informativni center avstralija, glas Slovenije izide dvakrat mesečno - information centre australia, the voice of Slovenia published twice a month novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu - news from slovenia, about Slovenians m australia and arround the world
Vesele velikonočne praznike
Jožica Paddle Ledinek z "novo" kozo rešuje življenja
Melbourne - O Jožici Paddle Ledinek, sicer Mariborčanki, zdaj že dolga leta Melbournčanki, o ženi, materi in znanstvenici, je bilo napisanega že veliko. Jožica dela v centru za laboratorijsko vzgajanje človeške kože, (z njo nadomestijo kožo po opeklinah) v melbournškem Alfred Hospitalu. Omenjena bolnišnica oskrbuje z umetno gojeno kožo vse avstralske centre od Darvvina, do Brisbana, Pertha, Sydneya, Adelaide in drugih krajev. Jožicino znanstveno in za prizadete z opeklinami tako zelo humano delo je bilo pred kratkim nagrajeno: v Alfred Hospital so odrpli novi center za opekline, seminarsko sobo so poimenovali po Jožici "J.E.PADDLE LEDINEK SEMINAR ROOM".
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu v Zunanjem ministrstvu Republike Slovenije Mihaela Logar v Avstraliji
Po sicer še neuradnih a zanesljivih podatkih bo obiskala maja letos avstralske Slovence Mihaela Logar, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Mihaelo Logar je Glas Slovenije povabil na glavno slovesnost pete obletnice v sredo zvečer, 13. maja v Versko in kulturno središče Merrvlands. Kol smo že poročali v prejšnji številki pripravljamo tudi turnejo: razstavo Gasparijevih razglednic, ki naj bi jo postavil Marjan Marinšek iz Velenja, koncert ob svečah in citrah z dvema pevkama in razstavo ter predavanje dr. Edija Gobca iz ZDA. Več na strani 3. Fotografija: Mihaela I.ogar
Jožica Padclle Ledinek
Slovenska tradicija živi tudi v avstralski javnosti
Upokojenci prejeli plaketo -priznanje Melbourna in viktorijske vlade
Melbourne, 18. marca - Na
vsakoletnem tednu upokojencev "Senior Citizens Week" sodelujejo tudi slovenski upokojenci pod okriljem Slovenskega društva Melbourne. Letos so ponovno prikazali rokodelske izdelke, vezenine, lesoreze, slike, knjige ter slovenske narodne noše. Za svojo uspešno predstavitev so pred dnevi med 56 stojnicami drugih narodov sprejeli priznanje mesta Melbourna in viktorijske vlade - oddelka humanih udejstvovanj ter svetovalne komisije za "Senior
Slovenski upokojenci in njihovi prijatelji se zbirajo vsako prvo nedeljo v mesecu na Eltham-skem hribčku Slovenskega društva Melbourne že več kot 25 let. Tu se poleg dobrega kosila in prijateljskega klepeta tudi razvedrijo s pesmijo in ob slovenskih filmih. S tradicijo družabnega zbiranja upokojencev pa nadaljujejo tudi v Verskem in kulturnem središču Ke\v. Tukaj se zberejo pri kosilu vsako tretjo nedeljo v mesecu. Občasno se skupini upokojencev podata tudi na izlete v okolico Melbourna.
GLAS SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA
Ustanovljen-Established in ¡993 Izhaja dvakrat mesečno
GLA VNA IN ODG O V ORNA UREDNICA-EDITOR
Stanka Gregorič
UPRA VNIK-MANA GER
in/and TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR
Florjan A user
USTANOVITELJ! FOUNDERS:
Alfred Breznik. Stanka Gregorič. Dušan Lajovic, Štefan Merzel
TISK
Glas Slovenije - Sydney
Glas Slovenije je nedobičkonosen časnik. Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva. Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke; uredništvo si pridružuje pravico skrajševanja prispevkov. Vse pravice pridržane. Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v drugih časnikih in revijah) dovoljen le kadar je naveden vir (Glas Slovenije)
Naročnine
Letna naročnina S 50.00
polletna S 30.00 letalska letna naročnina v prekomorske države S100.00 Cena posamezne številke s poštnino S 3.00 Sponzorji Od S 500.00 navzgor Oglasi
Cenik oglasov v upravi
Mali oglasi
Do 20 besed S 10.00 vsaka naslednja beseda
50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 Tiskovni sklad
(prostovoljni prispevki)
GLAS SLOVENIJE lahko naročite na naslov:
P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Telefon/Fax: (02) 9897 1714 Email: ovenia@zeta. org. au
Dopisniki v tej številki:
Stanka Gregorič (Sydney) Helena leber (Melbourne) Meta lenarčič (Melbourne) Paul Paddle (Melbourne)
Iz dnevnika
Stanke Gregorič
urednice
Spet je na vrsti nova številka, stoosemnajsta po vrsti. V prejšnji smo napovedali izid priloge Svobodni pogovori. Žal je zaenkrat ne bo.
Verjeli ali ne, prispevkov je prispelo za polnih štirinajst strani. ŠTIRINAJST STRANI! Seveda smo veseli, da ste se odzvali in "se nam odprli", toda... nekateri vaši prispevki so res krajši, večina pa jih je dosti preobširnih in predolgih. Tega naš časopis enostavno finančno ne zmore, saj se z več stranmi znatno povečajo vsi stroški, predvsem pa poštni. Kot veste je vsota $50.00 za celoletno naročnino namenjena le dvanajstim stranem Glasa Slovenije, trenutno jih imamo že dlje časa šestnajst. Pripravljeni smo izdajati Svobodne pogovore občasno, nikakor pa ne v takem obsegu in prepogosto.
Pet let smo se pri Glasu Slovenije posvečali življenju Slovencev v Avstraliji, Sloveniji in po svetu; osrednji namen našega časopisa je bila INFORMACIJA in pri tem naj ostane tudi v bodoče, se pravi da ne bi radi šli v drugo skrajnost in bi v časopisu prevladovali "svobodni pogovori". V preteklih letih smo večkrat prosili naj vaši prispevki ne bi imeli več kot 300 besed, na drugi strani smo tudi opozarjali, da si bomo vzeli pravico skrajševanja prispevkov. Zato prosimo vse dopisovalce, ki so nam poslali dopise, da do naslednje številke skrajšajo tekst sami in ga omejijo na največ na 300 besed ali približno četrt
strani in nam ga še enkrat pošljejo. Se priporočamo!
Pravila dnevnika Dela bi lahko prilagodili tudi našim potrebam: Uredništvo si pridružuje vso pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja teh prispevkov; pač v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Zaradi želje uredništva, da omogoči čim večjemu številu ljudi povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, opozarjamo, da bomo dosledno zahtevali spoštovanje predpisane dolžine največ 300 besed ali četrt tipkanih strani. Prosimo avtorje, ki imajo to možnost, da nam svoje prispevke v prihodnje raje pošiljajo na disketah ali po E-mailu. Tako se bomo izognili ponovnemu tipkanju.
Beseda dve o peti obletnici:_zanjo bomo dali vse svoje moči in jo praznovali dostojno. Želimo, da bi bilo v dneh praznovanja veliko zadovoljstva za vas in za nas. Naj bo tudi ta priložnost, tako kot so bile vse pretekle - v obliki raznih akcij (koale, teniška igralka intd.), namenjena čim boljši promociji Glasa Slovenije in nabiranju novih naročnikov. Lep pozdrav z verzi Toneta Kuntnerja, ki jih je zapisal v novi pesniški zbirki Cmurek:
"Dobro je /in mora biti dobro,/ko v hiši / vendar upanje domuje, / ko hrepenenje upanju botruje, / ko dobro / kljub porazom Vaša Stanka še kljubuje, / ko se srce / še k srcu ne odpoveduje,/ko je hudo / in bi lahko bilo še mnogo huje..."	«-
Za začetek
Koledar
okroglih obletnic
Leta 1928 je bil uspešen, slovenski raziskovalec SREČKO BRODAR (1895-1987), odkril je kamenodobno kulturo v jami Potočka zijalka na gori Olševi
Na sloviti BLOUDKOVI MAMUTSKI SKAKALNICI
v Planici so 1948 preskočili magično mejo 120 metrov, ki deli smuške skoke od poletov; tako seje v Planici rodila nova športna disciplina.
Leta 1958 je začela oddajati REDNI PROGRAM SLOVENSKA TELEVIZIJA.
Leta 1988 so v IDRIJI začeli z zapiranjem rudnika živega srebra. V svojem 500-letnem delovanju so v njem pridobili osmino vsega na svetu pridobljenega živega srebra.
13. marec
Leta 1848 so na slovenskem ozemlju začeli proslavljati začetek revolucije, ki je odpravila fevdalizem ter je z izenačevanjem državljanov pred zakonom začela uvajati demokracijo.
Zato je letos tega dne pet poslancev državnega zbora, ki so po izobrazbi zgodovinarji: Samo Bevk, Vladimir Čeligoj, Vincencij Demšar, Peter Lešnik in Lojze Peterle, pozvalo državljane Slovenije, vlado, poslance in svetnike, pa tudi šole in znanstvene ter kulturne ustanove, naj se v letošnjem letu s primernimi prireditvami spomnijo pomembnih dogodkov pred 150 leti. Poslanci so poudarili tudi pomen ideje Združene Slovenije, ki je u-stvarila temelje, iz katerih je zrasla samostojna slovenska država.
"V časih, ko imamo, nevajeni politične različnosti, pogosto občutek, da nas več stvari ločuje kot združuje, dokažimo, da znamo, tako kot mnogokrat v preteklosti, zlasti pa ob plebiscitu za našo samostojno državo, biti tudi enotni v oblikovanju našega skupnega zgodovinskega spomina," so zapisali poslanci.
""TITimT"
Turneja ob 5. obletnici GLASA SLOVENIJE
"AVSTRALIJA - SLOVENIJA - AMERIKA IN GASPARI"
_Od 13. flo 24. maja 1998_
SREDA, 13. MAJA - Sydney:
PETA OBLETNICA GLASA SLOVENIJE "AVSTRALIJA - SLOVENIJA - AMERIKA IN GASPARI"
Slovesnost ob peti obletnici Glasa Slovenije v Verskem in kulturnem središču Merrylands s pričetkom ob 7.30 uri zvečer. Predstavitev slovesne številke, razstava do sedaj izdanih številk, Stanka Gregorič in Florjan Auser predstavita dosedanje delo; govori - predvidena prisotnost visoke gostje iz Slovenije Mihaele Logar, državne sekretarke za Slovence po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije; prisotni naj bi bili še: predstavnica Veleposlaništva RS iz Canberre, Alfred Breznik, častni konzul RS iz Sydneya, eden od ustanoviteljev in sponzorjev časopisa, Dušan Lajovic, častni konzul za Novo Zelandijo, eden od ustanoviteljev in sponzorjev časopisa, Štefan Merzel iz Viktorije, eden od ustanoviteljev časopisa, dr. Edi Gobec iz ZDA, pater Valerijan Jenko, gostje iz Slovenije ter predstavniki slovenskih organizacij in medijev... Podelitey priznanj in zahval sponzorjem, dopisovalcem ter slovenskim organizacijam in medijem; kratek kulturni program (nastopa tudi Martha Magajna) predstavitev Gasparijevih znancev iz Avstralije, Slovenije in Amerike - Romane Favier Zorzut, Marjana Marinška in dr. Edija Gobca; aukcija štirih slik, izdelanih posebej za Glas Slovenije, impresionizem Romane Favier Zorzut. Povezovalka večera Olga Lah.
ČETRTEK, 14. MAJA - Macquarie univerza Sydney: SLOVENSKI DAN za avstralsko občinstvo in študente - organizacija Metka Čuk. Čez dan razstava, zvečer predavanje M. Marinšek, dr. E. Gobec, in Uvodna beseda o Slovencih in slovenski državi - tekst Saša Ceferin iz Melbourna
SOBOTA, 16. MAJA - Klub Triglav Sydney: VEČER OB SVEČAH IN CITRAII - koncert s pevkama, prigrizek, pričetek ob 7.00
NEDELJA, 17. MAJA - Versko središče Merrylands Sydney: Med mašo na orgle Tanja Meža, na citre Marjan Marinšek (gosta iz Slovenije). Po maši razstava MAKSIM GASPARI (Marjan Marinšek nudi komentar) KONCERT S CITRAMI IN PEVKAMA. RAZSTAVA IN PREDAVANJE DR. EDIJA GOBCA.
SREDA,20. MAJA-Canberra: RAZSTAVA MAKSIM GASPARI (komentar Marjana Marinška), KONCERT S CITRAMI IN PEVKAMA, RAZSTAVA IN PREDAVANJE DR. EDIJA GOBCA (uspešni Slovenci po svetu in še kaj), Uvodna beseda o Slovencih in slovenski državi- tekst SašA Ceferin za slovensko in ne-slovensko publiko. Dogovori potekajo z Veleposlaništvom RS v Canberri z gospo Heleno Drnovšek Zorko
PETEK, 22. MAJA - Bright: v organizaciji Franka Favier in Romane Favier Zorzut: RAZSTAVA MAKSIM GASPARI, KONCERT S CITRAMI IN PEVKAMA DR. EDI GOBEC PREDAVANJE O USPEŠNIH SLOVENCIH Z RAZSTAVO, Uvodna beseda o Slovencih in slovenski državi, tekst Saše Ceferin (za avstralsko dr £(J. Gobec občinstvo)
SOBOTA, 23. MAJA - Melbourne:
PETA OBLETNICA GLASA SLOVENIJE "AVSTRALIJA - SLOVENIJA - AMERIKA IN GASPARI"
Slovesnost ob peti obletnici Glasa Slovenije v Verskem in kulturnem središču Kew ob 7.00 uri zvečer z večerno mašo (med mašo igra orgle Tanja Meža, citre Marjan Marinšek (gosta iz Slovenije), po maši v dvorani program. Organizacija pater Metod Ogorevc. Predstavitev jubilejne številke Glasa Slovenije, razstava do sedaj izdanih številk, Stanka Gregorič in Florjan Auser predstavita dosedanje delo; sledijo govori; prisotni častni gostje: pater Metod Ogorevc, dr. Edi Gobec iz ZDA, Stefan Merzel eden od ustanoviteljev časopisa, gostje iz Slovenije ter predstavniki slovenskih organizacij in medijev. Podelitev priznanj in zahval. Kratek kulturni program (med drugimi nastopita Alenka in Paul Paddle), Marjan Marinšek in pevki. Povezovalka programa Draga Gelt
NEDELJA, 24. MAJA - Versko in kulturno središče Kew: med mašo igra na orgle Tanja Meža, na citre Marjan Marinšek (gosta iz Slovenije). Po deseti maši:	'•' ^Ipf"
Razstava MAKSIM GASPARI (Marjan Marinšek nudi komentar), Marjan Marinšek citre, Maja Lesjak in Tanja Meža pojeta slovenske domače pesmi RAZSTAVA IN PREDAVANJE DR. EDIJA GOBCA Glas Slovenije si pridržuje pravico do menjave programa. Organizatorja turneje: Stanka Gregorič in Florjan Auser
Glas Slovenije - sponzorji:	Niko Kraj C
The Voice of Slovenia - Sponsors:
Impact International Pty. Limited
EMONfi
instruments
r-s» w
Vlada pripravila zakon o vojnih grobiščih
Vlada je v zakonodajno proceduro vložila zakon o vojnih grobiščih. Z njim naj bi uredili varstvo grobišč vseh med vojno umrlih oseb, ki jih država varuje, tako zaradi mednarodno prevzetih obveznosti kakor tudi zaradi svoje odgovornosti zaradi nastale smrti oseb v izrednih vojnih razmerah.
Bo vsaka vas v Sloveniji občina?
Poslanci državnega zbora so potrdili spremembe zakona o lokalni samoupravi in predlagali ustanovitev novih 36 občin, tako da naj bi jih bilo po novem v Sloveniji 183. Občani se bodo o tem izrekli na referendumu v drugi polovici avgusta letos.
Slovenska kartica zdravstvenega zavarovanja vključena v projekt NETLINK
S sedeža generalnega direktorja evropske komisije so 20. marca sporočili, daje Slovenija s projektom kartice zdravstvenega zavarovanja sprejeta v mednarodni projket NETLINK, ki poteka v okviru programa INCO - Copernicus. Namen projekta je koordinacija nacionalnih uvedb sistemov zdravstvenih kartic v državah Evropske unije in G7. Zdaj se temu proxektu pridružujeta Slovenija in Češka, ki sta edini zdravstveno kartico razvili na ravni, kijih zahteva Evropska zveza. Za Slovenijo je to velik uspeh in dosežek.
Marjan Podobnik bo tožil Mladino
SLS je razpravljal o grobem blatenju stranke (češ, daje njeno volilno kampanjo plačalo podjetje Lek in da sicer ni bila poštena. Stranka pravi, da se financira po veljavni zakonodaji.
Aktivnosti ob stoletnici rojstva Luisa Adamiča
Predstavniki Slovenske izseljenske matice so na novinarski konferenci predstavili aktivnosti ob stoletnici rojstva publicista Adamiča, pri čemer so posebej opozorili na pomladni koncert Slovenskega kvinteta trobil, ki je bil v nedeljo, 22. marca v Slovenski filharmoniji. Koncerta seje udeležil tudi predsednik države Milan Kučan. V petek, 20. marca paje bil pred Adamičevim spomenikom v Grosupljem koncert pihalnega orkestra glasbene šole, v tamkajšnji knjižnici pa okrogla miza o Adamiču. V ponedeljek, 23. marca pa so se Adamiča spomnili s kulturnim dnevom in na srečanju mladih novinarjev in literarnih ustvarjalcev.
Konec marca stavka na univerzah in inštitutih
26.3.1 m
Bo novi slovenski veleposlanik v Vatikanu Carlo Bonutti?
Ob imenovanju Carla Bonuttija je Slovenski ameriški svet poslal predsedniku RS Milanu Kučanu protestno pismo, češ, da ne odobrava imenovanje in potrditve Bonuttija za veleposlanika v Vatikanu. Bonutti je nekdanji slovenski častni konzul v Clevelandu.
Študentje opozorilno zasedli Filozofsko fakulteto - študij le še privilegij bogatih ?
V avli ljubljanske Filozofske fakultete seje zbralo okoli tisoč študentov, iz zvočnikov pa je zadoneja legendarna "The Wall" (Zid). Študentje se ne strinjajo z načrtovano podražitvijo administrativnih storitev; vladni varčevalni ukrepi so visoko šolstvo močno prizadeli, univerza pa ni sposobna potrebne reorganizacije in finančni primanjkljaj skuša pokriti na račun študentov in svojih delavcev.
Obisk delegacije ZRJ ni "odmrznil" odnosov
Visoki delegaciji zunanjih ministrstev Slovenije in ZR Jugoslavije, ki sta se setali v Vili Podrožnik, nista dosegli nobenega konkretnega dogovora. Obravnavali so možnost, da bi državi vzpostavili konzularne odnose. Reševali naj bi tudi in predvsem praktična vprašanja državljanov.

V
Se o državljanstvu
Zaradi nacionalnega interesa lahko Slovenija po prostem preudarku sprejme v državljanstvo slovenskega izseljenca in njegove potomce do tretjega kolena v ravni črti, če dejansko živi nepretrgoma v Sloveniji vsaj eno leto in če izpolnjuje večino pogojev, ki so določeni za redno naturalizacijo (ni potreben odpust iz drugega državljanstva, čas bivanja v Sloveniji je veliko krajši, odpade preverjanje, ali so poravnane davčne obveznosti).
Pridobitev državljanstva v teh primerih nima vedno svojega pomena zaradi priznanja korenin, ampak je marsikdaj povezana tudi s premoženjskimi upravičenji po zakonu o denacionalizaciji. V takih primerih je treba v postopku, daje presoja zakonita, uporabiti vse predpise o državljanstvu, ki so veljali v preteklosti in so vplivali na pridobitev ali izgubo državljanstva.
Za primer lahko navedemo Primorce, ki so odšli s trebuhom za kruhom že pred drugo svetovno vojno; takrat so imeli italijansko državljanstvo. Po vojni je to ozemlje pripadlo Jugoslaviji, toda mnogi od teh izseljencev niso nikoli zaprosili niti za (republiško) slovensko niti za jugoslovansko državljanstvo. V takih primerih je treba v postopku upoštevati vrsto aktov, od mirovne pogodbe do osimskih sporazumov. Sicer pa po besedah Alenke Mesojedec Pervinšek, svetovalke ministra za notranje zadeve in načelnice oddelka za osebna stanja, kije novinarju Dela postregla z različnimi podatki, v Sloveniji ni apatridije, ljudi, ki bi bili nikogaršnji državljani.
Opozorilna stavka naj bi bila 31. marca. Zahtevali bodo, da se v vladno-univerzitetno koordinacijo vključi predstavnike reprezentativnih sindikatov s področja visokega šolstva.
šolstva. Vsi, ki učijo na visokih šolah naj bi bili tudi člani senatov univerz in šol. Zahtevali bodo tudi ustrezne plače vseh zaposlenih v visokem šolstvu in znanosti.
Tudžntan bo obiskal v Slovenijo
Hrvaški predsednik Franjo Tudžman naj bi v začetku j unija prišel na uradni obisk v Slovenijo, gre za povratni obisk slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu.
"Država je Primorcem brezobzirna mačeha "
Na šestem kongresu stranke Zveze za Primorsko v Kopru je začel svoj nastop Aleksander Lemut iz Ajdovščine zgornjimi besedami, "ta država Primorski že dolgo ni več ljubeča mati, nasprotno je hudobna mačeha..." Udeleženci so izvolili za novega predsendika Branka Mahneta. Lemut je predlagal tudi spremembo gesla "Primorska moja dežela - Slovenja moja država", s tem da se drugemu delu deklarativno odpovedo. "Ta država že dolgo ni več naša. Prisvojila si jo je ozka, strankarsko-bančna elita in jo spremenila v svojo zasebno last, nas navadne smrtnike pa potiska v čedalje večjo revščino, neprespektivnost, brezizhodnost in naraščajočo brezposelnost. Zagrešilaje tudi največji zločin, kar jih obstaja, ubila nam je sanje. Novo geslo stranke je zdaj "Primorska moja dežela - spoštovana in enakopravna".
Zadnjič v Bruselj
Od 25. do 27. marca bodo potekala v Bruslju ponovno pogajanja o nasledstvu nekdanje Jugoslavije z mednarodnim posrednikom sirom Arthurjem Wattsom. Vodja slovenske skupine dr. Miran Mejak je pred odhodom poudaril, da se tokrat zadnjič dogovarjat v Bruselj. Po šestih letih od imenovanja posebne pogajalske skupine, so postala pogajanja rutinska in skupina ni več potrebna. Leta 1992 so predvideli, da naj bi pogajanja trajala največ dve leti. Skupina je predlagala, da se pogajanja reorganizirajo in prenesejo pod okrilje ministrstva za zunanje zadeve.
Odprava vizumov tudi z Mehiko
Slovenska veleposlanica v Avstriji Katja Boh in veleposlanica Združenih mehiških držav na Dunaju Roberta La-jous sta podpisali medvladni sporazum o odpravi vizumov med državama. V obeh državah bodo lahko bivali turisti brez vizumov do treh mesecev, v primeru tranzita pa največ mesec dni.

l/0


Za Glas Slovenije - Iz poročila SSK
Načrtovani programi Svetovnega slovenskega kongresa (SSK)
1.	Ameriška konferenca SSK pripravlja 16. maja letos mednarodni simpozij o Beneških Slovencih v Italiji na Columbia University v New Yorku. Ministrstvo za znanost RS je odobrilo finančno pomoč za simpozij.
2.	Konec septembra pripravlja SSK prvi svetovni kongres slovenskih zdravnikov. Kongres bo v Sloveniji.
Iz Rodne grude SIM dobila dotacijo
Komisija Državnega zbora za Slovence po svetu in zamejce, ki jo vodi Marijan Schiffrer, je na svoji februarski seji razpravljala o letošnjem proračunu oziroma o razdelitvi denarja. Člani komisije so se zavzeli tudi za financiranje SIM in še posebej za pomoč njenim publikacijam, Rodni grudi, ki letos izhaja že 45. leto, in reviji Sloveniji v angleščini, ki izhaja 11. leto. Poleg SIM je podporo dobil tudi Svetovni slovenski kongres in društvo Slovenija v svetu.
Za bolj razviden program SIM Izvršni odbor SIM, ki ga sestavljajo uglendi kulturni delavci in poznavalci slovenskega izseljenstva, je razpravljal o potrebi po bolj jasno ozraženem okvirnem delovnem načrtu SIM. Med novimi predlogi so pospeševanje učenja slovenščine, o repatriaciji slovenskih izseljencev oz. o naseljevanju potomcev slovenskih izseljencev v Sloveniji, o postavitvi spomenika slovenskim izseljencem, o pospeševanju gospodarskega sodelovanja s slovenskimi izseljenci idr.
Srečanje v moji deželi
Letošnje srečanje bo v Ribnici na Dolenjskem v nedeljo, 5. julija. Med drugimi bodo nastopili tudi ameriški Slovenci, prikazan pa bo tudi turški napad na Ribnico v izvedbi domačega kulturno-umetniškega društva.
Slovenščina v računalnikih (kompjuterjih)
V	Sloveniji je bojda že na stotisoče osebnih računalnikov. Bi se radi seznanili z nekaterimi slovenskimi računalniškimi izrazi?
V	meniju orodja (Tools); Samopopravki (Auto Correct); Odstrani (Delete); V redu (OK) in tako naprej.
Kosovela so se spomnili tudi na Internetu
Pesnika Srečka Kosovela so se sedaj, 72 let po njegovi smrti, spomnili tudi na Internetu. http://www2.arnes.si/-ssdbvrbe/ nv/1 l.html.
MISEL
Življenje je kratko, preživi ga v delu, po smrti ležanja do grla boš sit!
JARO LESKOVŠEK
Osnovna geološka karta Slovenije je zdaj popolna
Na ljubljanskem Inštitutu za geologijo, geotehniko in geofiziko je bila 24. februarja javna predstavitev zadnjega lista osnovne geološke karte Slovenije 1:100.000, ki ni bil doslej tiskan, to je list Čakovec. Zdaj so izdelani vsi listi osnovne geološke karte M 1:100.000 ter posamezne temtske karte
Hrvatje našli "dokaz" za mejo na Dragonji
V reškem Novem listu so objavili faksimile dokumenta, s katerim naj bi Slovenija že leta 1985 "priznala", da meja poteka do izliva reke Dragonje. V dokumentu piše: "Državna meja na morju je dolga 29,6 kilometra, obala je dolga približno 35 kilometrov in se razprostira od Lazareta (državna meja z Italijo) do izliva reke Dragonje v morje (republiška meja s Hrvaško." Seveda bi moral Novi list predstaviti vse dokumente, ki so obstajali o meji na morju med Slovenijo in Hrvaško. V njih namreč tudi piše, da izvaja policijski nadzor nad celotnim Piranskim zalivom do Savudrijskega rta in še nekoliko južneje - slovenska policija. Ta je torej imela svojo mejo "zunaj" Piranskega zaliva in problemov z mejo tako ne bi smelo več biti.
Izid znamk povezan s slovensko kulturno Zgodovino
V sredo, 25. marca so izšle poleg znamk z junaki stripov (Lakotnikom, Trdonjo in Zvitorepcem) še znamke v sklopu izdaj znamenite osebnosti (Luis Adamič in Robbov vodnjak), Evropa (Jurjevanje).
Med prejemniki denarnega dodatka več kot polovica mladih
"Je komaj polnoleten sin bogatih staršev, ima svoje stanovanje, avto, ukvaija se z dragimi športi in... dobiva socialno podporo (denarni dodatek za brezposlenost)!" Je to mogoče, se sprašujejo v Večeru. Od skupno 2053 izplačil v lanskem decembru, je socilano pomoč dobilo 608 upravičencev, starih od 18 do 21 let (vsi so samski), ter 492 upravičencev, starih od 22 do 26 let.
Dravograd je obnemel od groze
Policija je pred dvemi tedni izpeljala akcijo, po kateri je pozaprla nekaj osumljencev, prekupčevalcev mamil, ki so že štiri leta zasvojeni, v zadnjem času s heroinom, sedemnajst odjemalcev pa pozvala na pogovor. Slovenjegraški kriminalisti so ugotovili, da so prekupčevalci nekaterim sami vbrizgali mamilo v žilo - dokler se ne privadijo. Draivograjčani so doslej živeli prepričani, da se z drogami ubadajo le v drugih, večjih mestih.
Tudi v Sloveniji avtomobilske kazenske točke?
Čakajo le še čistopis: če bo voznik v dveh letih zbral 18 kazenskih točk, bo moral ponovno opravljati vozniški izpit; tisti, ki bodo povzročili nesrečo pod vplivom alkohola (nad 1,1 g/kg) ali mamil bodo ostali brez vozniškega dovoljenja, ne glede na točke; meja alkohola v krvi pa bo 0,5 grama alkohola na kilogram krvi. Nov zakon bo začel veljati sredi aprila.
SPORT
Finale svetovnega pokala v Planici Namesto alkohola - cesarico V soboto in nedeljo, 21. in 22. marca je bilo snega na Bloudkovi 120-metrski skakalnici dovolj. Prireditelji so razdelili 15 ton jabolk cesarica in skušali uveljaviti med mladimi moto: ko pridete v Planico, namesto alkohola - cesarico!
Zmagovalec v Planici Japonec, v končnem seštevku svetovni prvak Primož Peterka
Zmagovalec zadnje letošnje tekme na svetovnem pokalu v smučarskih skokih je Japonec Noriaki Kasai. Najboljši slovenski skakalec Primož Peterka je bil sicer sedmi, a mu je ta uvrstittev zadostovala, da je tudi v sezoni 1997/98 osvojil veliki kristalni globus najboljšega v svetovnem pokalu.
Igor Jerman osvojil točko za svetovno prvenstvo na Philip Islandu v Viktoriji, Avstralija
Na dirkališču v Philip Islandu blizu Melbournaso motociklisti v razredu superbike začeli novo sezono svetovnega prvenstva. Uspešno je~nastopil tudi slovenski dirkač Igor Jerman (Kwasaki), kije bil na prvi dirki 15. in tako osvojil točko za svetovno prvenstvo. Na drugi dirki je moral zaradi okvare motocikla odstopiti. Zmagovalca prvih dveh preizkušenj sta bila Britanec in Japonec.
Dušan Mravlje v avstralskem Nanangu odstopil
Slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje je na prvem svetovnem prevenstvu v neprekinjenem teku na 1600 km vodil v prvih štirih krogih, zaradi prevelikih vročin v Nanangu pa je moral odstopiti. Nekatere predele Avstralije namreč že četrti mesec pestijo velike vročine.
Končan Lslovenski filmski festival
V Portoroškem avditoriju se je 14. marca s podelitvijo nagrad končal 1. festival slovenskega filma. Prikazali so skoraj sedemdeset filmov najrazličnejših formatov, dolžin in žanrov, med katerimi so prevladovali predvsem dokumentarni filmi. Po odločitvi strokovne žirije Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev je bila razglašena za najboljši celovečerni film festivala risanka Zvonka Čoha in Milana Eriča Socializacija bika. Za najboljšo televizijsko igrano ali dokumentarno delo je bil izbran film Magdalenice gospe Radojke Vrančičv režiji Helene Koder. Nagrado za scenografijo je dobil Janez Kovic za film Brezno, film je dobil tudi nagrado občinstva. Za najboljši kratki film festivala je bil razglašen film Adrian režiserke Maje Wiess.
Junak podelitvenega večera je bil Rudi Omota, kije prejel letošnjo Badjurovo nagrado za življensko delo.

Slovenija
Za zdravje Pokljuke
Množični obisk na planoti, ki sodi v območje Triglavskega narodnega parka, hudo ogroža obstoj in razvoj gozda. Samo eno nedeljo so med 12. in 14. uro našteli 1413 vozil z okoli 3300 ljudmi. Takega navala ne pomni nihče, ljudje pa so premalo obzirni do narave. Na Pokljuki se domačinom pridružijo začasni stanovalci počitniških hiš, turisti, vojaki, planinci, športniki, sprehajalci, gobarji...ob avtomobilskem je včasih slišati tudi helikoptrski in drug hrup (vse večje voženj z motornimi sanmi, za ljudmi ostajajo odpadki, erozija...
Podeljene G/azerjeve nagrade
Sopranistka Ondina Otta Klasinc, mezzosopranistka Dragica Kovačič in dirigent Simon Robinson so letošnji dobitniki Glazerjeve nagrade in listin, priznanj mesta Maribor.
Srebrna medalja za MPZ Gorenje v Rimu
Po uspešnem gostovanju mešanega pevskega zbora Gorenje iz Velenja v Italiji je vodstvo Gorenja, d.d., predstavnikom zbora izreklo čestitke za osvojitev srebrne medalje na mednarodnem pevskem tekmovanju Orlando di Lasso v Rimu. Ta pomemben uspeh je 28 velenjskih pevcev pod vodstvom dirigentke prof. Tadeje Cigale doseglo v konkurenci enajstih zborov z vsega sveta.
20. marca je bil koncert Mladena Rodella v Ljubljani
Mladen Rodella je glasbenik, pevec in kitarist, ki živi v Švici. Na koncertu v Kulturnem domu španskih borcev je nastopil s svojima hčerkama Dagmar (vokal) in Andrejo (vokal in saksafon). Pokroviteljica koncerta SIM.
Leon Zakrajšek razstavlja v To kiju
V tokijskem umetniškem centru Ginza so 16. februarja odprli razstavo del slovenskega u-metnika Leona Zakrajška. Odprl jo je prvi sekretar Veleposlaništva RS dr. Stanislav Raščan. Zakrajšek je bil štipendist japonske vlade in je bil na Japonskem sedem mesecev na izpopolnjevanju.
Konjičani za evropsko cvetlično mesto
Bruseljska komisija bo urejenost Slovenskih Konjic in Žič ocenjevala julija.
V Murski Soboti odprt trgovski center Slavič
Po več zapletih z dovoljenji in drugimi dokumenti je družinsko podjetje Slavič iz Ključarovcev v soboški industrijski coni odprlo velik trgovski center. V eni največjih trgovin v Po-murju, ki ima 5600 kvadratnih metrov površine, je del namenjen tehničnemu blagu, del živilom, okrog 600 kvdratnih metrov pa manjšim trgovinicam in butikom.
Polhograjska graščina bo kmalu državna
Ministrstvo za kulturo bo kmalu izdalo odločbo o prehodu graščine v last Republike Slovenije. Polhograjska graščinaje v denacionalizacijskem postopku, upravičenka pa je Ana Delago, rojena Urbančič 1. aprila 1871, umrla 15. maja 1958. Vlagatelji zahteve so Vera Ašič de Bajuk iz Argentine, Renata Kozina Ašič iz Kanade in Vital Cristian Luis Ašič iz Argentine. V graščini so nekaj časa imeli svoje prostore umetniki slikarji.
Največja zasebna knjigarna v Ljubljani -knjižni salon s kavarniškim vzdušjem
Knjigarna Novak v ljubljanski VVolfovi ulici, prav nasproti hiše, kjer je živela Primičeva Julija, je največja zasebna knjigarna, lastnica založbe Vale Novak pa je Edvina Novak. Pri Novakovih si bodo ogledniki in kupci lahko sede odpočili, pregledali knjige, si kupili kaj za pod zob, spili kavo in poklepetali. Tudi po strokovne revije ne bo treba več čez mejo. Prirejali bodo literarne večere, avtorska podpisovanja knjig in druge družabne dogodke.
Šentvid bi se rad "odcepil" od Ljubljane
Medterm ko se želi Lavrica v občini Škofljica priključiti Ljubljani, v Šentvidu že nekaj časa napovedujejo nasprotno pot.
Goričancem odleglo, ker lahko dobijo novi občini
Goričanci so veseli, ker so poslanci v državnem zboru sprejeli predlog o razdelitvi sedanje občine Čankova-Tišina na dve - tišinsko in cankovsko. Prav tako pa so zadovoljni tudi občani Kuzme, njihova občina se bo razdelila na občini Kuzma in Grad.
Zbirka realističnih pastirskih pripovedi
Zasebna založba Sanjska knjiga je predstavila javnosti zajeten zavoj devetih slikanic za otroke pisatelja Ivana Bizjaka in akademskega slikarja Rudija SJcočirja. Predstavitve seje udeležil sam minster za kulturo Jožef Školč. Skočirjevo likovno izročilo se navezuje na izročilo Maksima Gasparija, ki je prvi ilustriral klasično slovensko literaturo.
liM
mm.
181
Žčifsffis5'^ ' •	V a-
"Toda na moje prsi je nežno legel moj -resnični, ne sanjski - eno o ki
črni muc Mojmoj. Potem sva skupaj zadovoljno predla in smrčala do ranega jutra." Ivan Bizjak: Nori bik
GO	>Si	PO	iÖÄI	HS.	ICI
VESTNIK				lovenski poslovni tednik	
Nikdar več velikoserijska proizvodnja avtomobilov v Mariboru
Maribor se dokončno poslavlja od velikoserijske proizvodnje avtomobilov, stečajni upravitelj pa še vedno upa, da bo podjetje prodal v celoti. Tako se bo polstoletna zgodba o mariborskem gigantu TAM-u z uvedbo stečajev v njegovih 15 hčerinskih družbah in krovni družbi TAM,d.d., razletela na drobce v obliki trinjastih na-slednih podjetij z različnimi usodami.
Primorci in Ptujčani bi radi med Občine vina
Deset primorskih občin in Ptuj kot predstavnik štajerskega območja bi se radi vključili v Občine vina, evropsko omrežje, v katero so vključeni kraji, kijih zaznamujeta vinogradništvo in vinarstvo, iz Portugalske, Španije, Francije, Avstrije, Italije, Grčije in Madžarske.
Slovenci prebili led v Črni gori
Posle so že sklenili Stol, Maries, Intal, Gernak, Mir in druga.
Adidas se vrača v kranjsko Planiko
V kranjski Planiki (2400 zaposlenih, 80 milijonov mark prometa na leto) so bili predstavniki koncema Adidas, ki se pogovarjajo, da bi v Kranju spet začeli izdelovati del športne brizgane obutve. Adidas je pred tremi leti prekinil pogodbo s Planiko, saj je takrat njena izguba znašala 3,5 milijarde tolarjev, na mesec pa se je povečala za 200 milijonov tolarjev. Pod vodstvom generalnega direktorja Bojana Starmana so se od leta 1996 pričeli pogoji v tovarni popravljati.
Slovenski gozdovi v zasebne roke
Država je zasebnikom za zdaj vrnila 77.082 hektarov gozdov, vrednih 225,8 milijonov mark. Veliko problemov je predvsem pri vračanju gozdov fevdalnega izvora, saj za zdaj še ni pravne definicije, ki bi opredelila, kaj se poleg cerkvenega premoženja še šteje med premoženje fevdalnega izvora.
Naftni priklop na svetovno omrežje
Koprska naftna družba Istra-benz, ki je lani na bencinskih servisih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji prodala 650.000 ton naftnih derivatov, seje dolga leta oskrbovala pri hrvaškem partnerju Ini. Hrvati so z desetino delnic tudi solastniki Istrabenza. Zdaj jim je decembra lani uspelo podpisati pogodbo z multinacionalko Texaco, ki je takoj začela dobavljati redne količine. Tako je Texaco zdaj enakovreden dobavitelj Ini, kmalu pa se zna zgoditi da bo prvi.
Največ avtomobilov v Slo ven i ji prodal Ren a uit
Lani je prodal 12.822 avtomobilov, Volkswagen jih je prodal 7.390, Fiat pa 5.798.
Največja javna dražba vseh časov
V	ljubljanski Galeriji Krka so za več kot sto tisoč mark prodali 101 umetniško delo 75 priznanih likovnih ustvarjalcev, zbrani denar pa bo šel v človekoljubne namene. Javna dražbajebila 13. januarja letos, najdražje so prodali sliko Jožeta Tisnikarja Avtor s harmoniko.
Novi napotki za računal/ličarje
Založba DESK je izdala tri priročnike s skupnim imenom
V	uporabi, in sicer Internet, Power Point 97 in Word 97, ki lajšajo delo z računalnikom. Knjige so napisali tuji avotrji, prevedene pa so v slovenščino.
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (24. marca 1998)
Država (enota)	tolarjev
Avstralija (1 AUD)	114.9080
Avstrija (100 ATS)	1340.0900
Francija (100 FRF)	2813.1143
Hrvaška (100 HRK)	2667,5183
Italija (100 ITL)	9.5750
Japonska (100 JPY)	131.9914
Kanada (1CAD)	121,8375
Nemčija (100 DEM)	9427.9586
Švica (100 CH F)	11532.2790 V. Britanija (1 GBP) 288.9104
ZDA (1 USD)	172.5694
V slovenska obzorja in čez...
Mogoče vas bo zanimalo zvedeti, da...
-	da je judovsko-italijanska znanstvenica Rita Levi Montalcini, dobitnica Nobelove nagrade za medicino, izjavila, ko je bila ista nagrada za literaturo podeljena Dariu Foju: "Nikoli nisem slišala za to ime. Je to Italijan?"
-	da ima Sveti sedež diplomatske odnose v 167 državah in da je kot z zadnjo navezal te odnose z Angolo...
-	da misli tržaška založba Mladika posebej proslaviti stoletnico prvega slovenskega tržaškega romana, ki ga je izdala Marica Nadlišek, mati pisatelja Vladimira Bartola...
-	da je v Italiji na vrhu lestvice samomorov Južna Tirolska, kjer so se v dvajsetih letih samomori podvojili...
-	da bosta Louis Stanislav Martin in njegova žena Azelia Guerin, starša svete Terezije iz Lisieuxa, ki je bila pred kratkim proglašena za cerkveno učiteljico, kmalu proglašena za blažena...
-	da je bil oče svete Terezije iz Lisieuxa urar, oba deda pa častnika francoske vojske...
-	da je v mestu Drancy v Franciji škof De Berranger imel govor, v katerem je izrazil kesanje francoskih škofov v zvezi z Judi, ki so bili deportirani v nemška taborišča...
-	da je petindevetdesetletni francoski katoliški pisatelj Jean Guitton izdal knjigo Moj filozofski testament (Moja smrt - Moj pogreb - Moja sodba), v kateri se razgovarja z angelom varuhom, z De Gaullom, z Mit-terrandom, Bergsonom in Sokratom...
-	da je po raznih teologijah (teologija revolucije, v Sloveniji teologija samoupravljanja itd.) zdaj v Ameriki nastopila še teologija kapitalizma, katere prerok je Michael Novak, ki skuša kristološko utemeljiti svobodni trg...
26.3.1998
O
{Z3
;s
C«
N
Po odločitvi Ustavnega sodišča, da vrnitev nekaterih slovenskih gozdov Cerkvi ni protiustavna in po odločitvi dr. Janeza Drnovška, predsednika slovenske vlade, da Slovenija med denacionalizacijskim postopkom vrne nekaj gozdov Cerkvi, seje razvnela vroča razprava ZA in PROTI. Iz Združene liste socialdemokratov so prišli očitki, da slovenska vlada s tem povzroča Sloveniji veliko gospodarsko škodo. Najglasnejši je bil Miran Potrč, ki se je zavzel za 40.000 najmenikov stanovanj in poslovnih prostorov, katerim se godijo krivice, še posebej pa je poudaril, da "predsednika slovenske vlade ne moti ustvarjanje nove cerkvene in posvetne veleposesti", dejal je, da mnogi strokovnjaki dvomijo o pravni in moralni upravičenosti Cerkve, da ponovno pridobi gozdove, ki jih je že večkrat sama prodala. Tudi Društvo za ohranitev slovenskih gozdov je predsednika vlade pisno pozvalo, da pred zasedanjem državnega zbora, na katerem bodo poslanci odločali o noveli zakona o denacionalizaciji, razveljavi vse dosedanje dogovore o vračilu gozdov, sklenjene s Slovensko ljudsko stranko in Rimskokatoliško cerkvijo.V slovenskih medijih se pojavljajo nasprotujoča mnenja. V sobotni prilogi Dela je dr. Janez Šmidovnik v svojem članku Logika vsemogočnosti med drugim navedel nekaj trditev zakaj PROTI vračilu gozdov Cerkvi. Na vse očitke pa je odgovorila Cerkev v Družini.
ZNAMENJA IN KLICAJI Številka: 12 Letnik: 47 Datum izida: 22. marca 1998
Kratko in jasno
Cerkev že drugič prodaja gozdove na Gorenjskem
Ni res. 16. junija 1858 je škofija Briksen svojo posest na Gorenjsk prodala jeseniškima fužinarjema Vincencu in Viktorju Ruardu. Ker sta prišla ta dva v težak položaj, sta 31. decembra 1871 gozdove prodala Kranjski industrijski družbi. Leta 1891 jih ta ni več potrebovala. Po štirih letih pogajanj je te gozdove odkupil Kranjski verski sklad.
Papež (Vatikan) bo lastnik gozdov
Ni res. Zakonik cerkvenega prava pravi: »Rimski papež je po prvenstvu vodstva vrhovni upravitelj in oskrbnik vsega cerkvenega premoženja« (kan. 1273). V navedku ni izraza lastnik. Kdor ne razlikuje pojmov uprava in lastništvo, namerno zavaja. Lastnik cerkvenega premoženja so posamezne javne pravne osebe: škofije, župnije, samostani, semenišča,...
Država bo izgubila suverenost nad delom svojega ozemlja (cerkvenimi gozdovi) To je nesmiselna laž in zavajanje. Cerkev bo morala, kakor bo določil zakon, od vsega premoženja plačati davek, kakor ga plačujejo drugi zavezanci. Z gozdovi se bo gospodarilo v skladu z navodili in zahtevami pristojnih državnih ustanov.
Škofije niso pravni subjekti
Ustavno sodišče je ugotovilo, da so cerkvene organizacije in ustanove pravne osebe tudi po našem državnem pravu: »Država in verske skupnosti so ločene (7. člen ustave). Bistveno za sistem ločitve je, da so cerkvene organizacije in ustanove vezane na državno pravo in da so tudi glede pravne osebnosti odvisne od državnih predpisov.« (Več o tem Uradni list RS 1/97). Cerkev bo dobila vse nazaj
Ni res. Cerkev ima sicer pravico do veliko več stvari, kakor jih bo po Zakonu o denacionalizaciji lahko dobila nazaj. 19. člen tega zakona pravi, da ni mogoče vrniti v naravi vseh nepremičnin, ki služijo za opravljanje dejavnosti javnih služb.
Cerkvenim ustanovam odvzete nepremičnine pa so že po svoji naravi bile takšne, da so bile v glavnem vse uporabljene ravno v te namene: za šole, zdravstvene in druge socialne ustanove in za kulturne ustanove. Povrnjen bo torej verjetno le del. Pogajanja o gozdovih se nanašajo le na gozdove v lasti ljubljanske nadškofije. Dve škofiji jih imata manj. Odprto ostaja vprašanje drugega premoženja (stavb, zemljišč,...). Cerkev ne plačuje davkov
To je zavajajoča trditev. Duhovniki plačujejo davke. Ker je neurejen odnos med državo in Cerkvijo, ni jasnih določil glede plačevanja davkov na premoženje in zato v nekaterih primerih le-tega nekatere pravne ustanove ne plačujejo. Ko bo država definirala položaj Cerkve v slovenski državi, se bo lahko jasno opredelilo, v katerih primerih, koliko in kako se plačuje davek od cerkvenega premoženja.
Cerkev bo dobila 2/3 slovenskih gozdov
Take in podobne teze ponavljajo tisti, ki zavajajo javnost. Slovensko ozemlje pokriva več kot 50% gozdov, le 2,8% teh bi bilo po vrnitvi v lasti Cerkve.
Cerkev bo največji bogataš v Sloveniji
Prihodek od cerkvenih gozdov lahko že danes izračunajo vsi poznavalci. Cerkev je javno koristna ustanova, kar pomeni, daje njeno delovanje namenjeno slovenskemu človeku in v njegovo dobro. Njeni uslužbenci pa bodo dobili primerljivo, dostojno in človeka vredno plačilo.
Le zakaj se Cerkev tako vleče za premoženje, mar bi ga pustila državi!
Cerkev gmotna sredstva potrebuje za opravljanje svojega poslanstva: oznanjevanje evangelija, moralno in versko vzgojo mladine, za šole, vrtce, domove za ostarele, zavetišča za brezdomce, zasvojence, za matere z otroki, in drugo pomoč potrebnim, za plače svojim uslužbencem, za lastne medije (tisk, radio, TV), za ohranjanje kulturnih spomenikov. Odpoved premoženju, ki ji pripada, bi dodatno obremenila verne državljane, ki že zdaj velikokrat prek svojih moči podpirajo cerkvene ustanove in njihovo delo.
Cerkev državi predrago prodaja gozdove
Cene gozdov, ki so jih objavili nekateri mediji, so pripravili strokovnjaki po primerjalni študiji s podobnimi v Evropi. Niso pretirane, so pa zastavljene tako, da se ob njih lahko pogaja. Nikjer v Evropi se to ne dogaja. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope leta 1996 pravi v 10. točki resolucije: "Skupščina svetuje, da se premoženje, vključno s premoženjem Cerkva, ki gaje država protipravno ali krivično odvzela, ga nacionalizirala, zaplenila ali kako drugače razlastila v času vladavine komunističnih totalitarnih sistemov, v načelu vrne prvotnim lastnikom v prejšnjem stanju .... V primeru, kjer to ni možno, naj se dodeli pravična gmotna odškodnina." Na tak način so se v pogajanjih že dogovorili na Madžarskem, na Poljskem, na Hrvaškem,... Ljudje bodo izgubili službe, podjetja bodo propadla Kdo bo delal na cerkveni posesti? Dobri delavci, gozdarji in poznavalci tako kot doslej. Delo bo teklo naprej. Spremenilo se bo le toliko, da se bo pri podeljevanju dela in prodaji upoštevala ugodnejša ponudba. Konkurenčnost vselej prinaša kakovostnejše usluge in boljši zaslužek. Podjetja, ki ne znajo tekmovati, sama propadejo. Nihče iz Cerkve tudi ni napovedal odpustov iz služb, ali propada podjetij. To širijo tisti, ki se oklepajo gonje proti Cerkvi in ščitijo svoje interese.
Vračanje gozdov ljubljanski nadškofiji je najdražje za državo in državljane
Popoln nesmisel. Res je ravno nasprotno: če bi država vrnila gozdove, bi bilo to najceneje. Vsak odkup gozdov od Cerkve bi bremenil državo, to je davkoplačevalce. Obenem pa bi plačilo gozdov v Cerkvi vsako leto postalo predmet napadov v parlamentu in javnosti, ko bi se govorilo o državnem proračunu, iz katerega bi se plačeval dolg za gozdove. Če se vrnejo gozdovi v naravi, to nič ne stane države in ne davkoplačevalcev.
__Pripravil F.P.
Prosimo naročnike, da poravnajo naročnino, sicer jim bomo po treh mesecih po izidu datuma plačila morali časopis ukiniti. Datum do kdaj je plačana naročninaje na kuverti v kateri pošiljamo časopis. V primeru, da nekdo časopisa ne želi več prejemati, naj ga pisno odpove. Hvala za razumevanje. Uprava in uredništvo
V--
islovensko narodno
Velikanov
Priprave na veliko noč so se začele že precej pred velikonočno nedeljo, z njimi pa je povezana marsikatera šega in verovanje.
Tiha nedelja: v cerkvah in domovih zagrinjajo razpela, ker so "Judje hoteli Kristusa kamenjati, a se jim je skril". Cvetna nedelja: v butare dajejo po tri enoletne leskove šibe in vejice bršlina, drenovine, brinja in oljko. Te blagoslovljene šibe nato dobro shranijo. Na veliki četrtek in petek v cerkvah utihnejo zvonovi, namesto njih klobota raglja. To je dan barvanja pirhov. Na veliko soboto je bil dan blagoslavljanja jedi v cerkvi. Veliko noč v nekaterih slovenskih krajih imenujejo "vu-zem". Besedo izvajamo iz "vzeti" - po dolgem 40-dnevnem postu je spet dovoljeno "vzeti" meso. V vsem vzhodnem delu Slovenije so na velikonočno soboto zvečer goreli kresovi - vuzemnice. Korošci pa so tega dne nosili
po vasi smolnice - bakle, da bi "coper odganjali" in prosili dobro letino. Znanje velikonočni ropot, ki naj bi pregnal zle sile (raglja). V Prekmurju čarovnice v veliki noči baje odvzemajo kravam mleko, zato so fantje tam na veliki četrtek pokali z biči in tulili v mlečne piskre, da bi jih pregnali. Na Gorenjskem pa so z istim namenom fantje streljali z možnarji.
Velikonočne igre-Most
Še en ples pomeni kos slovenskega zgodovinskega mozaika - to je belokranjski most, v katerem je skrito prastaro mitično jedro, ki gaje prekril fevdalni motiv o gosposki in kmetih, o plačevanju mostnine.
"Je kaj trden most?"
Ajj' trden, trden kakor kust.
Iz česa ste ga zidali?
Iz lejte repe šnitane.
Komu ste jo ukrali?
Naš' mu gospod' županu.
On je naš dober oče,
ker nam vse izporoče.
Al' č'te nas pustit' trikrat skuz?
Al' kaj za sabo vodite?
Mi te dekleta vodimo,
ki bele g\-ante nosijo.
Al' poj te, poj te trikrat skuz,
'zdignite gor' visok' roke!
Nekateri teh belokrajnskih plesov - kol, ki se plešejo še danes, so dragoceni, prastari plesi, ki hranijo v sebi spomin na pogansko pradavnino.
Igre s pirhi
S pirhi je povezana tudi množica velikonočnih iger, ki so bile v davnih predkrščanskih dnevih v zvezi s pomladno rastjo in klicanjem rodovitnosti. S temi igrami so pričeli že ob prihodu iz cerkve. "Komaj se zarja vuzemskiga jutra napoči, komaj procesija mine, se že otroci in odrasli mladeniči s pisanicami v rokah shajajo," piše Navratil leta 1849 o Beli krajini. Začelo seje "turčanje, valinčanje, sekanje". Pirhe so trkali drugega ob drugega, jih zadevali s kovanci, jih spuščali po deščici intd.
Iz. življenja slovenske vasi
Ne kriči vendar kot jesihar!
Jesiharji - prodajalci kisa - so nekdaj hodili od vasi do vasi kot potujoči trgovci. Glasno so ponujali svoje blago. Ko je prišel jesihar v vas, seje že od daleč slišal njegov glasni. "Jesih! Jesih!"
Jožica Titan Bačnik in njena hčerka Marjanka, naši bralki iz Ljubljane, sta nam za darilo poslali prelepo knjigo Darka Pavlina Slovensko narodno izročilo. Tako bomo lahko našim bralcem postregli s stranjo, na kateri jih bomo seznanjali ali jih spominjali na stare slovenske šege in navade, Šege ob delu, ob praznikih, z domačo obrtjo in ljudsko umetnostjo na Slovenskem, s starimi a v večini že pozabljenimi slovenskimi pesmimi, z reki in pregovori ter s slovenskimi domačimi jedrni.
Modrost življenja
Ženska prevzame srce. petje razveseli, vino pa utopi skrbi.
Morda ste pozabili natančno besedilo... ?
Pričenjamo s serijo slovenskih narodnih, ki nam jih bodo zaigrali in zapeli na koncertih: Marjan Marinšek na citre in pevki Maja in Tanja. Da bi lahko zapeli z njimi tudi mi (in prav gotovo se vseh besedil ne spomnimo), si pesmi izrežimo iz časopisa ali skopirajmo in prinesimo na koncert. Ob slovesni številki G.S. bo izšlo v obliki priloge še nekaj več besedil pesmi.
Z zakrivljeno palico v roki
Z zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetlic, ko kralj po planinah visokih pohajam za tropom ovčic.
Saj tukaj na sončni višavi, le sam sem, le sam gospodar, živim po pameti zdravi, za muhe mi ljudske ni mar.
Nikomur tu nisem napoti, napoti ni meni ni kdo; kdo čisto veselje mi moti, kdo moti življenje mirno.
Nikdar ne zmrači se mi čelo, nikdar ne stemne se oči, in pojem in likam veselo, da z gore v goro se glasi.
Naj drugi okoli po svetu si iščejo slave, blaga, jaz hočem tu gori živeti, tu sreča, tu mir je doma.
Za čredico krotko popeval bom pesmice svoje sladke, dolincem glasno razodeval, kar polni mi srečno srce.
Ne, palice svoje ovčarske za žezlo kraljevo ne dam, in rajši od krone cesarske cvetlice na glavi imam.
Zgodovina naroda se ne piše samo z odkrivanjem nekdanjih naselbin, novcev, različnega orodja, tudi način prehrane je sooblikovalka podobe življenja naših prednikov.
Primorski brodet
Školjke, ribe, belo vino, paradižnikova mezga, česen, čebula, peteršilj, limonine rezine, olivno olje. Ribe in školjke očistimo, zrežemo in na hitro spečemo. Ribe prej povaljamo v moki. Posebej na olivnem olju prepražimo čebulo, česen, peteršilj in mezgo, dodamo školjke in malo vode. Ko jed vre eno uro, pridenemo še pečene ribe, limonine rezine, prilijemo vino, solimo in popramo. Ko vse skupaj dobro prevre, je jed pripravljena. Najboljši okus dobimo, če uporabimo čim več različnih vrst morskih sadežev: jegulje, školjke, sipe, morsko žabo in tako dalje... Dober tek!
""'26j. 7m
BUENOS AIRES
Na Prešernov praznik 8. februarja letos je veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, prof. dr. Janez Žgajnar, izročil našemu rojaku Božidarju Finku odlikovanje: častni znak svobode Republike Slovenije, ki mu ga je podelil predsednik slovenske države Milan Kučan, za zasluge pri uveljavljanju Slovenije v Argentini ter pri njegovem uspešnem delu po osamosvojitvi Slovenije - bil je njen prvi predstavnik v Argentini. Prof. dr. Janez Žgajnar je dolgoletni kulturni, politični in javni delavec, ki seje rodil leta 1920 v Litiji, maturiral na ljubljanski klasični gimnaziji leta 1939 in diplomiral na pravni fakulteti ljubljanske univerze leta 1943._
BUENOS AIRES
Ob 50-letnici naselitve Slovencev v Argentini in ustanovitva Društva Slovencev, bo Zedi-njena Slovenija založila in objavila svoj Zgodovinski zbornik. V tem orjaškem delu bo prikazano na 800 straneh in s številnimi fotografijami, delovanje te slovenske ustanove, javnih delavcev ter krajevnih domov. Knjiga se lahko naroči v Slovenski hiši.
/Svobodna Slovenija/
LONDON
Slovenija je pred dnevi dobesedno blestela v Veliki Britaniji. Slovenski veleposlanik Marjan Šetinc je izročil poverilna pisma angleški kraljici Elizabeti II, dr. Janez Drnovšek je bil pri njej na svečanem kosilu in ob tej priložnosti sedel ob angleškem premieru Toniju Blairu, ki gaje sicer gostil dan poprej na svoji rezidenci v Dovvning Streetu. Slovenski in angleški premier sta se pogovarjala kar dve uri. Predstavljeni so bili tudi slovenski diplomati in njihove soproge. /STA/
Čez 30 let utegneta dve tretjini človeštva živeti v pomanjkanju vode, piše švedski časopis "Svenska Dagbladet". V Parizu namreč te dni poteka konferenca o vodi v organizaciji EN ESC A. Kar 45 držav se bo moralo spoprijeti z epidemijami in težkimi gospodarskimi problemi.
Božidar Fink Od jeseni 1943 je bil domobranec - oficir. Maja 1945 seje umaknil na Koroško, živel je po taboriščih; leta 1946 se je poročil s Tinko Kovač, v Argentino seje priselil sam, ko pa so jugoslovanske oblasti zahtevale njegovo izročitev je prišla za njim še družina. Bilje uradnik, zdaj v pokoju. /Svobodna Slovenija/
CELOVEC
Celovec je zli. marcem 1998 vstopil v novo obdobje promocije kandidature treh dežel za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2006. Novi vladni pooblaščenec za promocijo kandidature, 45-letni top mene-džer in bivši direktor Siemensa Gerhard Novak, je na mednarodni tiskovni konferenci v Celovcu predstavil novo ustanovljeno družbo "Celovec 2006 - mesto kandidat", ki bo v naslednjih 16 mesecih skušala uspešno izpeljati kandidaturo "iger brez meja". Družba bo imela na voljo med 80 in 120 milijonov šilingov, pomembni nositelji kandidature na mednarodni ravni bodo ugledni športniki iz vseh treh regij (Avstrije, Italije in Slovenije).
V	Celovcu seje predstavil tudi Bojan Križaj, najslavnejši slovenski smučar. ZaFurlanijo-Julijsko krajino pa naj bi v boj za pozitivno odločitev članov MOK junija 1999 vstopila še znana Manuela di Cento.
V	celoten proces promocije in realizacije kandidature bodo vključene vse tri regije na športni, gospodarski in tudi politični ravni, marketing pa je bil poverjen dvema uglednima mednarodnima podjetjema z izkušnjami iz Atlante, s Syd-neyem intd. /Delo fax/
SAOPAOLO
Brazilski Slovenci so bili pred nekaj meseci presenečeni, ko so iz brazilskega časopisa "Folha de Sao Paulo" izvedeli, da se nahajajo v notranjosti Brazilije v nekaterih cerkvah svete freske in podobe Slovenca FranciscusaPauloviča, kije bil rojen leta 1892 v Paličju, v Slavini, blizu Postojne. Bilje sin Casparusa Pauloviča in Marije Smerdel. Na Dunaju je študiral na višji umetnostni šoli, kasneje seje poročil s sosedo iz otroških let Antonijo Benko. Med prvo svetovno vojno je bil ujetnik v ruskem taborišču in Rusi so ga zelo cenili, ker je slikal za riske poveljnike. V brazilijo seje preselil leta 1923, imel je dva sina, Vladimirja in Vladislava, zdaj pa živi v braziliji 12 njegovih vnukov oz. vnukinj. Nekatere Pavlovičeve freske bodo zdaj tri leta restavrirali, denar pa zbirajo domačini in prebivalci brazilskega mesta, kjer je Paulovič živel. /Rodna gruda/
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street,
Canberra City telefon: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto
poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square,
Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od"9.00 -17.00
uradne ure so od 10.00 - 14.00 *
Konzulat RS (Sydney)
Častni konzul Alfred Breznik. Obisk urada izključno
po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9314 5116 fax:(02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188
Coogee NSW 2034 *
Konzulat RS Nova Zelandija
Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW2164. telefon: (02) 9604 5133
fax: (02) 9604 009 *
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252 fax: (61) 126 4721
Konzularni dnevi Veleposlaništva RS
Melbourne
Nedelja. 19. april od 15.00 do 18.00 ure SPSK Jadran Ponedeljek, 20. april od 09.30 do 12.00 ure SNS Vic - Kew
Svdnev
Petek, 24. april od 09.30 do 12.00 ure Versko središče Merrvlands; od 14.00 do 17.00 ure Klub Triglav
Adelaide
Nedelja, 17.maj od 11.30 do 13.30 ure Slovensko versko središče Hindmarsh od 15.00 do 17.00 ure Slovenki klub Adelaide Konzularne ure bo vodila Tina Grosvenor
'"Tčj.lm"
Znani in neznani obrazi
Janez Perko
Eden najstarejših naročnikov in podpornikov Glasa Slo-venije je naš sydneyski rojak Janez Perko.
Rojen je bil leta 1923 v Šiški v Ljubljani. Oče je bil podjetni lesni trgovec in hišni posestnik. Po mali maturi je Janez obiskoval dvorazredno Trgovsko šolo, ki jo je končal še pred vojno. Kot sin dobro stoječega ljubljanskega meščana je imel kar lepo mladost, ki pa jo je pretrgala okupacija. Oče je slutil, da prihajajo težki časi, posebno za mlade ljudi, zato je poslal Janeza že leta 1941 v Italijo, kjer je v Vidmu (Udine) delal v pisarni očetovega industriji.
Leta 1945, po koncu druge svetovne vojne, je delal v Trstu v Zavezniški upravi kot uradnik.
Leta 1950 je kot begunec prijadral z ladjo Ana Salem v Avstralijo. Izkrcal se je v Melbournu, odkoder so ga, skupaj z drugimi begunci, odpeljali v Bonegillo, kjer je tri mesece kot "prosotovljec" čistil, urejal, prelagal in prenašal kuhinjske in ostale objekte v kampu, kije služil med vojno za bivanje japonskih vojnih ujetnikov. Kot vsi priseljenci je imel dvoletni državni sporazum, tega je preživel kot skladiščnik v Sydneyu v Department of Main Roads. Po dveh letih se je zaposlil v lesni trgovini, meril je smrekovino, uvoženo iz Kanade. To je bilo naporno delo. Kasneje pa je dobil službo v mestu v pisarni. Pripravljal je plačilne pole za delavce.
Leta 1955 je s prihranki in manjšim posojilom kupil zanemarjeno fish&chips trgovino v North Sydneyu, ki jo je v kratkem a z velikim trudom preuredil v prav lepo, moderno delikatesno trgovino. Od daleč so prihajali ljudje in kupovali dobrote iz Evrope, nekaj uvoženih, nekaj pa pripravljenih v Avstraliji. Počasi je prihajala v modo sredozemska kuhinja in tudi kranjske klobase so zaslovele. Posli so šli dobro in pričel je investirati v stavbne objekte v okolici trgovine. Delikatesno trgovino je imel deset let. potem pa gaje trgovska žilica pripeljala do popolnega "biznisa" z nepremičninami.
Leta 1968 je Janez Perko pričel graditi stolpnice in pisarniške objekte na severnem delu Sydneya. Tako so postale investicije glavni del njegovih aktivnosti.
Janez Perko se je pričel družiti s Slovenci že leta 1951, bil je tudi eden prvih predsednikov Slovenskega društva v Sydneyu. Takrat so prirejali prijetne zabave in plese. "Včasih smo se malo pokregali, ampak danes so ostali le prijetni spomini na tiste čase..." pravi gospod Perko. "Danes živim ob morju v Seaforthu, vstanem ob šestih zjutraj, poskrbim za svoj vrt. ribe in perutnino, zaplavam, potem pa v pisarno do večera..." Za "hobby" rad kaj skuha za prijatelje, predvsem kakšno slovensko jed.
Sin Marko je znan ortopedski kirurg, hčerka Silvia pa dela pri Quantasu. Dobri otroci in trije simpatični vnučki so mu v ponos in veselje. Janez pa se še pri 75. letih drži pregovora "Ura zamujena - je izgubljena!"
HELP NATIONAL COMMITTE Prostovoljni prispevki za otroško bolnišnico v Šenpetru pri Novi Gorici Slovenskim rojakom v Avstraliji sporočam, da bi rada do konca tega leta zbrala za šenpetrsko bolnišnico S 10.000, manja mi še S2.880. Sporočam, da bom 20. julija obiskala Perth in tamkajšnjim rojakom pokazala video kaseto iz otroške bolnišnice v Murski Soboti, za katero sem zbirala prejšnja leta. Tudi viktorijske rojake nameravam obiskati. V enajstih letih sem za otroške bolnišnice v Sloveniji zbrala $40.800. Prosim rojake v Avstraliji, da prispevajo za to mojo zadnjo nabirko. Telefon: (02) 96689763: naslov: P.O.Box 603. Kurnell. NSW 2231	Eleonora White
Melbourne - 84-letni ljudski pesnici Marceli Bole je na enem od upokojenskih srečanj podaril desetletni Andrej Bratina pesmico, ki jo je za njo napisal njegov pesniško nadarjeni stari oče Alojz Jelič. Marcela Bole pravi, da j i "možgani kljub visokim letom še vedno odlično delajo", le telesno zdravje počasi peša. Prav 7. aprila se bo morala podvreči znova zahtevni operaciji. Upajmo, da bo uspešna in da bo Marcela okrevala kot vedno doslej. Zahvaljujemo se za pesmico, ki jo je napisala ob naši peti obletnici
Čestitke peti obletnici Glasu Slovenije
Čestitke naj v Sydney poletijo Stanko Gre gori č razveselijo. Glas Slovenije ureja že pet let, novice pošilja redno v daljnji svet.
Stanka, zlato medaljo ste zaslužila,
ker niste težkega bremena odložila;
koliko ur morate pri branju in računalniku sedet,
za vse novice v Glas Slovenije posnet?
Glas Slovenije, kar pišejo ljudje pove, včasih, res, rani užaljeno srce. Oh, kako bi bilo lahko lepo, ko bi brat bratu stisnil roko.
OTVORITEV RAZSTAVE:
5.	aprila, cvetna nedelja: ob 1 1.-30dap.do 2-OOpop. -5 .OOpop. do 7-OOpop.
6.	aprila, doLO. aprila (od pondeljka do petka ] : 5.OOpop. do 7.00 pop.
1 1. aprila, velika sabora: 10.00 dop. do 4.00 pop.
12.	aprila, velika noč 1 1 -OO dop. do 2.OOpop.
13.	aprila, velikonočni ponedeljek: 5.OOpop. do 6.OOpop.
14.	aprila, rorek: 5.OOpop. do 7.00 pop.
Prosila bi vas. dasi ogledate razstavo in povabite rudi svoje znance in prijatelje.
KJE-::
V dvorani sv. Raihcln v K-lcrrylan.iisu.
poslovnega partnerja v lesni
E Ii IM) P E
ASIA
SKY AIR SERVICES
representing
CROATIA AIRLINES
od 28.10.1997
MALAYSIA AIRLINES LETIV ZAGREB!
NORTH AMERICA
SYDNEY
379 Kent St., Sydney 2000
AFRICA (5-nadstr- "nad Hrvaškim
konzulatom) Telefon: (02)9299 6388 (Rina, Gordana. Silvana in Katarina)
MELBOURNE
24 Albert Rd., South Melbourne 3205
(7. nadstr. - pod Hrvaškim konzulatom) Telefon: (03)9699 9355 (Lidija, Katarina, Denis, Mladen, Saša, Suzi in Nada)
PERTH
68 St. Georges Terrace, Perth
SOUTH AMERICA (8. nadstr. - pod Hrvaškim
konzulatom) Telefon: (09)9486 1114 (Mira in Marija)
ADELAIDE
50 King William St., Adelaide 5000 (2. nadstr.) Telefon: (08)8221 6638
(Ivica in David) Potovanje z vsemi avio-kompanijami po svetu in Avstraliji
AUSTRALIA
A world of
w:
convenience artures from seven cities Australia wide.
Malaysia Airlines can lly you io over 117 tlcs:inaiions across 6 continents. We also give you :nc conveniente oía choice oí frequent flights from Sydney. Melbourne, Adelaide. Perth. Darwin, Cairns and Brisbane. Call 13 262/
V O D U S E K MEATS
HEALTHY FARM HEALTHY MEAT
36 years in business 20 years in Cobram
CANBERRA Phone: 06 - 295 1222
COBRAM Phone: 0358 - 722115
Slovensko društvo Sydney

f<»n,.i'-r.;T, ,':a'SHS. .3 at M '«".«S";.
Sobota, 18. aprila
LOVSKA VESELICA
Igrajo Veseli Gorenjci
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW2164
Vljudno vabljeni Nedelja, 5. aprila
PIKNIK
Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447
Äauda-air
CELEBRATING 1998
EASTER AND SPRING IN SLOVENIJA AND EUROPE
Departing from Adelaide-Brisbane-Canberra-Hobart-Melbourne and Sydney on 30.5.1998 Book now for special Airfares from $ 1535.00
Please contact
Eric or Ivan Gregorich
Slovenia Travel/Donvale Travel
1042-1044 Doncaster Road EAST DONCASTER VIC 3109 Phone: (03) 9842 5666 Licence No. 30218
Ne pozabite, daje že od leta 1952 ime Gregorich dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje

Äauöa-air
Has three return flights a week from Sydney and Melbourne to Vienna and Ljubljana
Dear Passenger,
With the introduction by Lauda Air of the Boeing 777 on the route Vienna - Kuala Lumpur - Sydney - Melbourne, Lauda Air has shown that it is entering its next phase of travel. As the world's biggest twin-engine jet, the 777 is also considered a revolutionary development in aviation, for the first time a complete aircraft was designed and tested on a computer.
For passengers, the most spectacular feature will surely be the new seating. Every seat, even in economy class, is equipped with a telephone and an inter-active video system. That means that you can telephone from anywhere in the aircraft via satellite to anywhere in the world. The telephone receiver also contains an integrated control unit that you can use to choose from a selection of the latest movies or film classics, to play video games, or to get the latest news, updated every two hours by Reuters news agency.
Flying chefs will attend to your creature comforts, preparing our renowned Do&Co cuisine right on board.
Lauda Air hopes that you will enjoy your time traveling with us and wish you a pleasant trip.
Niki Lauda
Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc.
AFFORDABLE WITH COMFORT
Your Resident Hosts Murray and Franz Beric
Telephone / Fascimile:
(07) 553 98759
(I.S.D. +61-7-553 98759
KLUB TRIGLAV
St. Johns Park,
: 98^2522
V imenu odbora vas vabi v Klub Triglav predsednik Jože Pahor
19 Brisbane Road
2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND
ADMIRÄtmfOR INN
¿sjcCd Cloast
australia
NEWS
Adelaide Art Festival -March 1998
Successful performance of Tomaž Šalamun, Slovene Poet
The performance of Slovene poet Tomaž Šalamun at the Adelaide Festival has received high appreciation from the organisers and the audience. Tomaž Šalamun is at the present Slovenian cultural atashe in USA
The son of pediatrician and an art historian, Tomaž Šalamun was born in Zagreb, Croatia in 1941. An infamous year. His family moved to Koper. Salamun's quest, which began at the University of Ljubljana, where he earned an VI.A. in art history, took him to Paris and Rome for additional studies. He worked as an assistant curator at Modema Galerija, Slovenia's modern art museum, and he was a conceptual artist affiliated with OHO, an avant-garde group which exhibited all over Europe. His trip to New York convinced him to return to the city as a poet, not an artist, and on his subsequent journeys to the United States - as a member of the International Writing Program at the University of Iowa, as a resident of the Yaddo and McDowell writing colonies, and as a Fulbroght Fellow - he wrote an astonishing amount of poetry. America's open spaces, he once said, "open up my cells."
Nevertheless he could not escape his destiny in the Balkans. "The history of Slavs is, for example, /utterly miserable," Šalamun reminds us. "Some small nations beating / each other, because the weather is bad."_
Šalamun does not directly address the war that destroyed the former Yugoslavia. Rather, his poems are imbued with the tragedy the world has watched on television these past years. And while this poems do not provide answers to any questions, readers will find their longings for truth posed in such an original fashion that for a moment it may seem as if the darkening world has taken on a musical cast, an imaginative hue. /Christopher Merrill/
The Voice of Slovenia
"THE FOUR QUESTIONS
OF MELANCHOLY" New& Selected poems by Tomaž Šalamun "What a joy - a large, wonderfully selected collection of Šalamun's poems - one of Europe's great philosophical wonders. Finally seeing so much of the work in one sequence makes clear how brilliantly and stubbornly - and uniquely - he has explored the nature of the real, how many avenues of perception he has coursed down. Realism, surrealism, song, aphorism, Lyric, anti-lyric - everything from Apollinaire's physical wonder to Rilke's theological fear swirl through these beautiful, scary, and deeply original poems."/Jorie Graham/
Tomaž Šalamun
A grew tired of the image of my tribe and moved out.
Out of long nails I weld limbs for my new body. Onl of old rags, my entrails. A coat of carrion
will be my coat of solitude. / pluck my eye from the depths of the marsh.
Out of the devoured plates of disgust / will build my hut.
My world will be a world of sharp edges.
Cruel and eternal.
Ski Jumping World Cup Slovene Primoz Peterka Winner of the World Cup
Planica, Slovenia - Slovenia's Primoz Peterka retained his World Cup title on Sunday, March 22, while Japanese one-two finish robbed Kazuyoshi Funaki from becoming the Asian country first overall winner.
Noriaki Kasai broke the hill record to take his first win in five years ahead of Hiroya Saito, pushing Funaki down to fourth place and handing the coveted trophy to seventh-placed Peterka.
Winner of the ski jumping World Cup Primoz Peterka (C), second Kazuyoshi Funaki (L) and third Andreas Windhoelzl (R)
Promotion of Slovenia at Berlin Tourist Bourse
Slovenia is at the moment participating in the biggest world tourist bourse, Internationale Tourismus Boerse in Berlin. This year's ITB will feature record 70 Slovene hotel managers and tourist agents. At 110 square metres there is also going to be introduction of Slovene cuisine and wines.
Slovenia granted Loan to Upgrade its Motorway Network
President of the European Investment Bank (EIB), Sir Brian Unwin and President of the Company for Motorways in Slovenia (DARS) Jože Brodnik signed a memorandum of understanding concerning an ECU 130 million loan (approximately 24 billion Slovene tolars).
Slovene Politicians met with British Oueen Elizabeth II and British Prime Minister Tony Blair
London - Premier dr. Janez Drnovšek attended European conference and reception - lunch in Buchingham Palace by British Prime Minister. Slovene Ambassador to Great Britain Marjan Šetinc presented his credentials to Queen Elizabeth II. Queen Elizabeth II praised the level of relations between both countries and expressed a hope for the relations to improve further in the future. The British queen wished Ambassador Šetinc success in his work and a pleasant stay in Great Britain.
i Slovenian language, literature and culture at J-Vl	Macquarie University Sydney
MACQUARIE
UNIVERSITY - SVDNEV
You can study Slovenian full-time, part-time or take
single units
by correspondence. For more Information you can contact:
Centre for Open Education Tel.: (02) 9850 7470 Department of Slavonic Studies
Tel.: (02) 9850 7015 Slovenian Section, Metka Cuk Tel.: (02) 9850 7032 e-mail: mcuk@laurel.ocs.mq.edu.au
fljPJ^ 15
V^SI.OVKMJI. * ^
26.3.1 m
IN MEMORIAM
SONJA ŽABKAR
Sonja was born on November 6, 1968, one of two premature twins. Her brother, Marko, died on the second day.
At an early age, Sonja displayed considerable academic aptitude and developed a talent for music (the electronic organ). Brilliant at school, and meticulous in all that she did (her handwriting was described by friend as being as "Neat as a typewriter"), Sonja also had a wonderful sense of humour which endeared her to us all.
Early in her teen years, however, Sonja began to develop the health problems that would eventually overcome her. Despite these many setbacks, Sonja kept her problems largely to herself, as her concern for others was paramount.
After completing her HSC, Sonja attended the University of NSW where she attained a BSC degree in Biotechnology, with first class honours. She continued her studies in microbiology in pursuit of a PhD. During this period, she was awarded a Slovenian Government scholarship and travelled to Slovenia in 1995-96, where she engaged in research at the Institute of Microbiology in Ljubljana.
During that year she visited and endeared herself to her many relatives. She became the cohesive force that brought us all much closer together.
Upon returning to Australia, Sonja began to pursue further studies in the field of accounting, where, as expected, she again excelled. However, her medical problems began to resurface and she was diagnosed with the bone marrow disorder that ultimately claimed her life.
Sonja was an overwhelmingly shy person, but nevertheless developed a wonderful circle of friends. This was evidenced by the many (from diverse cultures and religious backgrounds) who gave solace to her at her bedside, and whose moving tributes after her passing were of great comfort to her family - her adoring family!
At your Time of Sorrow ZABKAR Family May you find some comfort during this time of sorrow in knowing that sincere thoughts of deepest sympathy are felt for you by many.
Glas Slovenije
The family of the late SONJA ŽABKAR wish to express our sincerest gratitude to all those whose kindness and generosity gave comfort to our beloved daughter in her time of suffering. Our deepest thanks to her many friends whose bedside vigil eased her pain, our heartfelt thanks to those in the community who selflessly responded to her appeal for help, and thanks to the many who devoted their time and effort to make the commemoration of our dearest Sonja's passing a most wonderful tribute to her life. Our solace lies in the knowledge that she is now at eternal peace and that her short and troubled life was not in vain.
Draga Sonja, počivaj v miru.
To želijo tvoja mama, ata, brata Branko in Stanko
Our thanks to all
Dear Stanka,
Letter from our Youth Contributor
I am extremely sorry that I haven't sent you anything prior to now about my endeavours but the laziness of mid-summer holidays enevloped me and after a few weeks of waking up at 9.30 and going to bed at 12.00, I have decided I'am not making the most of my daylight hours, so here I am, writing you this letter.
Last year was my final year of school and though there was a lot that I will miss, the conclusion of my school did not come a day too soon. 1 am looking forwards to organising myself, not being spoonfed information, and being totally responsible for my successes and failures.
I finished the year with a TER, tertiary-entrance-rank of 99.85, which is o.l off a perfect, but I can cope with this fact since I know that 1 know that I'm very far from perfect.
This score entitled me entry into any course I desired and so I chose the course I do desire, that being bachelor of medicine combined with bachelor of surgery; I'm also thinking of doing a diploma of modern languages. The medicine/surgery takes 6 years to complete and then I hope I'll have the opportunity to specialise.
As for music, I want to keep it as my love and not my job, and so, will try and play in as many orchestras and quartets as possible; both piano and viola.
1 am attending The University of Melbourne, an am looking forward to the challenge that lies ahead. Hopefully, at the end of the 6 years 1 will hipefully go into surgery.
For now I am savouring my last few weeks of carefree anonymity before I try to find a new identity in a new environment, much larger and more daunting that the last.
Thanks for your ongoing support and interest in my achievements, both successes and failures. Hopefully I will have more of the former. Lots of love
- Paul Paddle, Melbourne
Kako pa kaj vaše zdravje?
' SLOYF.MJK
"26 j."¡998
AKTUALNO
pred izidom
Z desknnjeni po Internetu
Bi radi našli službo v Avstraliji, na Jamajki, Havajih, Norveškem, v Pakistanu in še kje...
Internet je proces iskanja službe izredno olajšal - na dosegu miške je snajska služba, bodi si na havajih, Norveškem, v Avstraliji in še kje...
Strani znanih organizacij in podjetij, na katere naletimo med "surfanjem" po Internetu, imajo pogosto povezavo na stran "zaposlitvene priložnosti", na katerih obveščajo obiskovalce o kadrih, kijih potrebujejo. Nekatere strani pa so anmenjene le iskanju (novih) delodajalcev in delojemalcev - iskalci službe le vtipkajo poklic oziroma vrsto dela, ki ga iščejo, mogoče še zaželeno lokacijo, plačo in tako naprej. Ko nam iskalnik najde primerne službe, lahko preberemo kaj več o delovnih mestih in podjetjih, nato pa se odločimo komu bomo odgovorili in mogoče poslali še elektronski življenjepis. Ena izmed takih je na primer The Monster Board (www.monster.com), ki naj bi bila ena izmed najboljših strani za iskanje službe in ki ima na izbiro 50 tisoč zaposlitev po vsem svetu. Večina jih je seveda v ZDA. Career Mosaic (www.careermosaic. com) je ravno tako zelo dobra stran za tiste, ki iščejo zaposlitev. Precej mednarodnih delovnih mest najdemo na www.reed.co.uk.
T.S. Delofax
SMEH
Zakaj ženske toliko govorijo? Ker je moškim težko kaj dopovedati.
"Kaj je med teboj in mojo ženo?"
"Only you..."
"Zanima me, zakaj ima Lojze tako dolgi roki?" "Razlog je preprost: že nekaj let je ribič in vedno pripoveduje, kako velike, dolge ribe ulovi..."
"Za taščo sem dobil steklenico pleterskega sadjevca." "Madonca, to si pa dobro zamenjal!"
"Gospodična, lepi ste kot slika. Za vami bi šel do konca sveta!" "Ni treba, stanujem za prvim vogalom."
"Si že videl mojega sina? Izrezan oče!"
"Ne sekiraj se. Daje le zdrav!"
"Ali lahko verjamem prijatelju, ki trdi. daje njegova žena angel?"
"Lahko, vendar le v primeru, da je vdovec."
"Vse se vrti", je rekel Dolenjec, ko je stopil iz zidanice.
i SlOV£H?KA RAZqLEDHtCA
- - - DMjgA
rel,
NAJNOVEJŠE
Vitamin E proti raku na prostati
Journal of the National Cancer Institute je pred dnevi objavil rezultate raziskav z vitaminom E na južnozahodnem delu Finske. Gre za skupino 29.132 moških, polovici so vsak dan dajali kapsule 50-miligramskega vitamina E, drugi polovici pa podobne sladkorne kapsule. V času raziskav med leti 1985 in 1991, so imeli tisti, ki so jemali vitamin E za 32 odstotka manj možnosti da dobijo raka na prostati kot ostali, pri uživalcih E vitamina in obolelih od raka na prostati pa je bilo kar za 41 odstotkov manj umrljivosti kot pri drugi skupini, ki je jemala sladkorne kapsule.
Toda raziskovalca dr. Demetrius Albanes iz National Cancer Institue v Bethesdi in Finec 011 i Heinonen iz helsinške univerze opozarjata, da bo potrebno narediti še veliko raziskav po svetu, saj se lahko zgodi, da pri drugih narodih in etničnih skupinah vitamin E ne bo imel istega učinka kot na Finskem.
V preteklosti je prevladovalo prepričanje, da vitamin E vpliva pozitivno na mentalno zdravje, zdaj priporočajo E vitamin tudi kardiologi (specialisti za srčne bolezni), priporočajo ga pa tudi pri boleznih dihalnih organov. Druge študije zopet kažejo pozitiven vpliv vitamina E pri staranju, artritisu in celo pri raku dojke.
Domača zdravila za težave s prostato: zjutraj na tešče piti mešanico čaja od koprive(nettle), preslice (horse tail germany) in žajbla (sage). Pojesti na dan 1-2 pekoči majhni papriki (sveži), jesti čim več paradižnika, in piti green tea. Zajbl pa je tudi sicer koristen za vse ("kdor pije žjblov čaj vse življenje ne bo nikoli bolan"), kot prezkušeno zdravilo pa še pri ženskih težavah z mehurjem.
Najbolje prodajana knjiga
Sto receptov za srečo
V desetih mesecih so v Ameriki prodali 4,5 milijona izvodov knjižice 37-letnega Richarda Carlsona iz Kalifornije pod naslovom "Don't Sweat The Small Stuff' z recepti za srečo. Poleg Svetega pisma je najbolje prodajana knjiga v letu 1997. Prevedli sojo v 30 jezikov, pomagala naj bi premagovati stres ljudem od Avstralije do Kitajske in Južne Amerike, ta mesec pa je izšel še nemški prevod.
Iz knjige: "Z velikimi življenskimi tragedijami se začuda sprijaznimo, le drobnarije nam zameglijo pogled... ponorimo, če ponovimo napako, se uštejemo pri računanju, nič čudnega torej, če smo za 80 odstotkov jeze krivi sami. Pozabili smo videti dobro stran življenja... Za več veselja in večjo kakovost življenja upoštevajmo preproste modrosti: navadi se, da ni nič popolno; vprašaj se, kaj je v tem letu pomembno zate; veseli se tistega, kar imaš, in ne hrepeni po več; uživaj ta dan, kot bi bil tvoj zadnji..." Avtor si je nekatere modrosti izposodil od budizma: poskusi sočustvovati z drugim; bodi raje prijazen, namesto da bi skušal uveljaviti svojo voljo in pravico; nasmehni se tujcu, poglej mu v oči in ga pozdravi; vsak dan vsaj enemu človeku izrazi občudovanje in povej, zakaj ga ceniš.
Carlsonovo najpomembnejše prepričanje pa je. daje treba življenje jemati, kakršno je, in ne hlepeti po izpolnitvi vseh želja in pričakovati, da bo življenje teklo tako, kot si sami predstavljamo.
Carlsoocivo najnovejše delo je "Don't wory, Make Money". Pri^ravlja^-pli* se knjigo nasvetov o brezskrbnem družinskem Življenju in manj stresnem poklicnem delu._
Tiskovni sklad za GLAS SLOVENIJE
$100.00 Janez Perko. $50.00 Ljenko Urbančič, Ivanka Jalšovec, bralec iz Sydneya; $40.00 Meta Lenarčič - Hvala
Sponzorji za barvo v	Ibi informacij: Veleposlaništvo RS Canberra, Konzulat RS Sydney, Konzulat RS za Novo Zelandijo, Delo, Delo Fax, STA, Mag,
Glasu Slovenije:	Jana, Primorske novice, Slovenske brazde, Morel. Morel foto dokumentacija, Demokracija, Družina, Saš tednik, Svobodna
dr. Stanislav Frank, Janez Zagorc Slovenija, Rodna gruda, Saša Slovenija, Nedelja, Mladina, Novi Glas, Mladika, Gospodarski vestnik, Radio Slovenija ter dopisniki