.— 22195 Beručan 29, 1000.—22196 Petemel Franc 29, 1000. spr. 26. febr. 1917. dr. št. 16 čl(ic).
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. *
J PRISTOPILI ČLANI.
*
K.dr. sv. Štefana 1: Chicago. 111., 22103 Zlatopcr Ivan 18, 500. — 21KH Spehar Josip 29, 1000. — 22105 Omenta Fr.'31, 500. špr. 3. febr. 1917. dr. št. 307 čl.(k).	• >
K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 22106 Gregoraš Mihael 16, 1000.
—	22107 Bučar Josip 16, 1000. spr. 4. febr. 1917. dr. St. 425 čl.(ic).
K dr. Vit. sv. Jurija 3. Joliet, Ml., 22108 Mtišič Mihael 26, 1000. spr. 11. febr. 1917. dr. št. 167 el.(ie).
K dr. sv. Cir. in Metoda 4, Tower, Minn., 22109 Vivoda Ivan 24, 1000. — 22110 Dragovan Ivan 36, 1000. spr. 14. febr. 1917. dr. št. 99 čl (ie).
K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 22111 Kupar Anton 24, 1000.
—	22112 Vidmar Alojzij 28, 1000. — 22113 Rupar Prane 31, 1000. — 22114 Kolbezen Martin 41, 1000. spr. 18. febr. 1917. dr. St. 496 čl.(ie).
K dr. št. Cir. in Metoda 8, Joliet, 111., 22115 Jerisa Josip 22, 1000. spr. 18. febr. 1917, dr. št. 125 čl.(ie).
K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 22116 Pueel Ivan 18, 1000.
—	22117 Perme Franc' 23, 500. — 22118 Žele Jakob 29, 1000. -22119 Mausar Jakob 41, 250. — 22120 Oerček I#nac 42, 1000. spr. 3. febr. 1917. dr. št. 530 čft.(ie). %
K dr. Mar. Device 33, Pittsburg, Pa., 22121 Ivanušič Miko, 34, 500. — 22122 Žunič Ivan 40, 1000. spr. 5. febr. 1917. dr. štev. 167 čl.(ie).
K dr Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, IU., 22123 Petr# Kaznim 27. 1000. spr. 4. febr. 1917. št. 247 čl.(ic).
K dr. sv. Cir. in Metoda 45, E. Helena, Mont., 22124 Kerpan Ivan 37? 1000. spr. 14. febr. 1917. dr. št. 64 čl.(ic).
K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 22126 Stampehar Josip 18, 1000. — 22126 Vidovič Anton 40, 1000. spr. 11. febr. 1917. dr. št. 286 čl.(ic).
K dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chishoim, Minn., 22127 Robnik J. 26, 1000. spr. 5. febr. 1917. dr. št. 69 čl.(ie).
K dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 22128 Jaklič Ivan 28, 1000. spr. 3. febr. 1917. dr. št. 103 el.(ic).
K dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 22129 Durst Peter 18, 1000. spr. 14. febr. 19i7. dr. št. 192 čl.(ic).
K dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youmgstown, Ohio, 22130 Penezič Ilija 28, 1000. — 22131 Spenjak Jurij 31, 1000. spr. 24. jan. 1917. dr. .št. 13." čl.(ic).
K dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 22132 Kočevar Frane 19, 1000. —•■ 22133 Hočevar Alojzij 27, 1000. spr. 11. febr. 1917. dr. št. 211 čl.(ic).
K dr. sv. Jurija 64, Etna, Pa., 22134 Mikan Izidor 28, 1000. — 22135 Protolipac Josip 29, 1000. — 22136 Vulakoviv Mihael 32, 1000. spr. 17. febr. 1917. dr. št. 102 cl.(ic).
K dr sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wise., 22137 Svigei Alojzij 31, 1000. — 22138 Zav<fctnik Martin 31, 500. — 22139 Prah Josip 33, 1000. spr. 4. febr. 1917. dfc. št. 155 čl.(ie).
K dr. Mar. Vnebovzetje 77, Forest City, Pa.,'22140 Bucenel I-van 17, 1000. spr. 11. febr. .1917. dr. št. 212 čl.(ic).
K dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, Dl., 2*141 Zoran Josip 17, 1000.
—	22142 Zoran Gregor 19, 1000. — 22143 Male Fr. 24, 500. — 22144 Bajuk Alojzij 24, 1000. — 22145 Smrekar Stefan 25, 1000. spr. 11. febr. 1917. dr. št. 125 čl.(te).
K dr sv. Petra ki Pavla 89, Etna, Pa., 22146 Luke FVane 25, 500. — 22147 Klič Imbro 28, 1000. spr. febr. 1917. in 22148 Miku-landrič Franc 45, 250. spr. 6. jan. 1917. dr. št. 154 čl.(ic).
K dr. sv. Cir. in Metoda 90, So. Omaha, Ncbr., 22149 Cvetaš Ni-kola j 28, 500. spr. 18. febr. 1917. dr. št. 26 č£(ic).	_
K dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 22150 Curak Josip 20, 500 spr 11. febr. 1917. dr. št. 123 čl.(ic.)
K dr. Frft. Baraga S3, Chishoim, Minn., 22151 Zbačnik Ivan
Lorain, Ohio, 22156 Fundack Lu-Ferdinand 41, 500. snr. 4. febr.
K dr. Mar. sv. Rož. Venca 131, Aurora, Mirni., 22158 Vovk Anton 38, 1000. spr. 28. febr. 1917. dr. St. 91 čl.(ic).
K dr. sv. Družine 136, Willard, Wise., 22159 Zalar Ivan 38, 500.
—	22160 Lešnjak Mihael 44, 500. spr. 4. febr. 1917. dr. št. 51 čl.(i«).
K dr. sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., $2161 Petir Mihael
26,	500. — 22162 Antoiič Franc 38, 500. — 22163 Mirosavljevic Jurij 30, 500. — 22164 PlaSčar Milan 38, 500. spr. 11. febr. 1917. dr. št. 38 čl.(ic).
K dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio; 22165 Skerlj Franc 33, 1000. spr. 18. fehr. 1917. dr. št. 93 čl.(ic).
K dr. sv. Družine 151, Ind'polis, Ind., 22166 Koss Martin 25, 1000. spr. 4. febr. 1917. dr. št. 30 čl.(ic).
K dr. sv. Mihael 152, So. Deering, 111., 22167 Ivežič Peter 20, 1000. — 22168 Spretnjak Mihaeil 23, 1000. — 22169 Furlan Ilija 23, 1000. — 22170 Margaretič Josip 24, 1000. — 22171 Matamič Luka 24, 1000. — 22172 Madjeruh Nikolaj 25, 1000. — 22173 Matanič Ilija 30, 1000. — 22174 Krunič Nikolaj 40, 1000. spr. 16. 1917. dr. St. 85 čl.(ic).
K dr: sv. Antona 158, Hostetter, Pa., 22175 Planinšek Anton 33, 500. — 22176 Kraišek Franc 37, 250. — 22177 Zaverl Matevž 42, 500. spr. 3. febr. 1917. dr. št. 29 čl.(ic).
K dr sv. Štefana 159, Dela^ua, Colo., 22178 Urbančič Jakob 34, 1000. — 22179 Russ Ivan 35, 1000. spr. 12. febr. 1&17. dr. št. 26 članov.
K dr. sv. Pavla 118, Little F'alls. N. V., 22180 Žlozel Jakob 32, 500. — 22181 Slabe Lovrenc 33, 1000. spi-. 23. febr. 1917. dr. št.
34 ej.(ic).
PRISTOPILE ČLANICE.
- K dr. av. Jožefa 7, Pueblo Colo., 7993 Vidmar Frančiška 23, 1000. — 7994 Speftč Uršula 30, 1000. spr. 18. febr. 1917. dr. št. 496 čl.(ic).
K dr. sv. Jan. Krstai. 13, Biwabik, Minn., 7995 Strukel Marija 39, 500. spr. febr. 1917. dr. šit. 54 čl.(ic).
K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.r 7996 Doniitrovič Marija 32, 1000. spr. 25. febr. 1917. dr. št. 139 čl.(ie).
K dr Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 7997 Vučkovič Elizabeta 23,1000. spr. 11. febr. 1916. dr. št. 286 čl.(ic).
K dr sv. Jožefa 69, Ot. Falls, Mont., 7997 G4iha Mary 19, 1000. spr. 9. febr. 1917. dr. št/ 25 Č4.(ic),
K dr Mar. Pomagaj 78, Chicago, HI., 7998 Požck Ana 18, 500.
—	7999 Prosen Franca 20, 1000. spr. 18. febr. 1917. dr. št. 203 članic, i
' K dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 8000 Krošel Ana 27, 1000. — 8001 Pereško Dora 34, 1000. spr. 25. febr. 1917. dr. št. 150 članic.
K dr. sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 8002 Jakič Barbara 20, 1000. — 8003 Lubašič Magdalena 40, 1000. spr. 12. febr. 1917. dr. št. 66 članic.
K dr. Mar. Cist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 8020 Uhernik Cecilija, 16, 500, spr. 25 febr. 1917, dmAtvo šteje 59 članic.
K |dr.t sv. Ane 105, New York, N. Y., 8021 Jurkas Rozalija* 17, 1000. — 8022 Jurkas Marija 19,1000. — 8023 oHdnik Marija 33, 500, spr. 11. febr. 1917, društvo šteje 76 članic.
K dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., 8004 ČoS Ana 32, 1000. spe. 18. febr. 1917. dr. št. 119 članic.	v
• K dr. sv. Barbare 128, Etna, Pa., 8005 Lalič Katarina 24, 1000N spr. 5. febr. 1917. dr. št. 48 članic.
K dr. sv. Ane 134, Ind'polis, Ind., 8006 Zeuaiik Alojzija 16, 500.
—	8007 Zeunik Marija 18, 500. ?pr. 11. febr. 1917. dr. št. 36 člani«. ~ K dr. sv. Ane 139 La Salle, 111., 8008 Starovasnik Johana 17,
500. — 8009 Starovasnik Marija 44, 500. spr. 19. febr. 1917. dr. št.
34	članic.	.' . >.,	r
K dr. sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 8010 Kužnik Marija 16. 500 ^ 8011 Zupančič Ana 18, 500. spr. 18. febr. 1917. dr. št.
35	članic."
K dr. Marije Pomagaj 147, .Rfnkin, Pa., 8012 Kroteč Ana 24, 500. spr. 29. jan. 1917. dr. št. 37 članic.
K dr. «v. Ane 150, Cleveland, Ohio., 8013 Suhadolnik Frančiška 38, 500. — 8014 Filipovič Magdalena 49, 250. spr. 18. febr. 1917. dr. š.t. 38 članic.
K dr. sv. Družine 115 Ind,polis, Ind., 8015 Rajer Neža 28, 1000. spr. 4. febr. 1917. dr. št. 30 el.(ic).
K dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., 8016 Runčič Jelena
23,	1000. *pr. 16. febr. 1917. dr. št. 85 čl.(ic).
K dr. sv. Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wise., 8017 Prohas-ka Marija 23, 1000. spr. 18. febr. 1917. dr. št. 60 članic.
K dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport. Cotnn., 8018 Vegi Ana 27, 1000. spr. 18. febr. 1917. dr. št. 75 čl.(ic).
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od dr, sv. Štefana 1. Chicago, 111., 9149 Vrtar Ivan 18, 1000. 22. febr. 1917. dr. št. 307 čl.(ic).
Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 16954 Šega Jernej 22, 1000. 21. febr. 1917. dr. št. 425 čl.(ic).
Od dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, III., 18042 Legfcn Ivan 16, 1000.
24.	fetir. 1917. dr. št, 167 čl.(ic).
Od dr. sv. Cir. in Metoda 4; Tower, Minn., 21560 Pezderc Ivan
27,	1000. 21. febr. 1917. dr. št. 99 čl.(k).
Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 21813 Prus Martin 21, 1000. 24. febr. 1917. dr. št. 496 čl.(k).
Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 18055 Mikolič 39, 1000. 24. febr. 1917. dr. št. 151 čl.(ic).
Od dr. sv. Vida 25, Clevelastfl, Ohio, 19010 Pikounik Anton 18, 500. -4 19151 Joželj Iva.n 18, 500. — 21565 Paučnik Alojzij 21, 1000.
—	11067 Piks Ivan 34, 500. 23. febr. 1917. dr. št. 530 čl.(ic).
Od dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, Dl., 6087 Grabelšek Franc 19, 1000 — 20111 Čamernik Franc 24, 1000. 17. febr. 1917. dr. št.
208	čl.(ie).
Od dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 21905 Somrak Ivan 24, 1000. 20. febr. 1917. dr. št. 103 čl.(ic).
Od dr. sv. Jožefa 58, Irwin, Pa., 15544 Dolenc Leopold 16, 1000. 23. febr. 1917. dfc št. 7^čl.(ic).
Qd dr. sv. Cir. in Metoda 59, Eveleth, Minn., 413 Matekovič Jurij 18, 1000. — 5574 Matekovič Marko 27, 1000. 22. febr. 1917. dr. št: 230 č!.(ic).
Od dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstowu, Ohio, 21591 Markušič Frane 28, 1000. — 21825 Lacko Celic 20, 1000. — 16712 Seštak Andrej 29, 1000. — 21593 Jakšič Josip 30, 4000. 28. febr. 1917. dr. št. 135 čl.(ic).
Od dr sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio,, 9102 Grivec Mihael 20, 1000. — 16581 Pueel j Gregor 34, 1000. 28. febr. 1917. dr. št.
209	el.(ic).
Od dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wise., 20408 Sivec Martin 26, 500."25. febr. .1917. dr. št. 155 čl.(ic).
Od dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimoumtain, Mich., 16355 Broso-vič Matija 18, 1000. — 7881 Pleše Josip 29, 1000. 19. febr. 1917. dr. St. 91 čl.(ie).
Ojd dr. sv. Barbare 97, Mt. Olive, HI., 15740 Tuškan Josip 19, «00. 26. febr. 1917. dr. št. 46 čl.(k).»
Od dr. Mar. sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 14079 Mavrin«
febr. 1917. dr. št. 91 čl.(ic).
44, Od dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wise., 21162 Kropeč
Pavel 26, 500. 21. febr. 1917. dr. št. 126 čl.(k).	#
Od dr. sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 20357 hiček Ni kola j 18, 1000. 19. febr. 1917. dr. .»t. 38, čl.(k).	•
Od dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 20119 Kenik Franc 17, 1000. 21. febr. 1917. dr. št. 93 čl.(ic).
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od dr sv. Družine 5, La Salle, 111., 1972 Jančar Jožefa 24, 500.
22.	febr. 1917. dr. št, 149 čl. (k). Od dr. sv. Jan. Krst. 20. Iroaiwood, Mich., 4247 Ritmonič Marija 29, 1000. 26. febr. 1917. dr. št. 62 čl.(ic).
Od dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 6046 Bogolin Marija 21, 1000. 19 febr. 1917. dr. št. 203 članic.
Od dr. sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 5506 Popovič Tine 16, 1000. 20. febr. 1917. dr. št: 66 članic.
Od dr. Mar. Mil. Polne 114, Steelton, Pa., 6074 Rudman Ka tarina 26, 1000. 20. febr. 1917. dr. št. 26 članic.
Od dr. sv. Ane 134, Ind'polis, Ind., 6080 Repovs Frančiška 21, 500. 22 febr. 1917. dr. št. 36^1anic.
Od dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin, Pa., 7690 Mateko Ja^a 25, 1000. 28. febr. 1917. dr. št. 37 članic.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPEt SPREJETI.
K dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., 18263 Kobal Franc 16, 1000. — 519 Kobal Franc »t. 37, 1000. 15. febr. 1917. dr. št. 149 čL(ic).
K dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 16443 Bukovački Jakob 31, 1000. 20 febr. 1917. dr. št. 173 čl.(ic).
K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 8470 Bubaš Peter 32, 1000. 18. febr. 1917. dr. št. 139 čl.(ic).
K dr. sv. Jožefa 56, LeadvUle, Colo., 19541 Skala Mihael 27, 1000. 14. febr. 1917, dr. št. 193 čl.(ic).
K dr. sv. Jurija 73, Toluea, lil., 19845 Teči Blaž 44, 500. 25. febr. dr. št. 47 el(ic).
K dr. sv. Alojzija 95, Broughton. Pa., 21610 Česnat Ivan 23. 1000. — 19088 Mahnik Franc 29, 1000. 20. febr. 1917. dr. št. 88 čl.(ic).
K dr. sv. Roka 113, Denver, Colo., 20411 Novak Ivan 18, lp00.
23.	febr. 1917. dr. št. 60 čl.(ic). K dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, X. Y., 3173 Pleško Ivan 39, 1000.
2. mar. 1917. dr. dl. 146 čl.(ie). • (
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont., 1353 Podobnik Terezija 16, 500, 30. jan. 1917. dr. št. 200 čl.(ic).
K dr. sv. Roka 15, Pittsburg, Pa., 4568 Bukavački Antonia 33, 1000. 20. lebr. 1917. dr. št. 173 čl.(ie).
K dr. sv. Ane 156, Chishoim, Minn., 7377 Gazvoda Frances 25, 1000. 17. febr. 1917. dr. št. 48 članic.
PRESTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 8841 Oblak Anton 19, 1000. 4. febr/ 1917. I. dr. št. 496 el.(ic) II. dr. št. 247 čl.(ic).
Od dr. Mar. Pomagaj 17, Jenny Liaid, Ark., k dr. sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 3083 Bokal Matevž 36, 1000. 12. febr. 1917. 1. dr. št. 22 Čl.(ic). II. dr. št. 40 članov.
Od dr. Mar. Pomagaj 17. Jenny Lind, Ark., k dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111., 16057 Mačivnik Ivan 44, 1000. 11. febr. 1917.
I.	dr št. 22 čl.(ic). II. dr. št. 55 čl.(ic). Od dr. V. Vida 25, Cleveland, Ohio, k dr. sv. Jožefa 110, Bar-
berton, Ohio, 19756 Jakič Anton 17, 500. 18, febr. 1917. I. dr. št. 530 čl.(ic). II dr. št. 62 čl.(ie).
Od dr. sv. Cir. in Metoda 45, E. Helena, Mont., k dr. sv. Jožefa 69, Gt. Falls, Mont., 21301 Kučan Jurij 24, 1000. 20. febr. 1917 t dr. št. 64 čl.(ic). II. dr. št. 25 čl.(ic).
Od dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 15387 Barič Marka 29, 1000. 3. febr. 1917. I. dr. št. 286 čl.(ic). II. dr. št. 530 čl.(ic).
Od dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., k dr. sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 9983 Flajnik Franc 25, 1000. 11. febr. 1917. 1. dr. št. 286 el.(ic). II. dr. št. 38 čl.(ic).
Od di. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo, k dr. sv. Družine 136, Will ar, Wise., 13464 Česnik Josip 37, 1000. 19. febr, 1917. I. dr. šl. 103 čl.(ic). II. dr. št. 51 čl.(ic).
Od dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k dr. sv. Jan. Krstu. 14, Butte, Mont., 20160 Kuss Anton 19', 1000. 14. febr. 1917. I. dr. št. 192 M.(ic). II. dr. št. 200 čL(ic).
Od dr. sv. Cir. in Metoda 59,. Eveleth, Minn., k dr. sv. Družine 136, Willard, Wise., 1175, Kastigar Alojzij J. Rev. 44, 1000. 4. febr. 1917. I. dr. št. 230 čl.(ic). II. dr. št. 51 čl.(ic).
Od dr. sv. Jožefa 69, Gt. Fadls, Mont., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20085 Žlembcrger Ivan 26 1000. 3. febr. 1917. I. dr. št. 25 čl.(ic). U. dr. št. 530 čl.(ic).
Od dr. sv. Ant. Pad. 71, Crabtrec, Pa., k dr. s\v Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 7437 Progar Josip 21,000. 11. febr. 1817. I. dr. št. 19 čl(ic)
II.	dr. št. 95 čl. (ic). Od dr sv Družine 109, Aliquppa, Pa., k dr. sv. Valentina 145,
Beaver Falls, Pa., 16594 Flajnik Ivan 1000. febr. 1917. I. dr. 43 čl(ic). II. dr št. 38 čl(ic).
PRESTOPLE ČLANICE.
Od dr. Mar. Sed. Žolisti 50, AHegheny,Pa., k dr. sv. Valetina Cleveland. Ohio, 7578 Barič Terezija 32,1000. 3. febr. 1917. I. dr. št. 286 čl (k). II. dr. št. 530 čl(ic).
Od dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., k dr. sv. Valentina 145 Beaver Falls, Pa., 3410 Flajnik Ana 25, 1000. 11. febr. I. dr. št. 286 el(ic). II. dr. št. 38 čl (ic).
Od dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, III., k dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., 1920 Svete Franca 22,500. 28. jan. 1917. I. dr. št. 208 čl(ic). II. dr. št. 94 članic.
Od dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., k dr. sv. Ane 120: Forest City, Pa., 3568 Lavš Marija 32,500. 15. febr. 1917. I. dr št. 212 čl(ic). II. dr. št. 119 članic.
Od dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111., k dr. Mar. Pomagaj 119, Rockdale, 111., 4809 Zupančič Terezija 22, 1000. I. dr. št. 114 članic. II. dr. št. 34 članic.
Od dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wise., k dr. Kraljica Majnika 157 Sheboygan, Wise., 5893 Kumik Marija 23. 500. lo. febr. 1917. I. dr. št. 127 članic. II. dr. št. 60 članic.	^
IZLOČENI ČLANI.
Od dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16287 Matelič Frede-rik 43. 500 12. febr. 1917. dr. št. 72 čl(w).
Od dr. sv. Jožefa 103, Wilwaukee, Wise., 12874 Nadu Fraiik 31. 1000! 22. febrvl917. dr. št. 102 čl(ic).
ODSTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Štefana 1. Chicago, iy., 19776 Cerjanec Josip 21, 500. —21059 Žižek Martin 46, 250. 22. febr. 1917. dr. št. 307 čl(ic).
ODSTOPILA ČLANICA.
Od dr. sv. Ane 105, New York, N. Y., 4563 Cerar Antonija 26, 500, 28. febr. 1917, društvo šteje 70 članic.
ZNIŽAL ZAVAROVALNINO $1000,00 NA $500.00.
Pri dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chishoim, Minn., 9920 Špeh I-van 19 zniž. 18. febr. 1917. dr. šft. 69.Č1 (ic).
Jos. Zalar, gL tajnik K. S. K. J.
vrgel raz sebe redovniiko obleko m pobegnit iz sa^nostana. Slava
mu, kličejo svobodomisekjfr, ki toil i ne morejo videti samostanov in redovnikov m poveličujejo vsakega duhovnika, ki se izneveri svojemu stanu. \ >• *>"V
A Giordano je bil krivoveree, ki je 4)11 nevaren tudi drfavi; zahteval je namreč, da naj se vpelje mnogoženstvo in držal je je načela, katero je pozneje Proudhon naikratko izustil : Lastnina je tatvina. Iz pisov svobodomiseleev se svetlikajo enake želje, enake trditve — torej: Slava spominu Giordanovem!
Njegova nabožnost je bila poganska; vere se je otresel že v svoji mladosti; bil je poganski kristjan ali krščanski pogan; bil je materijalkst; trdil je da sta Bog in narava dvojčka; z ozirom na evolucijo je Bruno prehitel Darwina; tajil je, da izvira človeštvo iz enega para; tajil je stvarjenje trdeč, da se a<torai vrte od vekomaj m se bodo vrteli vekomaj ;tajil je odrešenje in božanstvo Kristusovo; čudeže Kri-
da so bile* ječe insult* in visoke sobe in da
__palače proti drugim
Voveiw, zaporosn v Evropi; zagotavljana« tudi, da ni noben obtoženec bil vklanjen V verige in nesH železen zavratnik. Tako poroča vettk sovražnik katoliške cerkve; kako pa slepe sjvoje fcaeke voditelji svobo-dnjašt va! Svobodomiselci, ali je pri vas svobodno misliti toliko kakor lagati f
Svobodomiselci, aa Giordana Bruno se potegujete in neprestano zagotavljate, da verujete samo to, 1-ar vam dokaže naravoslovje. Poživljam vas, da dokažete nauke, ki jih je predaval Bruno. Prosim vas, poučite nas in dokažite nam vendar enkrat, da sta materija in energija sila (sila v naravi) večni, ne pa vstvar jeni od Boga! Gospodje, težko bo Slo; do dan^s niso mogle in niso znale dokazati tega nki najbistrejše glave najostrovi-dnejsih veleumov. Vi pa vendar verujete to m sicer brez dokazav! In brez prestanks oe derete na vse pretego, da ne verujete, česar ne dokaže naravoslovje! In vendar verujete brez dokazov! Ali ni res svobodomisedstvo pravcato blodo-miselstvo. Se eno: Ali morete dokazati, da je katoliška cerkev pre-
- , .. . . ganjala le enega znanstvenika, ki stusove je smatral za lesti m zvi- * m d Tle4zpodbito dokazati svo-norčeval se je iz čudežev
). A. Lincoln imenuje hinavce vati, svobodomiselci, ki net privoščite svobode katoličanom. Na svidenje!
Resnicoljub.
mmmmmmmw£mmm
jave; norčeval se je iz božjih, čes, da nasprotujejo naravnim zakonom; trpljenje Kristusovo mu je bila žaloigra, katero so povzročili spletke in ko varstvo; zasramoval je sv. obhajilo; veroval ni v osebno neumrljivost, učil pa jc, da se duše iz človeških te les preseljujejo v telesa živali ali stopet v telo 'kakega človeka in da po zakonu več noga izpremmjevan-zdaj v slabšifi zdaj v boljših razmerah.
Tako nam o njegovih, naukih po-
je trditve ali nauke? Na nofce, svobodomiselni junaki! V boj za resnico! Dokažem vam pa jaz, da svobodomiselci niste posebno prijazni znanstvenikom, če tudi brez prenehanja kričite — znanatvo — v^da — izobrazba — napredek.— Vsako leto praiznujete spomin francazkih svobodomiselnih revolucionarjev in s tem odobravate njih slavne črne — nji-h morije in mesarsko klanje tisočin nedolžnih žrtev.
Lavoisier je bil katoličan; bil je
Katoličanstvo v Zdr. državah narašča.
Iz baš pred kratkem izdanega poročila v "Official Catftiolic Directory" posnemamo, da je živelo koncem leta 1916 v Združenih državah 17.022,879 katoličanov, ali za 485.770 več kot leto nazaj.
V tem poročilu zatrjuje statis-tikar, da živi sedaj v Združenih državah okrog 19 milijonov katoličanov. K temu Številu je potreba še prišteti 7,342,262 katoličanov živečih na filipinskem otočju in 670.995 v pasu panamskega prekopa, na otoku Guam, Porto Rico in na havajskkih otokih. Torej živi dandanes pod ameriško zastavo sloupaj 25,436.136 katoličanov. Sedaj imamo katoličani v Združenih državah 3 kardinale,, ll nadškofov, 96 škofov, 19,983 duhovnikov. Skupaj je 15.520 katoliških far, 5687 katoliških (farnih šol) kamor zahaja 1,537,644 otrok. Tekom leta 1916 se je število naših duhovnikov širom Združenih držav povečalo za 411, število cer kvenih občin pa za 357.
Katoliška cerkev toirej lepo napreduje^ Združenih državah navzlic neprestani gonji od strani njenih sovražnikov in nasprotnikov.
ročaj o zgodovinarji: Beriti, Brun- L^ ^jy^jfc kemikov; zovejo nliofer, Warner, Gfroerer in dr. ga začetnika moderne kemije; on
Na večino njegovih naukov, katerih seveda ne znajo in ne morejo dokazati, pa prisegajo tudi slovenski svobodomiselci in zato mu kličejo: Večna slava Giordanu in večna sramota katoliški cerkvi, »ki ga jc sežgala na grmadi. Toda to ni res; katoliška cerkev ga ni sežgala ampak samo proglasila 'za krivoverca, ker je učil nauke, ki nasprotujejo naukom katoliške cerkve. Takih naukov niso trpeli niti na slavnem protestantovskem vseučilišču v Oxfordu v Angliji. Za časa protestantske kraljice E-lizabete, ka<tero je Bruno navzlic njenemu pohotnem življenju oboževal m opeval, predaval je ta krivoveree svoje nazore na tem vseučilišču, in posledica je bila, da so ga protestanti kmalu odslovili; in ker se je zbal, da bi roka 'kraljičina, ki je obglavila in obesila tisoče veri zvestih katoličanov, zagrabila radi njegovih naukov enkrat tudi njega, zato jo je potegnil iz Anglije. (Chr. Siigwart).
Prišel je v nemško protestantsko mesto Helmstaedt, kjer je za-čej poučevati na ondotnem vseučilišču ; a neko nedeljo ga je superintendent Boethius v javni pridigi izobčil iz protestairtizma radi njegovih krivih naukov. Katoliška cerkev pa je njegove nauke proglasila za krivoverne, oddala. Giordana svetni gosposki, ki ga je sežgala na gromadi, ker po državnem zakoniku je bilo krivoverstvo zločin kaznljiv s smrtjo. Svetovno oblastvo je torej izvršilo kazen.
Za obtoženca, ki je prišel pred iukvizicijo res ni bilo prijetno, godile se pa tudi niso take grozovit osti v ječah, kakor poročajo sovražniki katoliške cerkve.
Protestant Dr. R. Sehaefer je spisal tri knjige o inkviziciji in trdi, da ni med protestantskimi nasprotniki iti inkvizicijo nobenega, ki bi jo mogel prav presojati, ker nima nobeden dovolj znanja; katoliški zagovorniki mu pa tudi niso vsi zanesljivi. Toda Sehaefer pfizna, da se je inkvizicija prisa-<§vala postopati najpravieneje; če pp. nekateri pisatelji sporočajo, se je načeloma 'krivično in grozovito postopalo z obtoženci, piše jo to ali iz nevednosti ali preziran-ja resnice, večina pa iz sovra&tva dj> katoliške cerkve. (Sehaefer, Bertrage zur Geschichte dar Inqui-rition). Llorente, ki je tako so-mien katodiČanstvu, je spisal največ laži o inkvisiciji; te laži pa so-liki katoliške cerkve še dan-los pogrevajo v svojih zgodovinah.
—
ji«
lega grozdja.
jb
slovenske
.it kateri spreia vsa loa viaa is najbolj
vina jamčim.
Pošiljam vino isven Chicage v sod čkih po 15 ijoi Jft) galon.
Pilite po cenik.
POŠILJAM DBNAB
v stare domovino in na vse strani, točno, redno in POPOLNOMA ZANESLJIVO po NAJNIŽJIH cenah.
Rojaki, ki šelite svojeem v stari domovini pomagati v teh groznih časih, sedaj se vam nudi najlepfta prilika sa to, ker so krone tako poceni.
* ; 10b Kron velja samo $13.00..
Ako želite poslati denar potom bre* žičnega brzojava, pridenite še $4.00 sa naslov.
Sprejemam naročnino sa list "Glas Naroda".
Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
Ako imate namen kupiti v Chicagi, ali osobito v nafti slovenski nsselbiai kako hiio ali loto, ali da imate isto namen prodati, oglasite se pri meni in boste dobro postrešeni.
Svoji k svojim!
FRANK JURJOVEC,
1801 W. 22nd Street, Chicago, 111.
v Ameriki, — v na« sla v »oznani	£
par tisoi "galonc", da nam se bo	=
nsjsi bo še v petek, sli "svetek".	=
a le samo ob sebi reklamo, ker je naravna in prisUs	=
*ga in h^	igjSt	I
t!S! kakVkapljlco imam v kleti. D?bro .blago se samo hvali, tega	£
gesla se držim jas.	=
JOSIP PERKO,	=
I SltvcBski goMilaičar,	*23l St. Wtod Sir. Chlc.|t, III	=
Tiiiiiii tfl^i^tfJllllll^^ll^ll$lll••lIlllllllll■^■^•■■■■**•^

ni bal svobodomiselc, ampak katoličan m kot tak je vendar zasledil leta 1789 zakon o stalnosti tvari-ne t. j. zakon, da količina tvarine ostane na svetu zmerom enaka; če tudi se tvarina izpreniinja, ni je zato ne več, ne manj. Pravim, da je bil rta mož katoličan, ne pa bfez-veriii svobodomwlec.
Učeni protestant Whewell poroča, da so revoiucijonarni svobodo-m»e)ci tega znanstvenika, ki je živel m gorel samo za znastvo, vrgli v zapor pod pretvezo, da je kot državni uradnik izpridil državi nekaj tobaka; v resnici pa so ga vrgli v zapor zato, da so pdd to pretvezo lahko zasegli njegovo premoženje. Ali ni lastnina tatvina tudi 2a svobodomiselce? Prosil je svobodomiselne sodnike, naj mu prizanesejo še nekaj dni, da bi dovršil svoje raziskavanje, če-gar uspehi bodo veliko koristili za človeštvo. Živinski bedaki, nadaljuje Whewell, pa so ga zavrgli — (prav svobodomiselno),— da lju-dovlada ne potrebuje nobenih iznajdb. Odpeljali so ga k gilotini in 8. maja 1794 so tega začetnika moderne kemije in iznajdnika zakona o stalnosti tvarine obgtavrli svobodomiselci. (Umrl pa je v krščanski yeri, poroča M. G. Le-moine, Revue des qustions scientific, L. 78-79). Ti revoiucijonarni svobodomiselci niso prizanašali ne nedolžnim, ne zaslužnim, ne krepostnim, ne glasovitim književnikom, ne dičnira vele-umom, samo da so se obdržali na krmilu, če tudi s pomočjo najskrajnejše silovitosti in krivice. (Whewell.) Takšni so bili svobodomiselci pred 100 leti in takšni so še danes. Svobodo označujejo — seveda svobodo^ijim ki njih neveri, a nobene svobode katoliški cerkvi. Iz njih pisanja tahko skilepamo, da bi svobodomiselci tudi dandanes morili., požigali; obešali in glave sekali nedolžnim katoliškim žrtvam, pa nimajo še dovolj moči.
Kot taki pa ste izgubili vso pravico govoriti o inkviziciji, ker odobravate in želite še dandanes ona. grozodejstva, katera so izvrševali vaši bratje £red dobrim sto-let jem. Zmerom se sklicujete na A. Lmcolna; pa ta Lincoln obsoja svobodomfeeloe in vse druge, ki bi katoličane najraje požrli. Lin-eolft ptfte 1. 1855. vojemu staremu prijatelju Joshua Spedu. "Ko bodo Know-Nothings prišli na krmilo, (glasila se bo naša konstitucija TUnaki so vstvarjeni vsi ljudje ra zun črncev, priseljencev in katoličanov. Ko pa pride do tega, potem
Kanadska pšenica za zaveznike.
Ottawa, Kanada. 12. marca. —
Angleška vlada se je pričela pogajati s številnimi farmarskimi zvezami v Kanadi za nakup vsega pridelka pšenice v tekočem le« tu.
Lansko leto je Anglija pokupi la vso pšenico v Avstraliji; ker je pa uvozna pot iz Kanade 4 krat krajša in cenejša nego iz Avstralije, se bo skušalo letošnjo jesen nakupiti kanadsko pšenico za Anglijo, Francijo in Italijo.
Newyorski župan vojni tajnik?
Washington, D. 0.13. marca. —
Tu se govori, da bo predsednik Wilson namesto dosedanjega vojnega tajnika Bai<erja imenoval newyorakega župana John Pur-roy Mitchel-a; vendar ta vest še ni do cela verjetna.
Nemci se trumoma selijo v Mehiko.
New York, N. Y. 12. marca. —
Iz strahu pred morebitno vojno so se pričeli zadnji čas Nemci iz našega mesta trumoma seliti v Mehiko. Samo tekom minulega tedna je zaprosilo potne liste pri tukajšnjemu konzulatu nad 400 Nemcev. Večina teh izseljencev je odpotovala po železnici preko San Antonio in El Paso, Tex. ter od tam dalje čez mejo v Mehiko.
Zapreke pri obešanju. Spokane, Wash. 12. marca. —
Zvezno sodišče je pred nekaj dnevi obsodilo na smrt Indijanca Edward Mayberry in sicer bi moral biti dotičnik obešen letos dne 20. marca. Ker je pa v državi Wash, smrtna kazen postavno prepovedana, so se obrnili tuk. oblasti v Washington, D. C. na državnega zakladničarja, naj bi 'se dovolilo obesiti tega zločinca na strehi, ka kega državnega poslopja v našem mestu. Ta prošnja je bila pa odbita. Enako je tudi justični dej) partment zavrgel prošnjo^ da bi se, smelo tega Indijanca obesiti na kakem državnem zemljišču, ali rezervaciji. V obče se torej sodi, da se bo Mayberryju spremenilo kazen v dosmrtno ječo, ker ni v celi državi Wash, prostora za vislice.
Družinska žaloigra. Little Rock, Ark. 11. marca. —
Sinoči je slaboumna zamorka Ad-die Green v spanju umorila svojega moža in seStero svojih otrofc. Otroci so bili v starosti ud 2 — 15 let.
Povoljni uspehi pri naborih.
Washington, D. C. 12. marca.
Meseca februarja 11. je bilo širom držav potrjenih 4852 vojaških novincev in prideljenih stalni arma di. Armadni častniki so vsled tega zelo zadovoljni in izjavljajo, da se bo predpisano število vojaštva v naši anmadi do 30. junija t. 1. že izpopolnilo.
T«L.: CANAL Off,
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
iS iS W. 22nd St.. Chicago, ill.
Posor gospodinja! Ako rabita pri gospodinjstvo svate mleko, dobre aledko, eU klelo smetano, (Cream) ali okusno, dome nerefeno meele* (Butter) oglasita v moji mlekarni.
Denar _
je varno shranjena
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na kavni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
Plačujemo po Jft obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem dragem krp j a Zdraž. držav.
Dva člana K. S. K. Jednota sta naša dolgoletna uslužbenca : g. J os. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Jas prodajam mlako, ki ja pasterUi-sirano; dobivam ga mer je v. skassno
. naravnost od far-Mleko ja preje natančno pre-
__io in pregledano od Mestnega
sdravstvsoega urada (Health Department) p redno gre is mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da ja naravno. Mleko taka vrsta ja posebno priporočati	-----------
Mleko rasvaiam po hiiah točno vsak d časa.
naročila se toplo pripore*
dan o pravem časa obilna
Za o Sam:
rKAMC CHILL. ili iiilili
_ isa banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po aajaiij.m kurzu. Oddajamo v najem varnostno skrinjico po $3.00 na lato sa »hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo men j ice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $159,000. Rezervni sklad SJOO,000.
m
Dolžnosti uradnikov društev jn podpornih organizacij.
Vsak uradnik društva se ob času nastopa svojih uradniških dolžnosti zaveže aH s častno l>esedo ali celo s prisego, da bode deloval kot taki uradnik za napredek organizacije v vsakem oziru. In mnogo je takih, kateri ostanejo svojim obljubam zvesti, in drugi so zepet taki, da pravico: kakor so moji predniki delali, tako bodem delal tudi jaz t
To ni nikakor prav, in sicer vsled tega ne, ker ima novi uradnik mogoče veliko boljšo tozadevno priložnost kakor jo je, imel pa njegov prednik, posebno še pri obrestovanju društvenega denarja, ker, če lahko istega vložite na 5% ali 6% obresti, je boljše nego, da bi ga uložili samo na 3% obresti; to jc vaša dolžnost, da tako storite. Če morda ne veste, kam bi društveni denar nalagali tako da bi se Obrestoval po 6% ali 6%, v takem slučaju se obrnite na tvrdfco
ELSTON & CO.,
i 39 So. La Salle St., Chicago, 111.
Omenjena tvrdka je občeznana kot poštena in zanesljiva, ter ima vedno na razpolago dosti vrednostnih obveznic (Bonds) za katere so odgovorne ne samo omenjena tvrdka, ampak tudi davkoplačevalci in posestniki različnih mest, vasi, držav, občioe ali šolskih okrajev, ali kake velike korporacije. Najboljši dokaz naše trditve je ta, da še nikoli ni nobeden zgubil nobenega denarja pri nakupu takšnih obveznic. Iste se tudi lahko vsak čas zamenja za gotov denar. Zatorej kadar imate pri društvu svoto $100.00 ali več, obrnite se na nas in mi vam bodemo z veseljem postregli'na ta način, da se bode vaš denar dobro obrestoval
Priporočamo sc vam s spoštovanjem
ELSTON & CO.,
39 So. La Salle St., Chicago, III.

(Dalje.) 3. Kako izpričujejo nebesa?
Kakšno "javno mnenje"
a-
ko smem tako govoriti — j^ pa o
tej zadevi v nebesih t Da je v nebesih med vsemi čednostmi najviše zapisana m najbolj ljubljena sveta deviška čistost, med vsemi pregrehami pa najbolj zavržena in sovražena grda nečistost, lahko razvidimo iz tega, ker Bofe v sv^ pismu nobene druge čednosti tako ne pohvali, nobene druge pregrehe tako zelo ne studi, ker je obljubil deviški čistosti v nebesih največje plačilo, nečistosti pa zažu-gal največje gorje v peklu; ker je včlovečeni Bog Jezus Kristus na zemlji tako poslavil sveto čistost ; in pa kar imajo vsi nebeški prebivalci, angeli in svetniki, toliko veselje nad to čednostjo.
Ko ljudem Bog priporoča druge čednosti, je njegovo govorjenje mirno, a ko izpregovori o sveti čistosti, radostno vzklikne, kakor bi se sam začudil, zavzel nad njeno lepoto: O, kako lep je čisit rod itd.! Ko priporoča druge čednosti, išče na zemlji primer, za-stran pridnosti n. pr. pošlje lenuha k mravlji; a ko priporoča deviško čistost, ne najde na tem svetu za njeno lepoto nobene primere, ampak kar naravnost pravi: karkoli se ceni, ne da se primerjati zdržni duši! In če jo komul primerja, primerja jo angelom, rekoč: "Ob vstajenju se ne bodo ne ženili, ne možile,»temveč bodo kakor angeli božji v nebesih.'' Da, še celo Jezus ne najde besed, da bi nam tako dopovedal vrednost deviške čistosti, da bi ga razumeli, ampak kar prafvi: % Quo capere potest, capiat — kdor more ume-ti, naj ume!" Kako# bi hotel reči, da s porzemeljskimi besedami se lepota in sreča devištva ne da povedati, ampak le v deviškem srcu čutiti!
Kadar pa Bog govori o nasprotnem grehu — o nečistosti, razodeva toliko gnusobo in nejevoljo, da do nobenega drugega greha ne tolike. Če začnemo brati sv. pismo, pridemo namreč kmalu dp nekega stavka, ki se nam zdi na prvi pogled nekako čuden, če ga pa natančneje preudarimo, nas kar groza obkle. "Bog se je kesal...!" Ali je to mogoče T I, kaj pa se je zgodilo? Je li mogoče, da se ima neskočno modri Bog kesati česa? Mi .sicej' vemo, da je to le po človeško povedaivo, da je ljudem razumno in da je s tem naznanjen, le neizmerni stud neskočno svete tega Boga; a spoznamo pa tudi lahko, da hujše besede bi skoro Bog sam ne bil mogel izreči, ki bi razodevala vso grozovitost, pa vendar še človeku ostala razumljiva . . . Bog se je kesal, da je ustvaril človeka! — Ko so se v nebesih angeli pregrešili zoper Boga, jih je ^ozovito kaznoval in zavrgel v večno brtzdno; a to ni rečeno, da bi se bil kesal, ker jih je ustvaril. Eva in Adam sta se dala peklenski kači zapeljati in sta jedla prepovedani sad. Grozovito velik je bil ta greh, strašne nasledke je imel zanju in za vse človeštvo; Bogu sta bila zoprna in pekel sta zaslužila, a vendar ni rečeno, da bi se bil Bog kesal, ker ju Je ust varil. Kajn se je močno pregrešil zoper svojega brata Abela, njegov greh je klical k Bo-gu v nebo; a ni rečeno, da bi se Bog kesal, ker ga je ustvaril. Tudi p -evžetnost babilonskih zidarjev mu je bila močno zoprna; pa ustavil jim je drzno zidanje S tem, da iim je zmešal, jezike, a kesal se ni, da jih je bil ustvaril. Toda, ko so ljudje zabredli v nečistova nje m so postali vsi meseni, — tedaj se je Bog takorekoč zavzel nad toliko hudobijo, kakor bi On — vsevedni ne bil kaj takega pričakoval od človeka, ki ga je bil ustvaril po svoji podobi: kesal se je, da je ustvaril človeka1 — Temu primerna je bila tudi občutna kazen. Nepokorščina je Adama in -Evo napodila iz raja —■ a živ-1 jen ju nista precej izgubila; bratomor je storil Kajna ubežnega, da se ni nikjer čutil mirnega in varrega — a živeti je še smel; predrzni napuh je Babilonce raz pršil in razkadil na vse strani, vendar žii^ienja jim ni vzel: ne čistost pa^e tako glasno klicala k Gospodu za raaš^evaffije, da je bilo vprvo z vodo pokončano vse človeštvo razen Noetovih, v drugič pa z žveplenim ognjem požga-
kateri bi se nedolžnega, - bolje
kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja; a e-nako gorje tudi pohujšanemu, — bolje bi bik) tudi njemu, ko bi bil izgubil desno oko, ali desno nogo, kakor da se je dal zapeljati po-hušljivcem!
Cena posameznih reči ali dejanj se «odi navadno po teb, koliko veljajo, ali kakfino plačilo za~ skužijo; nasproti pa koliko škodujejo ali kakšna kazen
se jim odmerja. Tudi v tem oziru je sv. čistost nad vse pri Bogu. Kajti obljubil ji je največje plačilo v nebesih ; najbliže bodo Jagmjetu in peli bodo nedolžni pesem, katere noben drugi ne bode znal, to se pravi, nenavadno plačilo jim bo v delež. Ta slava sv.
čistosti nam pa še v svetlejši luči zablešči, ako pomislimo, kako občutljivo bode v peklu kaznovana nasprotna pregreha: "Nečiatniki bodo imeli svoj del v gorečem, ognjenem in žveplenem jezeru." v
Kakšno je "mišljenje* V nefe sih, n-am je pa najbolj očitno pokazal Jezus, ki je sam psri&ll i® nebes. In kako je On čisl^^ke dolžnost! Pri njem in ok,ro^nje ga je »moralo biti vse čisto .vse nedolžno! Kadar gredo kralji v tuje kraje, .vzamejo s seboj raznih kraljevskih reči, katere so jim

smel v zamaknjen ju gle hodnjo usodo sv. Cerkve na zemlji ter že ne tem svetu amel pone-koliko gledati in uživati slast nebeškega veselja.
Sploh ai je Jezus le take odmiral za svoje najbUžje spremstvo: neomadeževane, ciste .nedolžne, deviške duši! Zato je tudi tolikanj rad imel nedolžne otročiče! Prijazno jih je objemal, svoje svete roke pokiadal nanje in jih Ma-goslavljal: detiinsko prisrčno se jc z njimi pogovarjal — in jim obetal svoje nebeško kraljestvo.
Zares, če se sme srce navadnega kralja soditi po spremstvu, ki ga obdaja; kdo ne bo precej spoamal, kafko.zelo je Jezusovo deviško Srce ljubilo sveto čistost, ker mu smejo le deviški biti tako blizu. O, kako lepo je označila sv. Cer-| kev prihod nebeškega Kralja,s tem, da precej po Gospodovem rojstvu praznuje tri deviške praznike: sv. Štetffena, sv. Janeza in nedolžnih otračičev! Ali niso to najkrasnejši lilijni venci, ki tako lepo zaljšajo prihod Gospoda Jezusa Kristusa?
Kako zelo je Jezusovo presveto Srce ljubilo sveto čktost, nam kaže slednjič tudi tole j Hudobni farizeji so ga pokrivem dolzili raa-liftnih hudobij, n. pr. da z grešniki občuje, da je požrešen, da ififta hudobnega diuba itd.; a tega pa ni
Začetkom meseca marca t. L natska zbornica države Mmko potrdila novo zakousko predi za obdavčenje vseh mehkih p. in si<er 1 m pol centa pri galorsi.
V državi Missouri so nameravali povišati davek na vino »žganje in pivo; ker je ta 'lavek ondi že itak visok, se apostolom prohibit'i-je ta namera ni posrečila. V senatski zbornici so bili možje postave mnenja, da naj tudi tempe-remčniki kaj plačajo v državno blagajno za svojo agitacijo, vsled tega se je naložil govinavedeni davek na mehke pijač«.
mm ;
IŠČEM
izurjenega krojača za izdelovanje moških oblek. Plača dobra. Pla-čaan od suknjiča 7 do 8 dolarjev, od moških hlač $2.25 i. t, d.
Kdor želi prevzeti delo pni meni naj se zglasi pri:
Frank Corn, 1102 Prescott St.
North Chicago, 111. (Adv. No. 10—11)
njimi? Dve najlepši sta prekrasno w "cveteli v bonni hišica v Naaaret^ Kako da bi angeli ne imeli itad "Marija m Jožef! Marija je Tjubiiajvse radi nedolžnih na zemlji? »Saj
najljubše za postrežbo, all pa jjh | dopustil, da bi se ga bil Kdo drznil tam zahtevajo, kamor pridejo; celo pohišje in sobe morajo biti tako barvane, kakor jim Je najljubše, in ozaljšano mora biti vse s cvetličjem, katero je njim najbolj všeč. — Jezus nebeški Kralj je prišel sicer v največji revščini na svet j silno malo je zahteval od sveta: to pa je zahteval od vseh, kateri so bili v njegovi bližini, da so morali biti Vsi čisti in nedolžni. Med barvami je bila njegovemu deviškemu očesu najljubša bela— barva nedolžnosti in med cvetlicami je nad vse Čislal lilijo, podobo svete čistoti; sej je že v šv. pismu o njem rečeno, da se najrajši izprehaja med lilijami.
Katere so pa bile te lilije, ki je Zveličar tako veselo bival med
doižiti najmanjše nespodobnosti. Celo hudobni duh ga v tej aadevi ni smel skušati; izkušal ga je za-peljativ prevzetnosti, lakomm^ti, celo k odpadu od nebeškega Očeta, da naj bi satana častil in molil ; a zoper sveto čistost se celo peklenski idfcmanjavec ni smel drzniti. Po pravici torej tudi omenjajo sveti uČeniki, da je med a-postoli pač trpel lakomnika, a ne-čistnika nobenega ne.
Glejte, taka je v nebesih sodba božja o sveti čistosti. Aft mi jc po vsem tem še treba midolgo razkladati, kako sodijo o njej angeli in svetniki? Čemu pač; saj volja božja je tudi njihova volja, saj drugega ne poznajo kakor božje dopadajenje: kar je Bogu všeč to je tudi njim največje veselje.
in v svojem presvetem srcu gojila vse čednosti, ker je bila .milosti polna; a nad vse je čislala deviško čistot, ker cerkveni učeniki nam povedo, da je že v prvi mladosti devištvo obljubila Bogu in da bi se rajša odpovedala najvišji časti Matere božje kakor pa deviški čistosti: ker je Kraljica .vseh devic, si jo je Jezus izvolil za svojo Mater! Ravnotako «i je pa tudi sv. Jožef s svojo deviško čistostjo zalužil biti.rednik Jezusov, takorekoč namestnik nebeškega Očeta na zemlji: zato sme z eno roko pestovati in objemati Jezusa, ker v drugi drži belo lilijo nedolžnosti! Med tema dvema sne-ženobelima lilijama je hotel Zve-liear preživeti poglavitni del svojega življenja na zemlji.
Pa tudi potlej, ko je šel med svet in je začel očitno učiti, je kazal pri vsaki priliki, da mu je sveta čistot nad vse ljuba.
Sv. Janez Krstnik, ki je Jezusu pot pripravljal in ljiidem na povedoval njegov prihod, je ži vel ves čas v veliki svetosti in deviški nedolžnosti: le nedolžni je smel krstiti Najnedolžnejšega, le deviški je smel s čistim prstom ljudem pokazati Jagnje božje, ki odjemlje grebe sveta. S svojo deviško nedolžnostjo si je pa tudi zaslužil, da ga je Jezus sam pohvalil in stavil nad vse druge svetnike stare zaveze ter ga celo i-menoval "angela". Naj pa še precej tu opomnim, da kakor je bil nedolžen zadnji prerok v stari zavezi; je bil tudi v novi zavezi prvi mučenec, ki je za Jezusa kri in življenje dal — nedolžni mladenič sv. Štefon! Sv. pismo nam naravnost pravi, da so njegovi srditi sodniki videli njegovo obličje kakor obličje angelovo.
Med apostoli je bil njegov največji ljubljenec sv. Janez evangelist, in sicer — kakor se .bere o njegovemu prazniku — "zaslužil si je tako ljubezen po posebni prednosti deviške čistosti; kajti kot deviški je bil od njega izbran in je ostal zmeraj deviški." S to prelepo čednostjo si je zaslužil nepo-pisljivo čast in srečo, da je smel pri zadnji večerji tako detinsko zaupljivo sloneti na Jezusovih de viških prsih in si je drznil nebeške
MARIJA SLUGA
1828 W. 22ad S! Ckteaft, 01.
Tdi^mi CmmJ 4739
iskalen« ta s d rim v aim dovoljenjem potrjena babica
m alfedM prtpomta »'•• venskim la hrrtlkim tonam in ogrskim Slovenkam.
SLOVENSKA OLAZBENA ŠOLA 1854 W. 21. Place, Chieago, 111.
Prof. P. J. Ahachich in A. Lesko-
var.
Poduk na gosli, koncert citre, kitaro, kromatišne harmonike, saxophone, piščal (flauto), klarinet, komet, French horn, Slide Trombone, Oboe Bossoon in vsa druga godala ter pihala, ali inštrumente.
V najem se daje orkester od 5 do 16 godbenikov; za manjše prireditve pa gosli, klarinet in kromatišne harmonike. Pihalna godba se dobi od 16 godbenikov naprej.
P. J. Ahachich, 1854 W. 21. Place. — .Chicago, 111.
lstnsmnnplll
DRAGI SLOVENCI!
* »
Sedaj se vam nudi najlepša prilika za nakup zemlje, ali farme v Marinette in Forest okraja, v severoiztočnem delu države Wisconsin, blizu krasnega Grepnbay zaliva ob miehiganskem jezeru.
Večkrat se je že pripetilo, da je bil kateri izmed mojih rojakov prevaran, l^er je kupil zemljo od agenta in je plačal $200 več od prve roke, kakor pa če bi kupil zemljo od znane Grimmer Land Co., katero zastopam jaz. Ta zemljiška družba da za $200 bolj po ceni pri 40 ekrih kakor pa od agenta; zato ker daje korapanija malo dobička agentu, agent pa prodaja po svojem in zahteva več od vas kakor pa . korapanija.
Dragi mi Slovenci! Čemu plačujete v Taylor okraju v Wis. od $20 do $30 za aker zemlje tamkaj daleč na severni strani, kjer ni dosti
železnic, da bi lahko poslali na trg vaše pridelke?
•
Sedaj dobite lahko od naše Grimmer Land Co. v Marinette in Forest okraju boljšo zemljo in ceneje: od $16 do $20 en aker. Tam vodijo tri železnice; Chieago, Milwaukee in St. Paul proga; Northwestern železnica in pa Soo Line železnica; poleg tega imate v neposredni bližini Greenbay zaliv, pristanišče Marinette in Menominee, od koder vozijo veliki pamiki blago po vsih delih Amerike. Od tu plujeta vedno dva velika parnika z imenom gorinavedenih pristanišč, ali mest. Prevoznina na parnikih je kakor znano cenejša, kakor po železnici.
Usojain si torej uljudno naznanjati, da je ziu.na GrimmeT Land Co., s sedežem v Marinette, Wis., pooblastila mene, Mike Ziman-a za Joliet, 111. in Will okraj za prodajo zemljišč te družbe.
Naslov prvega slovenskega zastopnika za Grimmer Land Co. je: Mike Ziman, 910 N. Chieago St., Joliet, 01. Ž njim se lahko dogovo
rite v domačem jeziku; on gre osebno z vsakim kupcem iz Jolieta pogledat zemljo; njemu so oni kraji znani že od devetega leta.
Ako kupite od te družbe 40 akrov zemlje, vam plača družba vse potne stroške za eno družino, v nasprotnem slučaju če pa zemlje ne kupite, morate pa potne stroške sami trpeti.
Ondi se kupi sedaj lahko od Grimmer Land Co. zemlj<r na lOletna odplačila. Plačati je treba pri 40 akrih takoj samo $25.00, pri 80 akrih $50.00; potem jo pa odplačujete 10 let kakor je vaša volja, ali kakor je vam mogoče.
Kateri izmed naših Slovencev bo kupil zemljo od te družbe, se ne bo nikdar kesal. Za vsa nadaljna pojasnila in odgovore se obrnite pismeno ali osebno na adolej označenega zastopnika.
S spoštovanjem
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA.
sem že rekel, da so oni angelom
toliko podobni, da se vePKrat tako ljubko imenujejo bratci in sestrice angelov božjih, ali pa se še celo kar naravnost imenujejo angeli v človeški podobi. Kristus 3c učil, da ob vstajenju bodo vsi zveličani angelom enaki. Sveti škof Ciprijan pa razlaga, da so nedolžni že zdaj na zemlji deležni te časti ter da se smejo že -zdaj tako imenovati. Tako le jih pohvali: "Kar bomo mi šele v prihodnosti, to ste ve čiste duše že zdaj začele biti, ve imate že na tem svetu v sebi in ker brez posvetnega madeža skoz svet greste in čiste o-stanete, ste božjim angelom enake."
Da so nedolžni res največji ljubljenci angelov, nam priča tudi zgodovina vseh časov, ker se tolikokrat bere, da so ravno nedolžnim angeli božji ne le nevidno, marveč tudi vidno stregli. Kako je lepa zgodba vrlega mladeniča Tobija, ki ga je bil bogoljuhni 0-če tako lepo v strahu božjem vzredil: njega je angel Rafael spremljal na daljnem potovanju, ga poučeval, varoval in srečno nazaj pripeljal ter po njem tudi staremu slepemu očetu zopet podelil zdrave očd. Sv. pismo nam popisuje, kako lepo in zdržno so živeli na kraljevem dvoru vrli izraekki mladeniči Danijel, Ananija, Miza-el in Azarija in pa kako je angel božji skrbel zanje. Ali more verno srce slišati še kaj bolj pretresljivega, kakor je rešitev treh mlade-ničev v strašno zakurjeni babilonski peči ? Najhujša moč na zemlji — moč.ognja — jim čisto nič ne škoduje, ker se jim pridruži druga večja moč iz nebes: angel »topi mednje — nedolžni med nedolžne — in jim izpremeni žarnd o-genj v hladno sapico. Danijel, teh treh enkko nedolžni tovariš, je v levnjaku izkusil ljubeznivo pomoč svojega angela, ter sam hav-ležno spozna: "Moj Bog je poslal svojega angela, da je levom gobce zaprl in mi niso škodovali, ker sem bil pred njim pravičen naj den," Vidite: zato, ker je bir "pravičen' — nedolžen, ga je an gel tako čudovito obvaroval rjo večih levov.
(Dalje prihodnjič.)
-
\
0
MIKE
910 N. Chieago Street,
Joliet, HI.
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1917:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 672 Butler St, Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste ri nobenem društvu, spadajoče h K.
L K. J. se uljudno vabijo pod zastave zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip
Matešič, 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete aova druftvma pravila, lično izdelana pisma, koverte, vSbila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovin«, obrnilo •e na največjo slovansko unljiko tiskarno v Ameriki, na
NAROtNO TISKARNO, 2141-50 Blue Islut Ave., Chicago, III.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnost glede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pnprerne Vplačilne knjižice za člane in članiee, izdelane ▼ malem iepnem formata in trdo vezane. Palje imarfo v zalogi zelo prikladae Kakaznlee za Wa-eainike za izplačevanje bolniške podpore in drugik izdatkov, Ur Pobotnic«. Tiskane imamo tudi Bolnlike liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lahko vodne natančen pregled števila članov po skladik, ali razredih.
17 Ha zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno 1
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Qlaailo K. 8. K. Jednote".
AVtXXXXVVXXXWXXXXX\\XX\\XXXX\\VXXXXV«\X\XXXX\XV\W^
Telefon: Canal 80
Martin Ncmanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1	1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chieago, 111.
2	Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Točim vedno sveže $	izbornoHoerberjero p iT o, fine likerje in prodajam izborne smodke. i	CenJ. gostom je mrzel m topel lunch zastonj na razpolago. \ Rojaki Slovenci vedno dobro dolli!
(!\xv»v
AXXVXXXXXXXX%KXXXXXWXXXXXXXXXXXXXXX
\\\\v
!
I
l
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
V PITTSBURGU <-
pošilja sedaj denar v stari kraj tudi
PO POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZ0JAVU.
Brzojavni pošiljat*« dospo sedaj 1 kraj približno tokom 5 do 7 dni.
100 Kron velja $12.--
Hrzoja-Vka stane sedaj le £2.50 za naslon).
Pošiljajte okrogla vsote, kakor K100,200,500,1000 Itd.
[Brž ko docpe brzojavka v kraj, obveatimo in pozneje pošljemo tudi potrdilo iz »tarega kraja
FIRST-SECOND NATIONAL BANK I
cornfrvmh Ave. a Wood Street. Plttsburflh. P-. f
USTANOVLJENA

Lastno poslopje.
le ]
videla v mokm ječi V ječi, k ka-v smrt. Kako, zakaj? • K9o je pahnil mlado deklico v tako groano smrt t Dož t Ne— on ne. Cecilija, tudi ne. Samo inkvizicija, tasta strains tajno moč . . ffi febimo ona. Ker je Zora Senjaninova sestra. Pa jo poišče vendar Fo-Kscari, dožinja! Strašno! Nihče te ne pocišče, Zora — ker si naznanila svoj odhod. Ob iflarini roki se bo isprehalal Ivan po dogani, smejala se bo veselo. Cecilija. Nihče ne bo slutil, da ti umiraš pod njimi. .
Bežite sence blaznosti! ... Pa kaiko bi bežale ... Bliže prihajajo, se ji reže v obraz kostenjak: Ha, te benečanska nevesta — hoče«, da ti zaplešemo svatbeno kolo T— Oh, priklenjena v tesnem brlogu, priklenjena kot divja zver! Raz-praskala bi stene, razrdla zemljo— pa težka je veriga na roki in nogi. Ne spati, ne sedeti. . . Gnila, mokra je slama. Mrčes grize . . . Rožljaj z verigami, Zora, — dam in noč, dokler ne padeš trudna in ne čutiš več studa, ne bolečin Pa bo prišel morda vendar človek do nje. . . Brez sodbe in hrane je ne puste? Da. Bliža se težak korak. Vrata zaškripjejo. Ali prihaja prihaja prostost! Star mož, sve-tilnieo v roki, se ustavi na pragu, dvigne luč. Lue oibsveti grdobo ječe. Zora zamiži. V trumah be?i po zeleni steni, hite miši v luknje. Luč c«bsveti možev k amen i ti obraz
—	in prošnja umolkne na Zorinih ustnih. To je ječar. Ne gane .ga
? mladost, ne prošnja. Pa je človefc
—	ljubi zlato kot vsak Benečan.
—	Za draga darila, čisto zlato, je pošiljala Zora ječarja k Foscari-ju, k dožinji. Takoj naj gire takoj.
"Takoj!" se je nasmehnil kruto ječar. "Tako govori vsak jetnik Pozzov prvi dan." Postavil je vre vode, kos črnega kruha na umazana tla in zaloputnil vrata, zaklenil. Zori se je zameglilo. Vzbudila jo je plazeča golazen. . . . Slišala je, kako se goste miši oi) njenem kruhu, z groznim vriaJkom je planila pokoncu. Njenemu kriku je odgovarjalo votlo stokanje in rožljanje. . . Kot bi prdhajali duhovi jetolkov. Zašibile so se Zori noge, a gnusna, pregnusna je slama.— Zopet vzdihi! Tožni, strašni! Ah, to so sojetniki. . . Čuj sum, udarjanje valov. . . O, to je Adrija! Uskoška zfoel, pot do svobode —-utesnjena tu v grozni kanal Or-fano. In po Adriji hite barke v Senj, hite gondole na Giudecco.— Kako pojo gondolirji . . . Bila bi mu sledila, Zora, — lepem«, plemenitemu, in ne bi sedela zdaj tu v ječi. Pomagaj, Majka Tisaška! Reši udkoSko siroto napadov raa-lodušnosti, redi jo iz ječe. . . / Je dan? ali noč? Kdo ve to tukaj. Dolgo, že dolgo se zdi Zori. Opominja jo želodec, suha so u-
Nsta. Pa gobi se ji voca na tleh, kruh so snedle miši. Ah, zdaj pri-haja nekdo. Luč, človek. Kaj ni . bil že enkrat tu? Danes? včeraj? Kaj vem !"Poeno prideš, prijatelj — poeno. O daj — odpni mi verige. Tnudne so roke in noge. Daj — pelji me v svetlobo— o-maguje mi duša v temini. Daj, povej: Je jutro, ali noč, prijatelj?"
Suho, brez zlobe in sočutja, se je nasmehni ječar: "Oj, mlada moja! Tta ni več poti na dnevno luč. Kaj vprašaš po času? Jetniku Pozzov sta dan ki noč enake veljave. Ječar sem — ne tvoj prijatelj. Kaj prijatelj! Ječar sem — zapiram in odpiram duri, prinašam hrano, naznanjam smrt. A ti si čarodejka. Pomagaš si sama."
44Tako mi duše in Boga! Pošteno dekle sem imenitnega rodu. Da stopiš k dožinji, do generala Foscarija, poJcrijeta ti vsako stopinjo z zlatom." «"Oj dekle! Visoka imena ime-ttuješ. A jaz imam samo eno glavo. Dožinja, general! Kako naj pride ječar Pozzov do njiju ? Kot nebo in zemlja so si oddaljene dvorane dogane m te ječe."
"A jaz hočem sodbe!" razbesni Ju riševa sestra. "Kdo me zapira, toži? Gorje njemu!"
"Aha!" opomni suho ječar. — "Tako delajo vsi prve dni. Kličejo nebo in pekel — sodbo in prijatelje. Pa to mine, dragica, črez par dni boš krotka in tihal kot drugi. Kruha nisi jedla? Še V slast
Zora je slifela zamolkla vprtfanja hripavih glasov, ki so se odvadili govorjenja -7 osorne odgovore ječarja Potem grobna tišna. Ah ne. Ko umolkne človeški glas, izgine luč, tedaj se oživi stena. Miši švigajo, skrtajo. . . Groza! In zašu-mi Adrija! O Bog! Reši obupano siroto blaznosti!
Zopet ječar . . . Kaj pravi? Verige odpenja? Gor naj na sledi Zora, pred mogočnega gospoda — "Foscari!" zavrisne Zora, ntf šel me je — prišel pome. Slava Bogu!"
Razočarana je obstala na pragu stražnice. Ni bil Foscari, ki se ji je bližal z izrazom sočutja. Dož! Neznan ječarju je stal pred Zoro. Mignil je, zaprl vrata. Senjanka je bila sama z gospodarjem Vene-cije.
Vaša svetlost!" je sklenila proseče roke, "rešite me! ... Pa saj sem že rešena, ker vidim vaš obraz, Vedno ste bili dobrohotni siroti."
Zora, uibožica, ne varaš se. Vse, vse storim zate. G4ej, tu večerja zate — posluži se, revica— potem govoriva."
Hlastno je jedla iti pila. Vrnila se je moč, pogum. Vrnila sramežljivost, ker je tako nemarno opravljena. Naglo si popravlja lase, o-bieko.
"Oj ti ničemumica!" se nasmehne dož. "Čakaj! svilena, zlato-tkana oblačila dobiš, vozila se boš v zlatem bucentavru, če poslušaš
mene."
"Kaj meniš, svetli knez?" se čudi Zora, drhti. Čuden je dožev pogled ,žgoč. Nikdar je ni pogledal Foscari tako.
sotica moja,'' se nasmehne dož zoprno, poželjivo in se pomakne bliže drhteči. "Zora, lepotica moja— poglej, kdo je tvoj edini pravi prijatelj: Ves, da te je vrgel sam Foscari v ječo? Da se te reši — da se poroči s Klaro. Obtožil te je čarovnije. Jaz samo Zora, imam moč, da te rešim grozne kazni. Kaj, ali je strašna tvoja ječa, Zora? Poznaš konec takih jetnikov? Zgnijejo.. Ob živem telesu jih grizejo podgane. Strašno, kaj ne!— Že vidim sledove strahote na nežnem licu lepe Zorice. Kaj ne, da se ne,vrneš v kraj strahot, Zora?
V	tvoji Toki je tvoja rešitev."
"Kaj naj storim?"
"Ne tako plašno, golobica. Iz-kažes mi hvaležnost. Najprej me poljubi!"
Burno- je zavreia kri Senjanki. Nečisti dožev dih je umazal belo lice. Otemnil jo je bolj kot mrak ječe. Naglo se dvigne dekličiha roka — glasna pljustka prileti na doževo lice.
"Kaj! Taka je tvoja hvaležnost? Ne veš, da te usmrtijo na moj mig"?
"Naj me! Umrjem poštena. In čuj, brezvestni, neverni mož blage Cecilije: Bog te bo kaznoval za tvoje podlosti. Ni res, da me je obtožil plemeniti Foscari. Ti in Venier dfca skuhala to kaše. Venier, da se maščuje nad mojim bratom — ti, ker si pes, beneški pes."
Kaplja za kapljo tika raz st^op. Mučne slike se ponavljajo Zori.
V	črni dvorani stoji pred inkvizicijo. Črno zakriti, zahaljend sede sodniki za črno mizo. Nad njimi vise zlati venci oblasti, za njimi visi na črni steni meč pravice, pred njimi kniž, urna s krogljami.
Tiho je v dvorani. Sodhiki mokre mlado žrtev. . . "Kdo me obtožuje ih česa?" vpraša nestrpno Zora. "Predana dekle!" vzklikne inkvizitor. — "Pozna se, da je Senjaninova sestra," pristavi drugi. "Obdolžena si čarovnije," pove s strašnim glasom predsednik. Čarovnije! Usmiljenje! Čar rovnice zažigajo v Primorju! — "Kdo me dolži? Kdo kaj dokaže?" vpraša trepetajoča Zora.— Predsednic zvoni. Vstopita soproga Foscario, vstopi Klara Moceni-gova. Strast grdi obraz Bernade, lepe Ivanove matere, ljubosumnost pači ozko Uce Ivanove neveste.
V srditih besedah tožijo Senjan-ko. Pcmesla je nemir v Foscarije-vo družino — odtujila sina roditeljem, ženina nevesti. Zapeljava-la je doža, začarala Ivanu, Ceciliji.
Zaman se brani1 sirota. Tedaj vzkrpi uskoška kri. "Podleži ste,
«*M
-V
"Zora svojo krivdo?" Mralo vprašanje po dvorani. Mrzlo, davno so bili obsodili siroto. Čemu] tedaj vprašanje?
"Igrate se s siroto;" govori Zora. "Veste, da sem nedolžna. So-j dil vas bo Bog, krvopije Uskokov. Donna Foscari — naj vam oprosti Bog! A vi, Klara — vi .... Nikdar vas ne objame Ivan Fosca-| rijev. . . "
"Motči, dekle! Odgovarjaj naj vprašanja! Nedolžna si? Torturai ti razveže jezik in vzame veselje žaliti , beneeanske plemkinje. VI Dvore resnice z obtoSenko!"
Španski Škorenj, šibe, tezahuca, vrvi, klešče, bičri z železnimi kro-l glami, ki trgajo meso z života, u-teži, baklje, kolo — oj, VBega ima I benečanski rabelj na izbiro. j In Dvori resnice se imenujejo^ prostori, kjer prisili muka obtoženca, da izpove. In divji, pol nag je ra- j belj — hlapci se vesele žrtve, poželjivo motre mladenko.
"Ali jo bičamo? Ali naj ji zdro-| bkn nogo v škornju, jo raztegnem na tezalnici, ji opečem rame z ba-j ki jami ali razbelim klešče?"
Rabelj vprašuje, veselja Žari o-braz njegovih sirovih hlapeev.
Poželjive roke se utegnejo, ho-] čejo strgati Zori obleko z života. "Ne, net" zakriči Zora obupno. "Vse priznavam, vse! Vodite me] na grmado — samo ne mučite me!"
"Kdaj' zafcgete Čarovnico?"] vpraša sladko donna Klara inkvi-zitorja. O kako bi uživala ob Zo-rinih mukah!
"Ne zažgomo je, plemenita don-| na," jo razočara odgovor. "Fosca-i
n, vaš ženin, bi vam ne vedel hvale za to. Imamo tudi druge o-'Kaj me gledaš vpraSaje, kra-kjj.re ra<|i javne smrti. Pa ne bojte ica moia " se (nasmehne dož z o-	__v^j. ..	•»»
se, Senjanka konča v ječi.
Umrje v ječi. Taka je Žormaj sodba. Vročica pospeši smrt. Vročica poraja blodne slike. Temne | in svetle: Belč se jadra, dr&e ve-trnjače. Kot lastavica, kot strela! z nebes. Visok, kot hrast. Vrafcft-1 ka, stoji ob jamboru. Zatrese mostišče klica: Slava vojvoau Junaku! Slava Jurieu Senjaniim! Hočeš ti, solnčece naše, hočeš, ga poletimo in.popalimo Benetke. ,, ? Žareča od sreče, od lepotičja, hiti sestra bratu naproti. Sliši se] pesem o Zori, mladi, krasni. Bla-gosljavlja srečna mati otroke. — Juriša, Ivo, Zora. .. . Vsi so dragi, | mili.
Čuj, strel!. . . Benečanske barke. . . Smrt njim! Čuj šumenje burje! Zaprt je Senj — izstradajo ga In vojvoda junaka ni. Kje si, Juriša Senjanin? Kaj poje burja?! O solzah žalosti. . . . Benečanski' gosti — visoki gosti. . . "Sprejmite," pravi Fraokol, Benečane s senjskim 4jem. . . " Oči črne, bel obraz. Cecilija, Ivan. Juriša, Zora. pilo bi j)rata dva, sestri dve. Bilo bi — pa odločil je Bog.
(Dalja prihodnjič).
"sprejmete] gostol julb-
SMEŠNICA.
' ^	v
Pogovor o izgubljeni kravi. •
A.:	"Si li morda že čul, da išče Uredništvo in upravništvo nekega anririkanskaga slovenskega lista svojo izgubljeno kravo?" ^
B.:	"Ne razumem te.— Kaj ima sploh krava pri listu opraviti?'rti
A.:	"Sedaj pač nič več.'— Ali svoječasno je onemu listu dosti pomagala."
B.:	" Na kak način?"
A.:	"S tem da so jo molzli, kako^ so hoteli. Tedaj je bilo mleka in smetane dovolj na razpolago. Ta stvar se je pa sedaj žal podražila, oziroma pomanjšala vsled- gotovih razmer."
B.:	"Aha, sedaj te pa že razumem."
A.:	"Jaz se temu listu nič ne čudim, če išče sedaj izgubljeno kravico, pravzaprav izgubljene dividends Ko je bila ta "prešmen-tana' kravica še priklenjena k tiskarskim jaslim, se je dajalo delničarjem lista letno smetanco -po $25.00 v obliki dividende; letos je pa padla ta smetanca samo na $3.
(tri)-'
B.:	"Da, da, časi se spreminjajo! Zaželjene "sivke" pa le še ni nazaj."---
A.: "In je tudi ne bo nikdar več."--

vm
milo v petek 16. in 17. marca)
Prinesite ta kupon af t sabo. Otrokom se ne prodaja tega mila.
le^JgUeijljl
CHICAGO, OHIO AND CLAY STS., JOUET, ILL.
' S. ngdatropje.
Vetoes* blag* za obleke
Vsakdo ve, da se pristnega • vol-nega blaga ne more več kupiti po 40c; to blago se bo prodajalo
nenega blaga ne more v« to blaL I iesen
dobili pa se vseeno več* 1000 jar-
Snje
po 79c. Mi smo
dov tega blaga in ga bomo razprodajah v petek in soboto—16.'in 17. mtr-^ ca—po...............
Gingham blago,
boljše vrste, nove likani vzorci, 100 različnih vrst, jd.
ve mode,
life
naj- 'f
Zastorji mm okna, fino čipkarsko delo, rujavkaste in bele barve,	QA
en par........ 91eO«7
Platno za brisače.
Unijsko izdelano neubeljeno platno za brisače. Izjemna cena, jd.
neubeljeno
lOic
Nemški cVtlh, v lepih barvah, in fini ka- <f kovosti, 1 jard.... JLSrC
lzgotovljene brisače,
v srednji velikosti, lepo zarobljene. Posebna
razprodaja, komad-. »f-~—~
^11 Clotb za-mlze, raz-rnih vrst in razli-čnih vzorcev, jard Imv
Rfnbe, fine kakovosti, iz mehkega ubeljenega muslina ten tira no zaro-ljene, 1 komad..
43c
Francoski Voile, 40
palcev .širok, v 40 raznih vzorcih na izbero, 1 jaid............
23c
Cbllfon Voile, 40 palcev širok v najnovejših barvah,
1 jard........«:
Naše obleke za moške po
\ Pili.-Najboljše vrste, lepi vzorci, razne barve, AA^ izjemna cena. 1 jd. ^uv
M palcev široki
Pique, 1 jard širok, in Gaberdine blago— oaa
1 jard............ 3tfC
35c
I Prepričajte se
»at, kako lepo obleko > pri nas kupi za $15. udarjamo iz stališča in nase 24 letne izkuinfe v trgovini. V tem času smo v naši trgovini prodali že na tisoče oblek.
Število naših odjemalcev pa še vedno od leta narašča, ker smo si pridobili mea ljudstvom zaupanje vsled solidne postrežbe, nizkih cen in dobrega blaga.
Moških oblek po $15 ne dobite v nobeni dragi prodajalni tako lepih in trpežnih.
I	' -
Svila za podvleko, dO palcev široka, v novih barvah.
Velika izbera, 1 jard......
Voile,
blago, v barvah, 1 jard...
svileno mešano krasnih cvetličnih
35c
Blago za obleke, platneno, belkaste in črnkaste
S.'...........25c
Havajska svila,
v vseh vretah, 00/»
1 jard............ OOC
Tussah svila, 15 različnih vrst po lepih M vzorcih, 1 jard... UfC
Svileni Voile, likan v čm kasti barvi,
Blago za bluze, 36 palcev široko, novo vrstno madras blago, v raz-nih vzorcih, 1 jard 4l9v
49c
Cisti argantin, 40 palcev širok, orientalske vrste in vzorčev, 1 jard..........
49c
HRANITE STERNOVE "TRADING" ZNAMKE
■ Zahte-
Ti jih lahko' dobijo, če le hočejo.
Te znamke dobite zastonj. 1
ter j ih zahtevaj te od vseh trgovcev k jer kupuj ete. Ti j ih lahi vaj te jih vedno in odločno, da bodo trgovci vedeli, da jih želite. ■
znamka za vsakih 10c kupljenega blaga. Te znamke so take vrednosti kot denar in so priznano r	,	najboljše "Trading" znamke na tuk. trgu
Pošiljateljem denarja!
Denar se še vedno lahko pošilja ▼ staro domovino, dokler ne boivojna napovedana, toda sprejemamo ga le pod pogojen, d« so vsled vojno ▼ Evropi mogoče izplača s zamudo, ali pa povrne.
Priporočamo pa poiiljati po bresiičnem brzojavu, kar take poiiljatve ne morejo vstaviti.
Paraiki namreč le poredko vsanjejo avstrijsko in nemško pol|o, lahko se pa t odi zgodi, da bodo ves promet popolnoma vstavil L
Denar ne bo v nobenem slnfojn izgubljen, ampak nastati zamorejo le zamude.
Po brezžičnem brzojavu se zamore poslati le okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 300, 400, 500, 600 in tako dalje do deset -tisoč kron. Za brzojavne stroSke je najboljše, da se nam poSlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj.
Z ozirom na sedsoje razmere, ko se veljava denarja večkrst izpremeni, bomo od sedsj naprej do preklica, ako se bode cena kronsm zviiala, medtem ko je denar na pota do nas, istega zadržali, ter s pošiljateljem stopili pismeno v dogovor.
Denar po zvišani eeni bomo le tedaj odposlali takoj naprej, ako bo pošiljatelj izreeno zahteval, da naj se denar odpošlje tadi v slučaja, ako se eena kronam zviša.
Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno".
Za ceno kronam glejte lUt GLAS NARODA ^
tvrdka FRANK SAKS!
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
Dr. Martin il. Jm
Slovenski | zdravnik
umi« hum Vrksval s4rav*lk K. 8. H. J.
900 N. Chicago Št
Corner Clay St., ^ JOL1ST, ILL.
(lev. cerkve.
Uradne are: 10—11; «—4; T—* Chicago telefea: SIM L.

Petkovšek
790 Market Street WATJKStfAN. ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih družb. "Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle.
riporr&a Sloveneem t Waa
kegan ia
$$ Pošiljatelji denarja pozor! $$
Nižje podpisani pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Če se pošlje denar potom brezžičnega brzojava, stane vsaka beseda ali štev. pri naslovu 65 centov.
Vse pošiljatve so jamčene. IOO. Kron samo SI2.5Q. Spoštovanjem se Vam priporočam, JOSIP ZALAR,
Joliet, 111.
h zastave, ragalije in vsi druStvtiB potrebščine,
Prva Is atjstarelšs ienMčatvrtta
F. Kerže Co.
2711 So. MOlard Avenne Chicago, UL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.