Obzor Zdr N 1997; 31: 127-31
127
PATRONAŽNA MEDICINSKA SESTRA IN NASILJE NAD ŽENSKAMI V DRUŽINI
COMMUNITY NURSE AND VIOLENCE AGAINST WOMEN IN FAMILY
ENVIRONMENT
Olga Šušteršič UDK/UDC 616-083-039.71:362.17
DESKRIPTORJLpaft-owazrca služba; sestre medicinske; nasilje nad ženskam;; družina
Izvleček -Članek obravnava problematiko nasilja nad ženskami v družin,, s katero se ukvarjajo številne institucije, kot so poZicija, sodstvo, centri za socialno delo, zdravstvo in druge organizacije. V Sloveniji ni ustanove, ki bi se ukvarjala izključno s to problematiko. VZdravstvenem domu Ljubljana v Patro-nažnem varstvu smo izvedli anketo, da bi bolje spoznaii nasilje nad žensko ter vlogo patronažne medicinske sestre v okviru te problematike.
Uvod
Človeška zgodovina je že od vsega začetka tudi zgodovina nasi1ja nad žensko. Specifična biološka funkcija - rojevanje in vzgajanje potomstva, je postavila žensko v podrejeno vlogo moškemu (1).
Nasilje nad žensko na socialnoekonomskem in političnem področju se pojav1ja že na prvih stopnjah razvoja primitivnih družbo S pojavom in razvojem socialistične družbe se pokažejo težnje za ukinitev nasilja nad žensko na teh področjih. Toda niti ta družba ni v praksi rešila problemov, vezanih na položaj ženske v družbi (1).
V družini tradicionalnega tipa, ki je pogosta v naši družbi, narašča moralna vrednost žensk, izkazuje se njena čustvenost, pripravljenost, da reagira na potrebe drugih. Nastaja idealizirana družina, ki vodi do stopnjevanja navdušenja žensk nad zakonom in stopnjuje se materinski čut. Ustvarja se princip enakopravnosti zakonskega para, toda položaj ženske in matere ni dovolj spremenjen.
Predpogoj za kvaliteten zakon je obojestranska izmeničnost zavzemanja aktivne in pasivne vloge. Če tega ni, se odnos hitro izčrpa, postane dolgočasen, se ponavlja in v njem ni mogoče vzdržati. Če pa se odnos spremeni v fiksiranost moške aktivnosti in ženske pasivnosti, moške iniciative in ženskega čakanja nanjo, kot je navada v klasičnem patriarhalnem zakonu, postane neenakopraven, nehuman in edini
DESCRIPTOR:: home care services; nurses; battered women; Jamily
Abstract - The article describes the problems oj violence against women in JamiZies which is a phenomenon encountered by many institution,, among thempoZice, courts, centers for social work, health institutions and other organizations. There is no speciaZized institution in Slovenia dealing exclusively with such problem.. In the Jrames of Communtty Nursing Service in the Health Center in Ljubljana, an inquiry was carried out oj a communtty nurse in solving such problem..
izhod je v medsebojnem manipuliranju, izkoriščanju in nevarnem prilagajanju posameznega partnerja njegovemu položaju (2).
Razlog, da se zakonski partner počuti nesrečnega in nezadovoljnega z zakonom, ni vedno fizično zlorabljanje, trpinčenje in ekonomsko izkoriščanje, ampak prav to prefinjeno čustveno in psihološko zapostavljanje in zlorabljanje.
Korenine nasilja nad žensko so prisotne v mišljenju moškega, ker misli, daje dominanten partner družine. Zaradi takšnega patriarhalnega mišljenja si moški jemlje absolutno pravico v družini, ženska pa se mu podreja. Če pa se zgodi, da se ženska temu upre, opravičuje svoje nasilje s tem, da mora braniti svojo »takoime-novano dolžnost«.
Zakonsko in družinsko nasilje je predvsem medčloveški fenomen s specifičnimi medčloveškimi odnosi, komunikacijam,, prilagajanji in doživljanjem družinskega razvoja, vzdrževanja in manifestacije z mogočimi posledicami fizičnih, psihičnih in razvojnih motenj pri posameznem partnerju ali članu družine. Lahko tudi rečemo, da je fenomen mistifikacije -prevare, kadar smo prepričani da doživljamo tisto, česar ne doživljamo, in verujemo v tisto, v kar ne verujemo. Taka družina in zakon pogosto ni nič drugega kot sleparsko svetišče ljubezni in sreče. Prisotno je sovraštvo, nesporazum, a najpogosteje nesreča in žalost (3).
Mag. Olga Šušteršič, višja medicinska sestra, dipl. org. dela, Univerza v Ljubljan,, Visoka šola za zdravstvo, Poljanska 26 a, Ljubljana, Slovenija
128
ObzorZdrN1997;31
Socialni položaj ženske in omenjeni model »ženskosti« izoblikovan skozi zgodovino in prenešen prek socializacije iz generacije v generacijo, vpliva na način vedenja ženske do drugih ljudi kot tudi na vedenje in odnos teh ljudi do nje. To povečuje tveganje nasilja nad žensko. Tako so po podatkih najpogosteje žrtve spolnega nasilja in raznih oblik fizičnega nasilja, kijih povzroči oseba iz njene najbližje okolice - družine (4). Najbolj nevarna institucija za ženske je zakon, najbolj nevaren prostor je dom, najbolj nevarna oseba je partner - tako pravijo tisti, ki preučujejo problem nasilja nad žensko v družini (5).
Nasilje se očitno odriva v sfero zasebnega, velja za zasebni problem. Tako ga dojemajo tudi same žrtve, zato ni čudno, da se ga sramujejo in naredijo vse, da bi ga prekrile. Ko se odločijo za razkritje, kije nujen korak v procesu reševanja iz nasilnih odnosov, naletijo na trden obrambni zid v javni sferi. Zakaj je ta zid tako trden? Najbrž zato, ker vdor zasebnega v javnost lahko poruši temelje družbene strukture (6).
Nasilje v družinije še vedno slabo raziskan in slabo poznan pojav. Dogaja se med štirimi stenami, nemočne žrtve se zaradi strahu le redko uprejo in prijavijo nasilneža. Kljub temu se v zadnjih letih vedno več govori o ženski kot žrtvi nasilja. Ne glede na nasilje, ki ga ženska prestaja, ostane ob možu nasilniku. Zakaj? Pogosto so pasivne, ne storijo ničesar, da bi zapustile situacijo, ker ne vidijo pravega izhoda. Ostajajo v zakonu zaradi mnogih socialnih in ekonomskih razmer, navezanosti na otroke, mnenja,da je nasilje normalen spremljevalec pri reševanju zakonskih problemov... Zato izgubijo motivacijo, da bi okolje ali situacijo spremenile in krivijo sebe. S tem se jim občutek nemoči poveča, občutek samospoštovanjapazmanjša. Zmanjša se tudi možnost, da bi zakon zapustile.
Raziskave so pokaza1e, da obstaja šest specifičnih načinov racionalizacije, h katerim se zatekajo pretepene ženske, da lažje ohranijo in prenašajo odnos z nasilnikom. Te so: etika reševanja, prikrivanje nasilneža (zanikanje nasilja), zanikanje poškodb, zanikanje ženske kot žrtve nasilja, zanikanje svobodnega izbora in zahteva po višji vrednosti.
Če pa se ženska vseeno odloči zapustiti družino, ne ve, kam naj sploh gre. Na žalost v Sloveniji nimamo zatočišča za pretepene ženske kot nujne pomoči v trenutni stiski - pomoči pred družinsko agresijo.
Za nasilje v družini je značilno sledeče:
-  Dogaja se neprekinjeno;
-  praviloma traja dlje časa;
-  vsebuje niz kaznivih dejanj;
-  žrtev in povzročitelj sta v tesnem odnosu, ki bi normalno moral biti odnos zaupanja;
-  mesto izvršitve kaznivega dejanja je najpogosteje najintimnejši življenski prostor žrtve in povzročitelja;
-  ustvarjen je vtis o neopredeljenosti družbe proti nasilju;
- prijavljeno nasi1je je zelo težko dokazati; ta kazniva
dejanja se praviloma ne odvijajo pred pričami, druge možnosti dokazovanja pa so minimalne;
- posledice teh kaznivih dejanj so zelo pogosto po-
gubne za telesno in duševno zdravje žrtve;
- število žrtev pri teh kaznivih dejanjih je praviloma večje kot pri običajnem nasilju; žrtve so najpogosteje vsi člani družine in ne samo tisti, na katere je nasi1je neposredno usmerjeno;
- to nasilje ima tendenco, da se reproducira in multi-
plicira; žrtev postane nasilnež in tako se vzpostavlja »veriga nasilja«;
- še vedno je močna patriarhalna zavest o podrejeni vlogi žene in otrok v družini (7).
Pri obravnavi nasilja nad žensko v družim sodelujejo policija, zdravstvo, center za socialno delo in pravosodni organi. V zadnjih nekaj letih je v Sloveniji zaživelo delovanje SOS telefona. Namenjen je za ljudi v krizi, za ženske in otroke, ki so najpogostejša žrtev družinskega nasilja.
Posledice, ki jih lahko ima ženska kot žrtev nasilja so različne. Najpogosteje gre za fizične in psihične poškodbe, včasih pa tudi za materialno škodo. Psihične travme so težje od fizičnih.
Puščajo lahko kratkotrajne ali dolgotrajne posledice, kot so:
-  Kronični strah za svojo in otrokovo varnost,
-  izguba samospoštovanja,
-  izguba zaupanja v družbo.
Da bi ženska kot žrtev nasilja lažje premagala težave, je seveda nujno, da dobi pomoč. Po podatkih s 7. kongresa Združenih narodov za preprečevanje nasilja v 40% dežel, ki so jih zajeli z anketo, sploh ne obstaja nobena oblika pomoči žrtvam nasilja.
Pomoč žrtvam mora obsegati:
-  Pomoč, ki je nudena neposredno po izvršitvi nasilja;
-  pomoč, ki je potrebna, da se lažje premaga psihično krizo po nasilju;
-  pomoč žrtvi, da se odloči prijaviti nasilno dejanje;
-  razni ukrepi za izboljšanje pogojev njenega življenja.
Ukrepi za zaščito ženske kot žrtve nasilja so lahko dolgoročni ali kratkoročni. Dolgoročni ukrepi morajo delovati na širši ravni. Usmerjeni naj bodo k poglabljanju enakopravnosti med moškim in žensko. Prav tako naj bo ženski omogočeno vključevanje v vse oblike družbenega življenja. Kratkoročni ukrepi pa naj obsegajo pomoč pri spoznavanju lastnega deleža odgovornosti in pomoč pri iskanju kompromisne rešitve za oba partnerja (8).
Šušteršič O. Patronažna medicinska sestra in nasilje nad ženskami v družini
129
Namen raziskave
Patronažna medicinska sestra je zdravstvena delavka, ki neprekinjeno spremlja posameznika in njegovo družino ter okolje v katerem varovanec biva in dela. Patronažno zdravstveno nego izvaja pri zdravem in bolnem varovancu (družini, skupnosti). Varovanca in njegovo družino obravnava celostno, to pomeni, da ugotavlja in ustrezno obravnava fizične, psihične in socialne potrebe, ki so rešljivi z zdravstveno nego. Pomembna vsebina dela so tudi odnosi v družini in tudi odnosi družine do širšega okolja. Obravnava medčloveških odnosov v družini pa zahteva strokovno znanje, taktnost, tankočutnost in timsko delo. Patronažni medicinski sestri že narava dela omogoča, da se sooča z najrazličnejšimi stanji v družini.
Zato smo z anketo želeli ugotoviti naslednje:
-  Ali v praksi patronažne medicinske sestre resnično naletijo na nasilje, ki je dobro skrito med domačimi stenami.
-  Kako so žrtvi pripravljene pomagati.
-  Ali je s posredovanjem strokovnjakov prišlo do kakšnih bistvenih sprememb.
Metode dela
V raziskavo smo zajeli vse patronažne medicinske sestre, ki so zaposlene v Zdravstvenem domu Ljubljana. Pri pripravi ankete smo sodelovali tudi s psihologom. Anketa je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so vprašanja, ki se nanašajo na prisotnost in vrsto nasilja nad žensko v družini, katerega nasilja je največ, in kako pogosto naletijo nanj. V drugem delu pa sprašujemo po mnenju patronažne medicinske sestre o ustanovitvi zavetišč za žrtve nasilja in potrebnosti SOS telefona. Število anketiranih patronažnih medicinskih sester je premajhno za kakršnokoli posplošitev oziroma podrobnejšo analizo. Daje pa vpogled v vrsto in pogostnost pojavljanja nasilja nad ženskami v družini ter vlogo patronažne medicinske sestre pri reševanju tega problema na območju ljubljanske občine.
Rezultati
Z analizo podatkov smo ugotovili, da se je z nasiljem nad žensko v družini srečalo 36 (85,7%) od 42 patronažnih medicinskih sester.
Od 36 anketiranih jih je 20 (55,6%) odgovorilo, da je šlo za dve vrsti nasilja: psihično in fizično, 7 (19,4%) za fizično nasilje, 5 (13,9%) pa, da so bile prisotne vse tri oblike nasilja: psihično, fizično in spolno. Le 3 (8,3%) patronažne medicinske sestre so odgovorile, daje bilo prisotno samo psihično nasilje in samo ena, daje šlo za spolno nasilje.
31 (86,1%) patronažnih medicinskih sester je odgovorilo, da jim ženska kot žrtev zaupa problem, 5 (13,9%) pa meni, dajim ne zaupa.
Ko je ženska kot žrtev povedala za nasilje patronažni medicinski sestri, so ukrepale tako: 17 (54,8%) so se z žrtvijo pogovorile in obvestile center za socialno delo, 5 (16,1%) so se z žrtvijo pogovorile, obvestile center za socialno delo in dispanzer splošne medicine, 3 (9,7%) so se z žrtvijo samo pogovorile. Med ostalimi šestimi anketirankami jih je nekaj obvestilo policijo in dispanzer za zdravstveno varstvo žensk.
Ukrepi patronažnih medicinskih sester v primeru, ko so opazile nasilje, toda žrtev ni hotela o tem govoriti, so naslednji: 30 (83,3%) od 36 je opravilo več patronažnih obiskov v primerjavi s planiranimi (odvisno od ugotovljene zdravstveno-socialne problematike v družini), 19 (52,8%) jih je obvestilo center za socialno delo, 10 (27,8%) izbranega zdravnika, samo enaje obvestila policijo.
Dvajset patronažnih medicinskih sester navaja, daje najpogostejša reakcija žrtve pogovor z ustreznimi strokovnimi delavci, 13 (36,1%) jih trdi, da ženska ne reagira, 9 (25%) da vloži prošnjo zarazvezo, 4(11,1%) da vloži tožbo proti nasilniku, 3 (8,3%) anketiranke pa ne vedo, kakšnaje najpogostejša reakcija žrtve ob nasilju.
Patronažne medicinske sestre navajajo, daje v večini družin, v katerih je ženska žrtev nasilja, prisoten alkohol, kot drugi vzrok navajajo brezposelnost, sledijo ljubosumnost, manj vreden položaj ženske, nizka stopnja izobrazbe.
23 (63,9%) anketiranih patronažnih medicinskih sester je mnenja, da nudijo pomoč ženski žrtvi nasilja patronažne medicinske sestre, 15 (41,7%) center za socialno delo, 10 policija, 8 zdravnik, 6 sorodniki in 5 jih meni, da jim nudijo pomoč znanci.
21 (58,3%) anketirank je odgovorilo, da se položaj v večini družin, v katerih je bila ženska žrtev nasilja, ni spremenil, 8 (22,2%) je odgovorilo, da najprej na bolje, potem pa na slabše, 6 (16,7%) pa, da se je položaj spremenil na bolje in le 1 (2,8%) pa na slabše.
34 (80,9%) anketirank je mnenja, da se da nekaj storiti, da do nasilja ne bi prišlo, 8 (19,1%) pa ne.
Večina anketirank 38 (90,5%) se strinja, daje zavetišče možna rešitev za žrtev, 4 (9,5%) pa, da to ni rešitev.
Mnenje 37 (88,1%) anketirankje, daje SOS telefon žrtvi v pomoč, toda le začasno, 5 (11,9%) pa, da ji ni v pomoč.
14 (33,3%) patronažnih medicinskih sester opaža, daje največ psihičnega nasilja, ravno toliko jih opaža fizično, 13 (31%) pa meni, daje največ psihičnega in fizičnega nasilja skupaj. Samo ena meni, daje največ spolnega nasilja.
18 (42,8%) patronažnih medicinskih sester je menilo, da naletijo na nasilje v družini večkrat letno in samo ena na nasilje ni nikoli naletela.
Razpravljanee
Nasilje ostaja v družini in ostaja zaprto med domačimi štirimi stenami. Na vprašanja so odgovarjale pa-
130
ObzorZdrN1997;31
tronažne medicinske sestre, ki sprem1jajo posameznika in družino od spočetja pa vse do smrti. Zato so pogosto one prve, ki se srečajo s to problematiko v družini. Pomemboo je, da patronažna medicinska sestra ta problem opazi in tudi pravi1no ukrepa. Vzpostaviti mora pristen odnos z družino in si tako pridobiti zaupanje. Zagotovo je rojstvo otroka priložnost, da patronažna medicinska sestra vzpostavi dobre odnose z družino. Že ob prvem obisku mora varovanka vedeti, da se zanjo zanima in da ji ni povsem neznana. Spoznati mora zanjo pozitivne razloge patronažega obiska. Zaupanee med varovanko in družino ter patrona--no medicinsko sestro je predpogjj za uspešno sodelovanje, kontinuiteto in kompleksnost obravnav.. Pomembno pa je tudi sodelovanje patronažne medicinske sestre z drugimi strokovnjaki za reševanee problematike v družin..
Najpogostejša reakcija ženske - žrtve nasilja je, da se pogovoii s strokovnimi delavc.. To je vse, le bolj pogumne vložijo prošnjo za razvezo a1i nasi1nika celo tožijo. Položaj po nasilju ostaja v družini nespremnjen a1i celo slabš,, le v nekaterih primeiih se stanje izboljša. Nekatere žrtve nočejo govoriti o svojih problemih, zaprejo se vase in ne zaupajo nikomu.. Takrat ostaja patronažna medicinska sestra v dilem,, kako naj sploh ukrepa. Večina se je odločila, da gre večkrat k ženski - žrtvi na patronažni obisk, nekatere poleg tega še obvestijo center za socialno delo. Po rezultatih ankete je takega zaupanaa malo. Patronažne medicinske sestre ne opazijo posledcc nasilja na žrtvi, ker so skrbno prikrite. Anketiranke navajajo, da v večini primerov vlada v družini alkoho,, poleg tega pa še ljubosumje in brezposelnost. Tako je prisotna zapletena zdravstvenosocialna problematika v družin.. Vloga patronažne medicinske sestre je tako v primarni preven-ciji kot tudi v sekundarni in terciarni. Uvajanee SOS telefona in organizacija zavetišč sta le začasni rešitv..
V anketi o prob1ematiki trpinčenaa žensk v družin,, ki so jo pripravili študentje Pravne fakultete skupaj s Sekcijo Ulit leta 1989 in je bila objav1jena v reviji Jana, so bili subjekt obravnave trpinčene ženske same. Iz rezultatov je razvidno, da večina žensk o tem dogodku noče govoriti, predvsem zaradi občutka sramu in zmedenosti. Nadalje je iz rezultatov razvidno, da so ženske doživeee prav tako vse tri oblike nasilja, da se spo1nega nasi1ja sramujeoo in zato ga ne prijavljajo. Fizično in psihično nasilje pajavajajo največ policiji, socialnemu skrbstvu in zdravstveni službi. Med posledicami pa navajajo predvsem strah, odpor, sovraštvo in nezaupanje.
Namesto sklepnih misli
Z anketo smo ugotovili, daje nasi1je nad ženskami v družini prisotno. Izvajajo se vse oblike nasilja, vendar je povečini tudi neodkrtto in zato neustrezno obravnavano. Zakaj se ljubezen sprevrže v sovraštvo in nasi1je je vprašanje, kije stalno prisotno pri obravnavani
vsebin.. Za ohranjanee ravnovesja v zakonu je potrebna zrelos,, sposobnott in pripravljenost obeh partnejev, da med seboj razvijaaa kva1itetne odnose in komunikacijo. Če sta oba za to, če se s tem ukvarjaaa že pred zakonom in ohranjaaa skozi zakon, potem ni bojazni za nasilje.
Vloga patronažne medicinske sestre pri družinski problematiki je vsestranska. Zdravstveno nego mora izvajaii holistično in predveem preventivno. Edino zdravstvena nega, ki oblikuje partnerski odnos z žrtvami in storilc,, lahko vodi k učinkovitemu reševanju problemvv (9). S kontinuirano zdravstveno nego varovanke in njene družine imajo lahko dober vpogled v družinsko situacijo, materialne pogoje življena,, medsebojne odnose, bolezn,, težave in druge obremenitve staršev in nenazadnee zdravstveno vzgojenost posameznih družinskih članov.
Ob sumu na nasilje v družini se zastavlja vrsta vprašanj:
-  Kaj je patronažna medicinska sestra dolžna storiti kot ekspert s področaa zdravstvene nege ter z moranega in etičnega vidika?
-  Kaj je dolžna storiti po zakonu?
-  Kaj dejansko stori?
-  Kakšen je potek dogajani, s kakšnimi težavami se srečuje in kakšen izid lahko pričakuje?
-  V primeru, da ne reagira, se nam postavlja še vprašanje a1i je pojav sploh prepoznala, zazanaaa znake ter nanje opozorila in če ni, a1i to izvira iz njenega pomanjkljivega znanja, premajhne občutljivosti in sposobnosti opazovanaa a1i pa iz podzavestnega strahu?
Zagotovo je, da imajo patronažne medicinske sestre dober vpog1ed v družinske okoliščine, materialne pogoje življenja, odnose, bolezn,, težave in druge obremenitve staršev, kakovott nege in vzgoje. Razpo1agajo z vrsto neuradnhh podatkov o živ1jenju družine. Zato bi prav patronažne medicinske sestre mora1e biti sistematično seznanjene s pojavom nasi1ja v družini (10).
Patronažna medicinska sestra deluje tako v primarni kot tudi v sekundarni in terciarni preventivi.
Primarna preveniivna zdravstvenovzgojna dejavnott ima predvsem preprečevalno vlogo. Patronažna medicinska sestra izvaja patronažno zdravstveno nego za krepitev in ohranttev zdravja v družin.. Usmerjena je na posameznike in družine oziroma celotno populacjo. Primarna preventiva obsega vse aktivnosti zdravstvene nege, ki so usmerjene v krepitev zdravja v družini, s posebnim poudarkom razvijanaa harmonizacije odnosov v družin.. Odnosi v družini pa so pomembnn dejavnik ravnovesja v družin.. S posameznikom mora patronažna medicinska sestra že od vsega začetka komunicirati na odprt in iskren način.
Šušteršič O. Patronažna medicinska sestra in nasilje nad ženskami v družini
131
Sekundarna preventivna zdravstvenovzgojna dejavnost patronažne medicinske sestre je usmerjena v delo z rizičnimi skupinami. Sem sodijo družine, ki se soočajo z različno zdravstveno-socialno problematiko: alkoholizem, nezaposlenost, kronično-denenerativna obolenaa in podobn.. Zato so aktivnosti patronažne zdravstvene nege usmerjene na številna področaa delovanja družine: pomoč pri oblikovanju medsebojnih odnosov v družin,, zdravstvena vzgoja, ustrezna izbira načina življena,, pomoč pri reševanuu zdravstveno socialnih stanj, ki rušijo družinsko harmonijo, seznanjanje s službami in strokovnjaki, ki jim lahko nudijo dodatno izobraževanje in pomoč v primerih, ko jo bodo potrebovali. V okvir sekundarne preventivne zdravstveno vzgojne dejavnosti sodi tudi koordinacija s strokovnjaki zdravstvenega tirna in širše s strokovnjaki na drugih področjih.
Terciarna preventivna zdravstvenovzgojna aktivnost patronažne medicinske sestre je usmerjena k prizadeii varovanki in družin.. Prizadevanja članov tirna, ki sodelujejo pri iskanju optimalne rešitve, so usmerjena v rehabilitacijo in resocializacijo ženske - žr1ve in družine.
Vloga strokovnjakov, med njimi je tudi patronažna medicinska sestra, ni v tem, da pri partnerjih dosežejo spravo za vsako ceno ali da jih na vsak način ločijo.
Najpomembnejša naloga članov tirna je, da zakoncem pomagajo, da jim kar najbojj objekiivno prikažejo njihove medsebojne odnose. Na osnovi strokovnga in interdisciplinarnega pristopa je lahko odločttev zrelejša, posledice pa čim manj škodljive zanje in za otroke.
Literatura
1.  Nikolič, Ristanovéč V. v: Nasilje nad ženskami - seminar. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteii v Ljubljan,, 1990: 10.
2.  Brajša P. Se da živeti v dvoje. Ljubljana: Delavska enotnos,, 1986: 31.
3.   Socialna zaštita. Dvobroj 28-29, Zagreb, 1990: 71-3.
4.  Nikolič, Ristanovéč V. V: Nasilje nad ženskam- - seminar. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteii v Ljubljan,, 1990: 12.
5.  Zaviršek D. O nasilju nad ženskam.. Ljubljan:: Revija za krimina-listiko in kriminologijo. 1990; 41, št. 2.
6.  Zaviršek D. Oženi se, če hočeš dolgo živeti. Ljubljana: Časopis za kritiko znanosii 1991, 136-7.
7.  Žena. Zagreb: Znanstveni časopis za društvena i kulturna pitanja žene i porodice 1990; 47(4): 89-90.
8.  Dobnikar M. Nasilje nad ženskam.. Ljubljan:: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteii v Ljubljan,, 1990.
9.  Cammpbell J., Humphreys J. Nursing care of Survivoss ofFamily Violence. St. Louis: Mosby, 1993.
10. Horvat M. Vloga patronažne medicinske sestre pri preprečevanju, odkrivanuu in obravnavanju trpinčenaa otrok v Pomurju. Diplomska naloga. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 1996.