M a j. Zopet nam prihaja vesela vzpomlad. Solnce sije svetleje in gorkeje. Prikazala se je uže modra vijolica in nas razveseljuje z blagim prijetnim duhom. Škrjanec se zopet vzdiguje in se veselo prepevaje vrti v ziaku. Polja in travniki se lepo oživljajo in ozelenšvajo. Drevesa brstš in uže tu pa tam cveto in stoje v prelepi obleki. čebele, hrošči in drugi mrgolinci šumč in si hrane nabirajo po dišočein cvetji. Ptiči pojejo po vrtih in logih, in si narejajo gnezda. Vsak dan nam prinaša novih lepot. Tu pricvete in se prikaže lepa, diseča cvetica; tam prifrči prelepo pisan metuljček, in zopet drugje se razgrinja zelena tratica polna najlepših cvetic. Gore in doline oblačijo se v praznično, lepo oblačilo. Čez vse to pa se razpenja milo jasno in modro nebo v neizmernem krogu. Koga bi pač ne veselil prelepi mesec majnik in vsa krasna rajska vzpomlad? Vsa narava vstaja, vzbuja in ponovlja se ter očvrstuje. Kaj li človek bi se ne zdramil, in bi nasprotoval prelepi naravi! BSvet je lep", rekel je moder mož, noh, ko bi bili tudi ljudje lepi, to je pošteni in dobri!" Pošteni in dobri ljudje prihajajo izdobrih, pošteiiih družin in iz dobrih, pravih šol. Naj višji namen vsaki šoli je, da mladini vcepi in ohrani čednostno in pobožno srce. Dandanes se v šoli mnogo, mnogo uči, pa spoznati moramo, da vse učenje v šoli je le polovičarsko, ako z učenjem ne združujemo tudi dobre, krščanske vzgoje. Nada, cvet in moč vsaki domovini je dobra vzgoja nežne mladine. Bolje ko so družine in šole prizadevajo, da mladino lepo vzrejajo in jo hudobnih in pohujšljivih vzgledov in vplivov varujejo, bolje bode v domovini, v ožji in širji, cvetela moč in splošno blagostanje. Naše šole naj bodo delavnice pravega duha ter središče pravega značaja in trdna podstava vsem krepostim v življenji. Vsa šolska vzgoja naj bode zares, v resnici versko-nravna, in vesela, rajska vzpomlad bode prihajala v milo domovino našo. Bog daj!