MLADI STRAŽARJI
Naši sosedje in nasa obramba ua Jadranu.
Najmiroljubnejsi Človek ne more v miru živeti. če sosed tega noče<t pravi neki rek. \s\ si želimo miru: pa naenkrat pride kaj vmes in prej niiroljubni ljudje postanejo bojeviti, sovraštvo zraste raed sosedi, strast 7a\iiinui paoict in spopad jv tu. Od uekclaj so 2# države smatrale. cla se je
Jugoslovanska ladja »Dabrovnik*.
treba pripravljati na vojsko, da se doseže mir. Tudl mi tujega nočemo. a svujepa nc tliimo. Med naše najvažnejšt- posesti pa štejemo naš svet ob mloiju. kjcr je nase okno v svet. Kdor hi segel po tem svetu, tu bi hoiel iiiišt1 uničenje. Zato mora obramba našega Primorja biti uajvažnejša skfb naše splošne obrambe.
M<*fl nami in Italijo je še nuiogo težkih in neresenih političuih vpra-Sauj. Prizadevanj, da se ugodiio rešijo. ne raanjka. Toda ali se bodo in kako si- bodo resila. od tega zavigi inir na jadranu.
Pri obrambi naŠc posesti na Jadranu so vazne. zlasti naravnc obiambne prtM-Jnosti našega obrežja. Že površen pogled na zemljevid imra pokaže. da ji' Hojr obdaril vzhodno jadransko obrežje z velikiuii prednostmi pred za-hodniin (itulijauskiin) obrežjein. Svetovna vojna pa jc Italiji priu^sla zelo važen. da iiajvažnejfti del vzhodnega jadraiiskega obrožja, celoten polotok
       
Ifitro, Istrski polotok je kakor trn v jadranu. Vsakdo, ki hoLe vdreti v Jadrnn, se bo ob tem polotoku zbodel. E^ovsod v svetovnih morjih, kjer imamo tuL polotoke, so jih pomorski norocli utrdili s pomorskimi tnlnjavanii. Pogleji v Evropi samo lego Francoskih pomorskih trdnjav  Cherbourgo in  BriM. ali  angleske utrdbe Gibtaltarja, v  Aziji pa Stngapore in nekdanji Pon Arthur!
Na jnžnein koncu Istre že iz najstarodavnejŠih Čascw 'obstoji trdnjuv.t Pulj- Stara Avstrija je tu zgradila prvovrstno pomorsko vojno postojankn. Med svetovno vojno je v zgradbo inodernih utrdb v Pnlju. vrgla oknli 80 milijonov zlatih kron. Ves južni triko* Istre od Rovinja daljc je 1 ena sama velika trdnjava. V trda kraška tla so bili izkopani od enega br. do drugega strelski jarki. Pred njirai so bile zgrajene v veČ vrstah žiui,-opraje. Gosto grraičcvje med ograjami je bilo na gladko posekaao. da l»i Se ne mogel sovražiiik neopaženo priplaziti. Visok hrib na vzhodnem obrežjn (Monte Madona) jc l>il še posebej ntrjen. Skozi lirib je bil izkopan predot. kamor so postavili topove, ki bi lahko popolnoma zaprli pot med Istro in otokoni Cresom. Fonoči bi žarometi razsveiljevali morje. Pri Premantun, na skrajneiu južncm koucu Istre, sta skoraj stalno stali dve najvcčji lui\-bici (12 cm), ki sta pri poskušnji strcljali z ogromnirm granatami, da jih jt' bilo pri poletu mogote vtdeti aa daljavo 16 km. K.adar je taka granat^ zadela na trda kraška *la. je dvignila v zrak skale. kamenje in drobce, <1« se je videlo kakor tzbni-h ogiijenika.
Vhod v nara-vno laiko, kjcr je stala nova vojna niornarica, v lc-pi vrsii štiri ladje velikanke (drednofi) z ogromniini Oi)3 cm) topovi. so zapirulr barikadc, sestojece iz nn vodi plavajotib. z verigo mecl seboj povezanih brunov. od katerih je v morje visela mrcŽa iz žtleznth obro^ev. Od \tnA\ stnmi pa so ponoČi in podnevi opazovali vhod v pristanišče.
BiJo je na Božič 1914. Drzen poveljntk poniorske podmornioe, Curk-imenovane, je priplul neopažen do majhnih otočičpv pred vhodom v puljsk<» pri«tanišče. Ulegel se je na dno razmcroma plitvepa rnorja in opazo^al skozi ptriskop. Vtdel je pred seboj vojno luko. polno bojniH ladij; (K>sebnn dreduoti so stali lepo-v vrsti, kakor nalašc za torpediranje. Mirao njega j<-plula cela divizija (> ladje) nadvojvodskega razreda. 1o so bile oklopnice. k'\ niso bile dosti manjse oti drednotov. Lahko bi jih uničit s totpedi. a prc-magal se je. Šlo mn je za vse. Videl je, da sc vhod skozi barikado naliaj,! vedno na istem mestu. Odločil se je, da ndre pod morjem skozi vhod v lukti in torpedira najprej drednote. Eksplozija drednotov bi bila gotovo tttkc strastia, da bi nničila we le vse ladje, ampak (udi druge pristaniške napraw in celo arzenal (tovamo za poirebŠčinc brodovja), Smel uačrt! Toda. ko n' Curie pod vodo plavala proti vhodu. jv nafnkrai zadela ob mrožo — y.a nekaj metrov je podmornica zgrešila vhod — bila je ujeta. Mreža se uleže " okoli ladje, ki ne more ne naprej ne nazaj. Dvigniti se mora. To gibanje zapazijo straže pri obrežnih baierijah. K.o se prikaže podraornica na vrhu in iz nje skofi na krov posadka, zagrme od vseii strani topovi. Zadeta st* potopi podmornica. Posadka se razen enega reši na barikade in se prPiiii v ujetništvo.
Potopljeno krasno podinomico so kmalu dvignili. poppavili in uvrstili med avstrijsko niornarico, Odslej so vsako jutro na drugem mestu odpirali batikade.
Ko je Italija nastopila* je pošiljala nad Pulj svoje velike balone sistema Parceval, da bi meiali bombe. Toda obramha se je tako izpopolnila, da sn se ttidi ti napadi ponesrefili. Tako je bil sestrelje« Parceva), imenovan po-italijanekem letalisou Citta d*Iesi.
158                                       
še bolj pa se je položaj Palja izkazal v napadalni obrambi. Avstrijski^l '¦-iovje je ponovno iz Pulja udarilo na itlijansko obrežje in obstreljavalo i i-njo pristaniske naprave. Zato sc je tudi Italija ob koneu vojne pota-la v-ech večjih avstrijskih bojnih ladij; ie nekaj malih je prepustila Jugo-^la^iji- Tudi ni zadostovala Italiji posest Istre: vzela si je še otok Laatovo jii na celini Zader.
\kljub fauh okrnitvam je še vcdno naravna obrambna moč naš^ga ol)rt'žja velilca. V Kotorski boki je v varnem zavetju visokih gora in ozkih vhotlov gkrita uaŠa majhna vojna mornarica. Nad našiin Primorjem letajo na^a pomorska letala in kakor orli pazijo na vso okolico. Močne ntrdbe še T7 prtfjŠnjih Časov varujejo vhode v važnejša pristanisča.
Glavno pa je na.še vojaštvo, ki je po svojem mLrovnem stanjn na i\ ^iu ined državami na svetu. Po bojnih sredstvih pa je s svojimi sirojnitni rkami na 9.. s težkimi topovi na ?. iu z lahkimi tudi na 7. mestu,
\eč kot topovi in strojnice. taaki. ladje in letala pa pomeni duh. k i v 1 a da med n a rodom in z\ u s t i med m 1 ad i no r n« ka(eri predvsem sJoni obraiaba domovine. *Z Bogom za kralja i n doinovino* je bojni klic Jugosluvije.
()b naslopu Jugoslavije je na5 veliki Škof krški dr. Mahnie rekel. da je Iiojt dal jugosJovanskim uarodom Ustno državo xn da jo uioramo ohraiiiti in i nviiii ter jo krepko in močno izročiti potomcem, Ta duh naj bo mcd vamJ, iiilndi Stražarji, pa bo Jugoslavija srečna!                                    Dr.K.C