ZGODOVINSKI ČASOPIS « • I9Ï0 • I 147 Nini Pokornovi in poslancu Francu Cernetu-Klemnu, o prvem maju, Osvobodilni fronti in samoodločbi narodov. V tretjem poddelu jepr ikazano Rusovo razmišljanje o telesni vzgoji in socialistični družbi. Telesna kultura je zanj izredno pomembna. To lahko sklepamo po vseh šestih dokumentih, ki so objavljeni. Zelo zanimiv je tretji del zbornika z naslovom Spomini in intervjuji. Objavlje­ nih je 21 spominskih zapisov in intervjujev, ki jih je Rus dal ob raznih pomembnih jubilejih Petru Božiču, Manci Košir, Dragici Mordej, Nadi Mavric, Miranu Sattler ju, Dušanu Željeznovu, Janezu Zadnikarju, Milanu Medenu, Bogomirju Šeficu in Bojani Zokalj-Jesih za razne revije in časopise. V njih spoznamo Josipa Rusa tudi z malo manj uradne strani, kako je kot prostovoljec doživljal borbo za severno mejo, v kakš­ nem duhu se spominja Visa; Kočevja,'1 prvih stikov s predstavniki KPS, kaj je počel v prostem času, ki mu ga je vedno zmanjkovalo Zadnji četrti del objavlja doku­ mente, v katerih spoznamo kaj so drugi mislili o Josipu Rusu. Pet tekstov, katerih avtorji so Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, Maks Snuderl in France Šetinc, je na­ stalo ob visokih življenjskih jubilejih, sedem pa jih je bilo napisanih oziroma »-pre­ branih« ob njegovi smrti. Njihovi avtorji so Viktor Konjar, Martin Ivanič, Tone Flor- jančič,' Franc Šetinc in Zoran Polič. !- * * ' ' ; Ko vse te dokumente »predelamo«, nam je Rus še bližji. Bližje so nam njegove ideje, pogledi, misli, ža 'katere še je boril, zavzemal in jih zagovarjal bodisi kot So­ kol, bodisi kot pravnik', filozof, bodisi kot član Osvobodilne fronte in bodisi kot člo­ vek. Marsikateri dogodek nam je pokazan v novi luči, marsikateri razložen na njegov način. Mogoče se z določenimi njegovimi tezami niti ne strinjamo. Nič hudega. To ni več stvar zbornika. Ta je svojo nalogo opravil. In to zelo dobro. "' ' ''-' ' B o r i s R o z m a n K a r e l S i š k o v i č , Znanstveno razmerje do vprašanja narodnosti. Trst : Za­ ložništvo tržaškega tiska, 1989. 370 strani. Študije, razprave, sporočila. ' 2e pred časom, na vsak način pa ne kasneje od lanskega poletja, je nekako na klasičen način, brez javnih predstavitev in okroglih miz ter modnih založniških pri­ jemov izšlo delo z zgornjim naslovom v knjižni zbirki Kulturna dediščina, Založništva tržaškega tiska. Ni odveč, če na tem mestu omenimo izredno prizadevnost urednika knjižnih izdaj te tržaške založbe, Marka Kravosa, ki je za izid knjige tudi najbolj za­ služen. Izredno poglobljeno spremno besedo je knjigi na pot in sopotniku mnogih bistvenih odločitev za slovensko manjšino v Trstu napisal Boris Race, dolgoletni vo­ ditelj Slovenske kulturno^gospodarske zveze v Trstu, osrednje organizacije Slovencev, ki živijo v Italiji. . .. Spise in razprave, ki so bistveni segment znanstvenega dela avtorja (knjiga je namreč izšla postumno), je zbral in uredil dr. Pavle Stranj, sodelavec Karla Siškoviča ter znanstvenik Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Obsežno, a žal le ča­ sovno omejeno bibliografijo so zbrale Ksenija Majovski, Magda Pavlic Maver in Se­ rena Kozina Kapic. Iz bogatega opusa dr. Karla Siškoviča je uredniški odbor odbral najbolj pomembna in značilna dela ter jih strukturiral po tematskih sklopih v nasled­ njih poglavjih: 1. Pristopi k narodnemu vprašanju, 2. Pogledi na italijansko politično prizorišče, 3. Temelji zakona za Slovence v Italiji, 4. Življenjska vprašanja manjšine, 5. Bibliografski popis 1962—1982. Se posebno v prvem razdelku je nekaj zanimivih zgodovinskih razprav, ki ob tem da osvetljujejo obdobje, ko je bilo citiranje Kardelja in Lenina že dovolj, da je bila razprava dobra, prinašajo tudi nekaj časovno objektivnih stališč, ki bodo zani­ miva še za kasnejše znanstveno delo. V mislih imamo dela kot »Problematika manjšin kot poseben vidik narodnostnega vprašanja« ali »-Vprašanje narodnih manjšin v Italiji in stališče strank«, ki segata na področje teorije in ideologije. Zgodovinsko obarvani so »Zapiski o stališčih italijanskega delavskega gibanja do nacionalnega vprašanja v tako imenovani Julijski Benečiji (do leta 1941)« ali polemični zapis »Temeljni pro­ blemi primorske politične zgodovine« ob izidu istoimenske Karmaunerjeve knjige, pa do recenzije »Nekaj misli v zvezi s knjigo prof. Pleterskega, posebej pa v zvezi s soci- cialno demokracijo«'. Tematsko nekako historično spadata v ta sklop članka o »Južni Tirolski« (s podnaslovom Nemško-italijanski odnosi od leta 1918 do leta 1968) ter raz­ prava »Južna Tirolska — enkratnost ali zgled?«, ki je izšla ob izglasovanju južnc- tirolskega paketa pravic za nemško manjšino. Ob prebiranju vsega tega gradiva ostaja občutek, da je bil avtor nedvomno iz­ redno temperamentna oseba, in izraz časa, v katerem je živel, ki pa danes ob zatonu ideologije ostaja le nekako anahronističen in brezbarven. Članki slonijo v glavnem na objavljeni literaturi ter so izrazito partijni v obrambi stališč m argumentov, ki so sad subjektivnega gledanja na vlogo delavskega gibanja v omejenem času in prostoru. Ï48 ZGODOVINSKI ČASOMŠ 44 . 1990 • 1 V drugem poglavju obravnavajo spisi dr. Karla Siškoviča poglede na • italijansko politično prizorišče z razpravami, ki kažejo na globoko poznanje obdelane tematike. Razprave kot »-Fašizem v Italiji*, »Model socializma za moderno industrializirano državo«, »Staro in novo po volitvah v Italiji (1972)-«, »Junijske volitve v Italiji, v de­ želi in med Slovenci (1975)-«, »Italijanske parlamentarne volitve 1976«, »Programski sporazum v Italiji«, »Parlamentarne in evropske volitve leta 1979 v Italiji«, kažejo na globoko poznanje italijanskega političnega in socialnega tkiva. Seveda je analiza vo­ litev le fragmentarna in nepopolna za obdelani povojni čas, so pa zbrani in komenti­ ram podatki osnova za konkretno analizo povojnega političnega razvoja italijanske politike. Mislim, dà je bil prav v analizi volilnih rezultatov v povojni Italiji Siškovič izrazito zanesljiv in pronicljiv raziskovalec ter da je to blago manj pokvarljivo od ostalih zbranih spisov. V tretjem poglavju so zbrani članki in razprave, ki govorijo o temeljih zakona za Slovence v Italiji kot enem izmed najbolj determinantnih področij Siškovičevega raz­ iskovanja m ustvarjanja zadnjega desetletja njegovega življenja. Vse razprave so še izredno aktualne, saj do kakršnekoli pravice, ki bi bila uzakonjena s strani italijanske republike, Slovenci še niso prišli. Raziskave in razprave »O problemih pravne ureditve Slovencev v Italiji«, »Predlogi za pravno ureditev položaja Slovencev v Italiji«, »Slo­ venska vprašanja v dveh mandatnih dobah dežele Furlanije—Julijske Krajine«' »Med­ narodna konferenca o manjšinah«, »V duhu Helsinkov in osimskega sporazuma« »Uspešno ah neuspešno delo posebne komisije za slovenska vprašanja«, »Okvirno gra­ divo o položaju Slovencev v Videmski pokrajini«, »Načelo globalnosti v zakonih za zaščito manjšin in problem Beneške Slovenije«, kažejo na dokajšnje in zavzeto raz­ glabljanje o tem, kar bo v zadnjem desetletju pred avtorjevo smrtjo njegova glavna obsesija: globalna zakonska zaščita vseh Slovencev v Italiji od Milj do Trbiža Obrav­ navano področje je tudi zaradi pomanjkljivega izida konferenčnih dokumentov iz leta 1974 primarno pričevanje. Četrti razdelek vsebuje nekaj izredno aktualnih tematik, ki so temeljna za obsta­ nek in razvoj manjšine tudi v današnjih dneh, saj se njih reševanje zavlačuje iz za­ konodajne v zakonodajno dobo italijanskega parlamenta. V razpravah kot »Pravna ureditev slovenske šole«, »O pravici slovenskega jezika«, »Izhodiščna načela za vred­ notenje socialnogospodarskih in prostorskih problemov Slovencev v Italiji« »Razvoj družbenogospodarske strukture Slovencev v Italiji« ter »Zapisek o pravicah pri rabi slovenskega jezika« je viden prehod Siškovičevih znanstvenih prizadevanj od zgodo­ vinskega k sociogospodarskim in zakonodajnim problemom. Vse več se kaže tendenc k homo pohticus. Raziskavo dr. Karla Siškoviča pogojuje njegovo angažiranje v vladni komisiji za določitev zakona o zaščiti Slovencev v Italiji. Razpet med znanstvenim delom, manjšinsko angažiranostjo ter politiko se je avtor vse bolj nagibal k slednji. Potem ko je začrtal pot Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu in ko je postavil znanje kot prvovrsten faktor vsakega raziskovalnega dela, je avtor teh razprav, stran iz ljubljanskih okvirov, ki so ga utesnjevali, v-Trstu ob velikem razumevanju vodilnih struktur položil temelje izredno zanimivemu eksperi­ mentu, da je z eno nogo stal v znanosti, z drugo v politiki. Zgodovinska osnova nje­ govega formiranja in izobrazbe je prevladala pri odločitvi, naj zaščitni zakon zaob- jame vse Slovence, od tržaških do goriških in beneških. Kot izhaja danes iz nekaterih dokumentov, bi Slovenci v Trstu in v Gorici že lahko razpolagali z določenimi zaščit­ nimi normami. Siškovič, ki je prav v izteku svojega življenja določal spodnjo in zgor­ njo mejo sprejemljivega v t. z. Cassandrovi komisiji, je bil in je ostal vedno dosleden resnici, da so Slovenci v Italiji eno ter da mora biti zaščita enaka za vse, pa naj gre za Trzačana, Goričana ali Benečana. Kot rečeno, je knjiga izšla ob skeptičnem vpra­ šanju ali trditvi, da bo globalni zakon o zaščiti sprejet, ko Slovencev v Italiji ne bo več. Kljub tem trditvam, ki kažejo na določeno mero malodušja, ki preveva manjšino ob prelomu desetletja, ni po mojem mnenju še nič zamujenega, in prav spisi dr. Karla Siškoviča kažejo na vitalnost in radoživost kulturnih in znanstvenih struktur v za­ mejstvu. B o r i s G o m b a č Acta historico-oeconomica Iugoslaviae. 15(1). Zagreb : Školska knjiga 1988 240 strani. ' V tej številki Acta je objavljeno še nekaj referatov z mednarodnega simpozija o zgodovini živinoreje in njenem pomenu za jugoslovanske narode, ki je bil v Budvi 26.-28. III. 1987. Večji del referatov s tega srečanja je bil že objavljen v Acta 14(1) 1987 (glej ZC 42, 1988, 610—613). V tej številki je dodanih še nekaj drugih razprav Ante Rukavina je v kratkem preglednem referatu, ki temelji na ustrezni litera­ turi, prikazal Povijesni značaj stočarstva na Velebitu. Obravnava živinorejo tega ob­ močja, seveda predvsem pašno, od prazgodovine do sedanjosti. Impresiven je njen