PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 17 (8419) TRST, sobota, 20. januarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KISSINGER SE PRIPRAVLJA Nfl ZADNJI KROG PARIŠKIH POGOVOROV Po vsej verjetnosti prihodnji mesec podpis sporazuma o miru v Vietnamu Američani svarijo Van Thieuja, naj ne nasprotuje sporazumu - Demantirana vest o potovanju podpredsednika Agnevva v Saigon - Okrepitev ameriških letalskih napadov v Južnem Vietnamu NEW YORK, 19. — Predsednik Nixon je vnesel še zadnje popravke v govor, ki ga bo imel jutri pred kongresom in v katerem ne bo govoril izrecno o Vietnamu, čeprav se bo obširno dotaknil vprašanj azijskega jugovzhoda. Imel je tudi daljši pogovor s svojim posebnim svetovalcem Kissingerjem, ki se bo v prihodnjih dneh podal spet v Pariz, kjer se bo domenil s hanojskim pogajalcem Thojem o zadnjih detajlih mirovnega sporazuma. V VVashingtonu je krožila zjutraj govorica, da bo podpredsednik Agnew odpotoval v Saigon, kjer naj bi sigliral sporazum s saigon-sko vlado. Vest je najprej demantiral glasnik Bele hiše Ziegler, takoj zatem pa tudi podpredsednikov urad. Po pogovoru z generalom Haigon, ki je obiskal vse prestolnice azijskega jugovzhoda, da bi obvestil tamkajšnje vladne poglavarje o poteku pogajanj ter o zadnjih spornih tečkah, je tajski ministrski predsednik Kitikačorn dejal novinarjem, da upa, da bodo podpisali mir v Viet- namu že v teku prihodnjih dveh tednov. O vsebini svojih pogovorov s Haigom pa ni hotel dati nobene podrobnosti. Haig bo še danes ostal v Bangkoku, nakar bo ponovno odpotoval v Saigon, kjer se bo spet srečal z Van Thieujem. S tem v zvezi sta ameriška senatorja Goldwater in Stennis, ki sta bila vedno naklonjena južno-vietnamski lutkovni vladi, opozorila v svojih izjavah Van Thieuja, naj ne meče Američanom polen pod noge. Mirovni sporazum je treba podpisati čim prej; če bo lililliliimuiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii PISMO IZ RIMA Zadnja večerja «Moje telo bodi kruh, moja kri vino»: tako poje mistični 2 bor Wagnerjevega Parsifala. To osnovno hrano in pijačo najdemo še ob samem izvoru človeške civilizacije. Kruh ponudimo gostu, vino pa označuje vse temeljne trenutke človeškega življenja, od cerkvenih svečanosti pa do pogodb med kmeti. Noe v bibliji, Bakhus in Dioniz v klasični tradiciji, so simboli samega življenja. V krščanski tradiciji kruh in vino označujeta najvišji trenutek utelešenja: zadnjo večerjo. No, vse kaže, da je v naši demokrščanski Italiji kaj lahko doživeti misterij zadnje večerje: za to pa ni treba iti k maši, dovolj je spiti kozarec svetovno znanega in cenjene-9a vina iz rimskih gradov. O-Prostite nam primerjavo, ki nikakor noče biti bogoskrunska: dejansko pa v zadnjem času lahko čaša Frascatija pomeni smrtno nevarnost. Ugotovili so namreč, da se je približno tretjina pridelovalcev vina s Področja gradov posluževala neke snovi, ki je dajala njihovemu pridelku svetlejšo barvo. V kemiji se ta snov imenuje «dušični natrijev hidratn, zmes, ki uniči vinske kvasnice, istočasno pa lahko uniči tudi člo-neško življenje, ker blokira življenjske procese. Prisluhnimo izvedencem: gre Za strup, ki lahko povzroči smrt, tudi če ga jemljemo po tisočinkah grama, ker se akumulira v organizmu. Blizu Ve-r°ne so še pred kratkim tri °sebe umrle, ker so si enazdra-mie» $ steklenico penečega se vi-Ce pa človek ne umre, se "mn lahko pripeti — tako pra-vijo izvedenci — sledeče: sploš-*}e poškodbe živčnega sistema 171 prebavnih organov, parali-*a> slepota, krči, srčne slabo-s}i. gastritis, vnetje debelega crevesa, motnje pri dihanju, malokrvnost. Doslej so zaplenili pri pride-' i°valcih, v gostilnah, v supermarketih in v restavracijah še Več kot dva tisoč hektolitrov vma z dušičnim natrijevim hidratom. Od 71 podjetij, kolikor so jih kontrolirali, se je 22 poslužilo strupa. Od 226 pregledanih vzorcev je 74 kazalo Znake strupa. Vprašanje pa je, v kolikšni meri so mogoča učinkovita nadzorstva. Povsem u-Pravičeno vprašanje, če upoštevamo, da je v rimski pokrajini za to delo na razpolago dvanajst pokrajinskih zdravstvenih nadzornikov, osem karabinjerjev posebnega oddelka ln osem stražnikov pokrajinskega- zdravnika. Teh osemindvajset zaščitnikov javnega zdravja oi moralo nadzirati na stotine Pridelovalcev, na tisoče proda-ialnic. če te torej nekdo po-Vabi na kozarec vina, mu ne zaupaj. Lahko to stori iz prijateljstva, ni pa izključeno, da te noče spraviti v grob! In dejansko se je v zadnjih dneh prodaja vina v Rimu —-kot je logično — občutno ^manjšala: očitno je to nagon Po samoohranitvi. Kaj pa s kruhom? Prav včeraj so v nekem italijanskem pristanišču zaplenili na neki ladji celoten tovor okužene pšenice. Ali se spominjate tiste naivne pesmice iz osladnega španskega filma z istoimenskim naslovom : «Marcelino, kruh in vino»? Petnajst let pozneje — se pravi danes — bi to lahko bil naslov kriminalke. MARIO DE7.MANN Minic poročal o Sadatovem obisku BEOGRAD, 19. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je na današnji skupni seji članov zunanjepolitičnih odborov zvezne skupščine obvestil poslance o obisku predsednika Egipta Anva-ra El Sadata v Jugoslaviji in o njegovih razgovorih s predsednikom Titom. Odbori so poleg tega na današnji seji razpravljali o programu dela v letošnjem letu in o sklepih o integracijskih gibanjih v Evropi in odnosih Jugoslavije z Evropsko gospodarsko skupnostjo in s svetom za medsebojno gospodarsko pomoč (SEV). Član predsedstva SFRJ in zveze komunistov Jugoslavije Mitja Ribičič je na tej seji obvestil poslance o pripravah za 9. kongres ZKJ Thieu vztrajal pri svojem nasprotovanju bo Južni Vietnam, pravita Goldwater in Stennis, zelo težko dobil še kakšno pomoč od ZDA. Sicer pa v Saigonu prevladuje mnenje, da se bo Thieu, kot je bilo jasno od vsega začetka, pokoril ameriškemu ukazu in pristal na besedilo sporazuma, ki mu ga bodo vsilili Američani Dr. Kissinger se je sestal tudi z obrambnim tajnikom Lairdom, ki ga bo prav jutri zamenjal novi tajnik Richardson. Laird je na svoji zadnji tiskovni konferenci, preden bi se umaknil in prepustil svoje mesto Elliotu Richardsonu pozval južnovietnamsko vlado, naj podpiše sporazum- V nasprotnem primeru, je dejal tudi on, bo Saigon zelo težko dobival v bodoče ameriško pomoč. Laird je dal tudi dokaj čudno izjavo o nekaterih ameriških pogojih za podpis sporazuma. Izjavil je predvsem, da je sporazum odvisen v veliki meri od Kitajske in SZ; če bosta ti dve državi tudi v bodoče oskrbovale Severni Vietnam z orožjem in letali, bodo morale ZDA še enkrat proučiti svoje načrte. Te izjave so toliko bolj nerazumljive spričo dejstva, da so Američani v zadnjih mesecih nakopičile v Južnem Vietnamu ogromno količino vsakovrstnega orožja. Delegaciji izvedencev sta se sestali tudi danes in jutri imajo v načrtu ponovno srečanje. Medtem pa poročajo iz Saigona, da je v svoji izjavi južnovietnamski zunanji minister Tran Van Lam dejal, da ne izključuje možnosti, da hi sporazum podnisali ob priložnosti budističnega Novega leta, ki bo 3. , nih sil, da prodrejo v glavno mesto. Kaže, da razpolagajo partizani na tem področju tudi s tanki. Vojaško poveljstvo je govorile tudi o precejšnjih zgubah na obeh straneh, ni pa objavilo točnih podatkov. Objavilo je samo podatke o mrtvih v zadnjih dveh dneh; po teh virih naj bi število ubitih sai-gonskih vojakov doseglo 400 enot, Heinemann obišče Italijo BONN, 19. — Predsednik Zvezne republike Nemčije Gustav Heinemann bo v teku letošnjega leta uradno obiskal Italijo. Glasnik predsedstva republike je povedal, Priprave na Nixonovo umestitev V/ASHINGTON, 19. — Jutri bodo po-ponovno umestili Richarda Nixona, ki so mu ameriški volivci potrdili svoje zaupanje za nadaljnja štiri leta. V ameriško glavno mesto so medtem prišli številni vojaški oddelki, narodna garda in pa močne policijske sile, katerih namen je preprečiti morebitne demonstracije proti predsedniku Nixonu. Mesto je praktično obkoljeno, policija strogo nadzoruje vse vhode vanj. Menijo, da ne bo neredov. D-ye organizaciji sta že napovedali protestne sprevode, njuni voditelji pa so zagotovili oblastem, da ne bodo povzročili neredov. V sprevodu bo. pravijo, nad 100 tisoč oseb. Proslave ob umestitvi so se začele pravzaprav že danes, ko se je Nixon udeležil zahvalnega obreda. Nixonova žena pa je v družbi svetovalca Kis-singerja in podpredsednika Agnevva sprejela v Kennedy centru številne goste. ki so bili povabljeni na sprejem, na katerem sta nastopila komik Bob Hope in pa popevkar Frank Sinatra. Navzoči so bili guvernerji 32 zveznih držav, med katerimi je bil tudi rasistični guverner Alabame George Wal-lace, ki je bil med zadnjimi volitvami hudo ranjen v atentatu. LONDON, 19. — V torek se v Londonu začnejo pogovori med britansko vlado in vzhodnonemškimi da bo ob tej priložnosti' sprejel I zastopniki za navezavo diplomat-Heinemanna tudi papež Pavel VI. I skih odnosov med obema državama. Orkester Glasbene matice, ki ga vodi dirigent Oskar Kjuder, slavi z nocojšnjim koncertom v Kulturnem domu 20-letnico svojega obstoja in delovanja. Pod Kjudrovim vodstvom bo izvajal Beethovnovi skladbi uverturo Egmont in Romanco za violino in orkester v G-duru ter simfonično pravljico Prokofjeva Peter in Volk, pod vodstvom Janka Bana pa Lipovškovo skladbo Osamljena za mezzosopran in orkester. Kot solisti bodo nastopili mezzosopranistka Alenka Demač, violinist Črtomir šiškovič in gledališki igralec - recitator Julij Guštin DANES ZAČETEK ZAOSTRITVE STAVK KOVINARSKIH DELAVCEV Vsi industrijski delavci bodo podprli boj kovinarjev za novo delovno pogodbo Napori ministra za delo za ublažitev spora - Uspele stavke v obratih Fiat, Lancia in v javnih podjetjih kemijske industrije RIM, 19. — Tajništvo enotne federacije CGIL, CISL in UIL, ki je včeraj proučilo skupno s predstavniki federacije kovinarskih delavcev položaj po razbitju pogajanj z zasebnimi delodajalci za obnovitev februarja. Sicer pa pravijo opazo- delovne pogodbe, je sklenilo dati popolno podporo demonstracij ko- valci, ki so v tesnem stiku z juž-novietnamsko vlado, da ima Thieu še pet pomislekov glede besedila. Prvi zadeva umestitev obeh nadzornih 'komisij, vojaške in mednarodne, drugi sestavo vojaške komisije, ki bo začela delovati po osvoboditvi ameriških vojaških ujetnikov. Potem so tukaj pomisleki glede izrazoslovja nekaterih točk, glede vprašanja gibanja čet v Južnem Vietnamu in pa vprašanje vojnih ujetnikov. Saigon npr. postavlja nesprejemljivo zahtevo, da bi partizane, ki so jih zajeli z o-rožjem v roki, imeli za navadne zločince in ne za vojne ujetnike. Kljub vsemu pa menijo, da so to obrobna vprašanja, ki jih bo relativno lahko rešiti. Iz Južnega Vietnama poročajo, da so se boji v zadnjih dneh okrepili. Še zlasti se je povečalo število a-meriških bombnih napadov na cilje v Južnem Vietnamu. Saigonsko vojaško poveljstvo je sporočilo, da se okoli Saigona bori približno 10 tisoč vladnih vojakov, katerih naloga je preprečiti četam osvobodil- vinarjev, ki se bo zbral v Rimu 9. februarja in povabilo tudi druge deiavske kategorije, naj se te demonstracije udeležijo. Enotna federacija je sklenila, da bo sprejela primerne pobude razširitev protestne akcije delavcev, da podpre boj kovinarjev za novo delovno pogodbo. V tej zvezi bo v ponedeljek v Rimu sestanek predstavnikov vseh industrijskih sindikatov. Kovinarski delavci bodo jutri začeli z novimi stavkami po posameznih pokrajinah, ki so bile že svoj čas določene. Delavci vse kovinarske industrije bodo razčlenjeno stavkali 24 ur. Delavci velike zasebne industrije pa bodo stavkali še nadaljnjih osem ur, kar so sklenili takoj potem, ko so delodajalci razbili pogajanja za novo delovno pogodbo. Da bi bil učinek stavk čim večji, so sindikati sklenili prirediti več ločenih krajevnih stavk. Hkrati pa se kovinarji v vseh italijanskih pokrajinah pripravljajo za veliko demonstracijo, ki bo 9. februarja v Rimu. Sindikati sporočajo, da se bodo 24. januarja nadaljevala pogajanja POSVETOVANJA BI SE MORALA ZAČETI 31. JANUARJA Nesoglasja glede priprav konference o zmanjšanju oboroženih sil v Evropi Različna stališča NA TO in varšavskega pakta glede sedeža in udeležencev konference BRUSELJ, 19. — Nameravani posvetovalni pogovori za pripravo konference o recipročnem in uravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil v Evropi so v središču živahne diplomatske dejavnosti. Posvetovanja bi se morala začeti 31 januarja, vendar je datum doslej edini element, o katerem se vsi strinjajo, zaradi česar ni izključeno, da bo prišlo do odložitve. Kot je znano, so pred dnevi zasedali v Moskvi zunanji ministri sedmih držav članic varšavskega pakta, ki so se domenili o vrsti predlogov glede nameravanih posvetovanj. Ti predlogi se v marsičem razlikujejo od predlogov ki so jih še pred časom dale države atlantskega zavezništva glavne razlike pa se tičejo sedeža pogovorov in njihovih udeležencev. NATO ie predlagala, naj bi bila posvetovanja v Ženevi, varšavski pakt oa se zavzema za Dunaj Po predlogih NATO naj bi se oodočih pogajanj o omejevanju vojaških sil — in torej tudi predhodnih posvetovanj — udeležilo sedem držav atlantskega zavezništva (ZDA, Velika Britanija. Kanada, Zahodna Nemčija, Nizozem ska. Belgija in Luksemburg) ter pet držav varšavskega pakta (SZ, Poljska, ČSSR, Vzhodna Nemčija in Madžarska). Kot kaže, pa so na zasedanju zunanjih ministrov v Moskvi sklenili predlagati nai bi se pogajanj udeležile vse evropske države ki so v to zainteresirane, ter ZDA in Kanada. Dejansko naj bi se torej udeležilo pogovorov vseh 34 držav, katerih zastopniki se prav v tem trenutku srečujejo v Helsinkih za pripravo evropske konference o varnosti in sodelovanju. Na ta način bi bila vsa vojaška vprašanja avtomatsko črtana z dnevnega reda evropske konference, za kar se je Sovjetska zveza venomer zavzemala. O zadnjih predlogih varšavskega pakta je danes razpravljal v Bruslju stalni svet NATO, ki je po neuradnih vesteh potrdil svoje prvotne predloge, čeprav ni zavrnil sta lišč Vzhoda. Kaže, da nameravajo predstavniki atlantskega zavezništva. preden bi formalno odgovorili vprašati Moskvo za pojasnila. Vsekakor pa NATO odločno nasprotuje predlogu, da bi se bodočih posvetovanj udeležilo vseh 34 držav, ki zasedajo v Helsinkih. Tudi glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je danes potrdil, da obstajajo nesoglasja glede sedeža in udeležencev posvetovanja Vsekakor pa je glasnik dodal da je še vedno upati, da bo mogoče začeti pogovore 31. ianuarja. Medtem pa so države varšaskega pakta že uradno obvestile avstrijsko vlado o predlogu da bi bil Dunaj sedež posvetovanja. V tem primeru bi morala zasedanje organizirati avstrijska vlada, ki je že izrazila pripravljenost, da to stori. Zunanji minister Kirchschlager. ki se trenutno mudi na uradnem obisku v Helsinkih, je potrdil, da za delovno pogodbo z Intersindom za kovinarje zaposlene v podjetjih z državno udeležbo, za 23., 24. in 25. tega meseca pa so napovedana pogajanja z zvezo male in srednje industrije. Zaostritev spora med sindikati in veliko zasebno kovinarsko industrijo podrobno proučuje tudi minister za delo Coppo, ki se je včeraj sestal z delodajalci in z delavskimi predstavniki. Po prvem srečanju z obema strankama v sporu bo minister v prihodnjih dneh morda sklical še kak sestanek, da bi se obnovila pogajanja. V raznih obratih Fiata v Turinu je bilo včeraj in danes več stavk, ki so popolnoma uspele. Prav tako je uspela stavka delavcev v tovarni avtomobilov Lancia. Sindikati so sporočili, da je stavkalo poprečno od 85 do skoraj 100 odst. delavcev v prizadetih obratih. Danes pa je bila 24-urna stavka 15.000 kemijskih delavcev zaposlenih pri javnih podjetjih kemijske industrije. Stavka je bila napovedana v znamenju protesta proti delodajalcu, ki noče začeti pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Vsedržavna tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL uslužbencev pošte in telekomunikacij so imela skupni sestanek in ugodno ocenila nedavno srečanje z ministrom ra pošto in telekomunikacije. Sindikalne organizacije ugotavljajo, da so izjave ministra spodbudne, da pa so potrebna še druga pojasnila in jasne obveznosti, zlasti glede vstopa v veljavo pogodbe o novi u-reditvi staleža osebja, določitvi začetne plače na najmanj 120 tisoč lir mesečno, kratkotrajnih stavk m statuta delavcev. Sindikalna vodstva pravijo, da bo razvoj nadaljnjih pogajanj odvisen od odgovora na omenjena pojasnila. Po odločnem stališču, ki ga je zavzel deželni svet Furlanije - Julijske krajine proti preureditvi družbe Zanussi in njenih podjetij, s katero bi odpustili z dela na tisoče delavcev, je minister za delo Coppo določil sestanek v Rimu za 24. t.m. med sindikalnimi predstavniki in zastopniki družbe z udeležbo odbornikov za delo dežele Furlanije - Julijske krajine, Piemonta, vzhodne države predlagajo, naj bi se posvetovanja začela na Dunaju 31. januarja. Dodal je. da Avstrija nima težav za organizacijo zasedanja in da pričakuje odgovore vseh zainteresiranih držav. Na sestanku za pripravo evropske konference v Helsinkih beležimo medtem delni zastoj v pričakovanju odgovora vzhodnoevropskih držav na zadnje predloga Italije, Belgije in Danske o dnevnem redu bodoče konference in o pristojnosti komisij. Po današnji kratki seji so zasedanje odložili na ponedeljek, ko bi moral zastopnik Poljske v imenu držav varšavskega pakta odgovoriti na omenjene predloge. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiii Lombardije, Emilije Romagne in Toskane, v katerih ima družba svoje obrate. Fašisti v Rimu napadli deželnega svetovalca Gailuppia RIM, 19. — Napad fašističnih pretepačev na načelnika socialdemokratske skupine v deželnem svetu Lacija Franca Gailuppia. ko se je vračal z včerajšnje demonstracije proti fašizmu pri Porta San Paolo, je povzročil v vseh rimskih naprednih krogih veliko ogorčenje. Trije fašisti so ga nenadoma napadli, ga zbili na tla in ga pustili nezavestnega na pločniku. Predsednik deželnega sveta Pal-leschi je sklical za jutri izredni sestanek deželnega predsedniškega urada, da bi določili pobude za obsodbo fašističnega napada na deželnega svetovalca. Danes dopoldne se je osebje uradov deželnega predsedstva sestalo na skupščini, katere sta se udeležila tudi pred- sednik Palleschi in podpredsednik ter načelnik komunistične skupine Ferrara. Na skupščini so uslužbenci sprejeli resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da je «Gailup-pi plačal za svoje demokratično in antifaši stična ude j stvovan je». Kitajsko-japonski pogovori v Pekingu PE5KING, 19. — Politično ravnotežje v Aziji po koncu vietnamske vojne je bilo v središču razgovorov, ki jih je imel kitajski premier Čuenlaj v preteklih dneh z nekaterimi uglednimi japonskimi predstavniki, v prvi vrsti z ministrom za tujo trgovino in industrijo Nakasonejem in bivšim ministrom za gradbeništvo Kimurom. Nakasone in Čuenlaj sta govorila tudi o razširitvi gospodarskih in trgovinskih stikov med obema državama. Kitajska je v tej zvezi pokazala pripravljenost za izvoz petroleja na Japonsko, medtem ko je bil zavrnjen predlog, da bi japonske družbe sodelovale pri izkoriščanju kitajskih petrolejskih ležišč. ............................... Bertoldi o prihodnjem demokristjanskem kongresu Demokristjan Galloni za enoten nastop levice v KD RIM, 19. — V zadnjih dneh se množijo izjave in ocene Andreottijeve vlade desne sredine in se vedno več govori o obnovitvi sodelovanja med Krščansko demokracijo in socialisti. Načelnik poslanske skupine PSI Bertoldi je v zvezi s prihodnjim kongresom Krščanske demokracije ' izjavil, da socialisti pričakujejo ta kongres, da bodo lahko iz njega izvedeli, kakšna bo politična linija stranke relativne večine in lahko ocenili perspektive za bodočnost, v zvezi s sedanjim resnim položajem v državi. Bertoldi ugotavlja, da je tako imenovana sredinska politika pripeljala vlado dejansko na linijo desne sredine. Zato je razumljivo, pripominja socialistični poslanec, da PSI z zanimanjem in tudi z zaskrbljenostjo gleda na prihodnji demokristjanski kongres. Pri tem pa Bertoldi poudarja, Vesti o skorajšnjem podpisu mirovnega sporazuma o Vietnamu postajajo čedalje bolj verjetni. Posredne potrditve prihajajo tako iz Pariza kot iz Washing-tona in Saigona. Kissinger bo prihodnji teden ponovno odpotoval v francosko glavno mesto, kjer se bo sestal s Thojem, s katerim bo prediskutiral še zadnje detajle sporazuma. Glasnik Bele hiše je izključil možnost, da bi predsednik Nixon razglasil dosego sporazuma v svojem današnjem u-mestitvenem govoru. Iz Saigona pa prihajajo vesti, da bodo sporazum parafirali verjetno ob priložnosti vietnamskega Novega leta, 3. februarja. Tajništva enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL so sklenila odločno prodpreti kovinarske delavce v boju za obnovitev delovne pogodbe. V tej zvezi so sklicala sestanek predstavnikov sindikatov vseh industrijskih strok, da sprejmejo primerne pobude v vsedržavnem okviru. Hkrati je osrednje vodstvo sindikalne federacije povabilo ostale industrijske delavce, naj se udeležijo vsedržavne demonstracije kovinarjev, ki bo 9. februarja v Rimu. Na procesu proti Lorni Caviglii, Stathisu Panagulisu in drugim 11 osebam je včeraj pričevala Italijanka, ki je zavrnila vsakršno odgovornost pri organizaciji domnevnega načrta za beg Aleksandra Panagulisa. Po mnenju opazovalcev bodo sodniki izrekli razsodbo še danes. S sprevodom od Trga sv. Jakoba po mestnih ulicah se bo danes popoldne začela antifašistična manifestacija, ki se bo zaključila z zborovanjem na Goldonijevem trgu, kjer bosta govorila Nadja Pahor in Arturo Calabria. V Trstu bo danes stavka uslužbencev javnih lokalov, ki se borijo za novo delovno pogodbo. Deželni odbor je včeraj odobril zakonski načrt za zaščito Krasa in ureditev naravnih rezervatov. da je treba jasno povedati, da socialisti niso v opoziciji samo proti vladi, temveč tudi proti večini, ki jo podpira in demokristjanskemu vodstvu, ki nosi največjo odgovornost za sedanji položaj. Po Bertoldijevem mnenju ni dovolj, da se kak demokristjan izjavi proti vladi, ali pa, da pride do zamenjave nekaterih ljudi ter formule, da bi lahko spremenili položaj. Potrebna je drugačna in nova politika ter vladni program, s katerim se bodo začela resno reševati najnujnejša vprašanja v državi. član leve struje Krščanske demokracije «base» poslanec Galloni pa je. dal tedniku «Espressos> intervju, v katerem govori o vlogi demokristjan-ske levice v sedanjem položaju. Po njegovem mnenju bi se morale demo-kristjanske levice združiti ter se postaviti na levo od poslanca Mora, če hoče igrati resno vlogo in dati v stranki svoj prispevek za nove politične izkušnje, različne od preteklih, ki so pripeljale do stare izkušnje leve sredine. Enotna levica bi morala biti pripravljena podpreti spremembe v stranki za sestavo večine, ki bi dala pobudo za obnovitev dogovora s socialisti. Treba je priznati, dodaja Galloni, da je strategija levice v stranki rodila že prve sadove. Govor Rumorja, ki se povezuje z govorom Mora, o-čitno kaže na sredinska stališča v Krščanski demokraciji, na katerih pa se lahko s pomočjo levice zgradi široka in vplivna večina. ALŽIR, 19. — Alžirski predsednik Bumedjen je ob navzočnosti zunanjega ministra Buteflika sprejel predsednika Organizacije za osvoboditev Palestine Arafata. 20-letnica orkestra GM Čas od naših prvih povojnih snovanj v kulturi se je že tako odmaknil, da dvajsetletnice in celo 25 - letnice nastajanja in delovanja raznih ustanov niso nobena redkost. Zanimiv, poučen in zanesljivo tudi pomemben bi bil obračun, koliko je bilo od leta 1945 do danes vseh uprizoritev in nastopov SSG, koliko koncertnih in drugih prireditev Glasbene matice, koliko prireditev prosvetnih ustanov in društev. Prišli bi do številk, ki bi bile presenetljive celo za tiste, ki redno spremljajo naše narodno kulturno življenje. Pri tem pa seveda številke same še zdaleč ne bi mogle povedati vsega, kar so vsa prizadevanja na kulturnem področju pomenila za našo narodnostno skupnost v smislu njene kulturne krepitve, krepitve njene zavesti in samozavesti in ne nazadnje njenega uveljavljanja nasproti someščanom italijanske narodnosti. Med kulturne jubilante se z letošnjim letom in z nocojšnjim koncertom v Kulturnem domu uvršča tudi orkester Glasbene matice. V 20 letih svojega obstoja je priredil okrog 140 koncertov, 44 gostovanj in imel več kot sto radijskih in televizijskih snemanj. S svojim obstojem in svojimi nastopi je nadaljevalec slovenskega koncertnega življenja izpred požiga Narodnega doma. Z njimi je pomembno obogatil naše povojno glasbeno življenje in ga razširil na tisto reproduktivno področje, brez katerega bi pri nas ne prišla do ustrezne uveljavitve niti ustvarjalna dejavnost naših glasbenikov — skladateljev, saj je orkester posvečal v svojih repertoarjih vedno dolžno pozornost našim domačim in nasploh primorskim skladateljem in tudi našim domačim solističnim instrumentalnim in vokalnim izvajalcem. V pogojih življenja naše narodnostne skupnosti je bilo seveda tudi življenje orkestra Glasbene matice utesnjeno v meje finančnih skromnosti, če ne bi bilo požrtvovalnosti in vnetosti v vrstah orkestrašev in v vodstvu Glasbene matice pripravljenosti na premagovanje težav, bi orkester gotovo ne dočakal svoje 20-letnice in mladi godbeni naraščaj, ki raste v šolskih vrstah Glasbene matice, ne bi imel priložnosti za vključevanje v koncertno muziciranje in s tem za svojo nadaljnjo rast. Če gledamo na orkester Glasbene matice iz tega dvojnega vidika, iz vidika deleža v našem splošnem kulturnem življenju in iz vidika šolanja in nadaljnjega usposabljanja naših mladih instrumentalistov ob mentorstvu starejših slovenskih in nekaterih prijateljsko navdahnjenih italijanskih orkestrašev, ki že od vsega začetka sodelujejo v orkestru, potem moramo priznati, da so se napori za njegov obstoj in obstanek izplačali in da jih je vredno vlagati še naprej. Pri tem pa je potrebno, da se tudi javni dejavniki odločijo za ustreznejšo finančno podporo temu ansamblu, ki končno ob orkestru gledališča Verdi strojim močem ustrezno bogati glasbeno življenje celotnega našega mesta. JOŽE KOREN OD SV. JAKOBA DO GOLDONIJEVEGA TRGA Danes popoldne enotno zborovanje in sprevod proti porajanju fašizma Govorila bosta Nadja Pahor ia Muro Calabria * Poziv delavskih svetov petih največjih tržaških tovarn Poziv SKGZ Udeležite se protifašistične manifestacije! Na pobudo Enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju bo danes ob 17. uri na Trgu Goldoni protifašistična manifestacija, s katere bo demokratično in protifašistično prebivalstvo Trsta ponovno izreklo svoj odločen protest proti fašizmu v vseh njegovih oblikah in potrdilo svojo zvestobo idealom demokracije in odporništva, ki so našli svoj odraz tudi v ustavi republike Italije. S svojim enotnim nastopom bo demokratična tržaška javnost protestirala proti politiki Andreottijeve vlade, ki se vedno bolj odkrito oslanja na najbolj nazadnjaške sile v državi, protestirala bo proti policijskemu priporu, protestirala bo proti vedno bolj •'dkri-temu in skoraj vedno nekaznovanemu zločinskemu delovanju fašističnih in neofašističnih terorističnih skupin, ki ima pri nas vedno in v prvi vrsti protislovenski pečat ter zahtevala, da se v smislu črke in duha republiške ustave končno prepove obstoj in delovanje vseh fašističnih organizacij in tistih, ki svoje fašistično bistvo krijejo pod raznimi lažnimi patriotskimi nazivi. Slovenska kulturno - gospodarska zveza se pridružuje pobudi Enotnega protifašističnega odbora, katerega član je, in poziva vse vanjo vključene organizacije in ustanove in vse demokratične slovenske ljudi, da se množično udeležijo današnje manifestacije in da skupno z vsem tržaškim demokratičnim ljudstvom v skupni protifašistični fronti manifestirajo svojo odločno pripravljenost braniti demokratične pridobitve, za katere smo tudi Slovenci s svojim bojem prispevali tako velik delež in ki so jamstvo našega obstoja in razvoja. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA Enotni antifašistični odbor za Trst. ki ga sestavljajo levičarske stranke, slovenske in italijanske napredne organizacije, sindikalna zbornica CGIL, združenja partizanov. bivših deportirancev in političnih preganjancev je, skupaj z drugimi protifašističnimi organi v tržaški okolici napovedal za današnje popoldne, ob 17. uri, antifašistično zborovanje s sprevodom od Sv. Jakoba do Goldonijevega trga. Manifestacija se tako pridružuje podobnim pobudam drugod po Italiji, ko večina prebivalstva protestira proti reakcionarnim poskusom v državi in kongresu MSI, ki se prav te dni odvija v Rimu sredi nesramne parade govornikov in krilatic o skvadristični ((samoobramba* in alternativah ustavnemu sistemu v Italiji. Obenem je manifestacija tudi odraz nasprotovanja iskrenih demokratov vsakemu ponovnemu premiku na desno v politični osi države. Tak poskus pa je nedvomno vladni predlog o policijskem priporu. Naj še omenimo, da je SKGZ kot enotna organizacija, ki združuje kulturne, gospodarske in druge u-stanove naprednih Slovencev, pozvala slovensko javnost naj to manifestacijo podpre. Prav tako so se s pozivi k udeležbi na protifašistični manifestaciji, ki bo uspela le. če se je bo udeležilo veliko število ljudi, zavzeli delavski sveti večjih tržaških industrijskih obratov. Med temi v prvi vrsti delavski sveti arzenala in ladjedelnice «Sv. Marka*, boljunške tovarne «Grandi motori» škedenjske železarne «ItalsSder», mehaničnih delavnic «Durissini» in podjetja «Stabilimen-ti meccanici triestini — WM*. Poziv vsem bivšim borcem, naj se udeležijo antifašistične manifestacije so naslovili tudi partizani, ki so se zbrali predvčerajšnjim v Trebčah. Antifašisti se bodo ob 17. zbrali na Trgu Sv. Jakoba. Od tod bodo s transparenti in zastavami krenili po mestnih ulicah do Goldonijevega trga, kjer bo enotno zborovanje, kateremu bo predsedovala znanstvenica prof. Margherita Ha-ckova. Govorila bosta Nadja Pahor v slovenščini in Arturo Calabria v italijanščini. tudi grškemu veleposlaništvu, da se preneha s procesom in izpusti Loma Caviglia Briffa. • Tržaško združenje lastnikov javnih lokalov je takoj ob objavi sklepa, da se cena skodelice kave ohrani na ravni 80 lir in s tem zavrne dejansko že uveljavljeni predlog združenja po podražitvi kave, napovedal za današnji dan splošno zaporo vseh obratov. Sinoči pa je bil prvotni sklep o zapori preklican, oziroma odložen. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU Udeleženke pripravljalnega tečaja za učiteljski natečaj 1972/73 obveščamo, da se bo tečaj (za ustne izpite) nadaljeval brž ko bodo objavljeni uradni izidi pismenih izpitov dne 18. in 19. decembra preteklega leta. Tajništvo Novo vodstvo sekcije PSI za vzhodni Kras Na prvi seji novega vodstva sekcije socialistične stranke za vzhodni Kras so soglasno izvolili nov odbor sekcije. Za političnega tajnika je bil potrjen Andrej Renar, za političnega podtajnika Michele Turito in za administrativnega tajnika Vojko Kocman. Ugotovili so, da bo treba posvetiti posebno pozornost vprašanju kraških rezervatov, posebno v tem trenutku ko se ustanavlja forum, ki bo te rezervate upravljal in pri katerem morajo biti prisotni še posebno Kraševci. V obravnavanjih teh problemov bo sekcija socialistične stranke v najkrajšem času sklicala po vaseh sestanke s prebivalstvom. Na koncu seje je tajnik Renar izrazil željo, da bi bila socialistična stranka vedno bolj prisotna na Krasu in pri rešitvi problemov, ki se ga tičejo. Priprave za pokrajinski kongres KD V ponedeljek se bo sestal pokrajinski odbor KD, ki bo določil datum pokrajinskega kongresa, na katerem bodo izvolili 30 članov pokrajinskega odbora, * * * Pokrajinski tajnik PSDI De Gioia se je sestal s tajniki sekcij, katerim je poročal o pogajanjih za obnovitev levosredinske uprave v tržaški občini. SINOČI PREMIERA V DVORANI «IVAN CANKAR» POVEČEVALNO STEKLO V UPRIZORITVI SAG Farsa na kabaretni način - Mnogo posrečenih režiserskih domislic v predstavi na zgledni amaterski ravni - Med številnimi gledalci tudi avtor Jože Javoršek - Mnogo aplavzov za marljive igralce Občinstvu je ob včerajšnji premieri SAG napolnilo dvorano mmiHiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiinaiiinniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiii NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA ODBORA Sprejet zakonski načrt o zaščiti tržaškega Krasa Organi in naloge ustrezne ustanove - Na «inlegralno» zaščitenih področjih izključeni kakršnikoli posegi 0 Pokrajinski odbor Zveze italijanskih žena je pcslal predsedniku Nixonu brzojavko z zahtevo, da se preneha z vojno v Vietnamu in da se podpiše sporazum. Brzojavko so poslalj Deželni odbor je včeraj odobril zakonski načrt, ki uvaja pravila za zaščito tržaškega Krasa in za ureditev naravnih rezervatov. S tem zakonom se praktično raz tegne na Furlanijo - Julijsko krajino veljavnost državnega zakona štev. 442 iz leta 1971, ki ga javnost bolje pozna kot «zakon Belci*. Hkrati s tem uvaja deželna norma nekaj dopolnil k besedilu državnega zakona. S pravkar sprejeto normo se bo v kratkem ukvarjala pristojna zakonodajna komisija, nakar bo o n.jej razpravljal deželni svet. Na tržaškem (in dletoma gori-škem) Krasu nameravajo kakor znano uretjiti sedem naravnih rezervatov: ob Glinščici, ob obali, ob meji z Jugoslavijo, na kraškem grebenu nad Trstom, nad Barkov-Ijaroi, pri Briščikjh, pri Doberdob- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuivuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriifuriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimtiiiitfiiitiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiimiiiiiiiiMiiii ČLAN DIREKCIJE KPI COSSUTTfl JE GOVORIL Nfl PROSLAVI V UL MADONNINA Nujno je potrebno zavezništvo delavcev in srednjih slojev v boju za napredek Odločen boj KPI proti sedanji Andreottijevi centristični vladi član vsedržavne direkcije KPI Ar-rnando Cossutta je sinoči na proslavi 52 obletnice ustanovitve italijanske partije govoril o nekaterih osnovnih vprašanjih strategije in taktike in piedvsem o bistvenem odnosu povezave delavskega razreda s kmeti in srednjimi sloji, z vsemi onimi, ki žive od svojega dela. To vprašanje je zastavil, ko je obravnaval razloge zmage fašizma, ki so v dejstvih, da je buržoaziji uspelo pritegniti za seboj tudi srednje sloje in ko so prišle do izraza napake delavskega gibanja z marksizmom in reformizmom. Sedaj je položaj objektivno drugačen, vendar pa so tudi v sedanjem razdobju važni nauki iz preteklosti. Cossutta je zanikal možnost, da bi fašizem prišel ponovno na oblast, podčrtal je nevarnost fašistične organizacije. ki s prevratniškimi in drugimi akcijami ustvarja ozračje negotovosti in s tem pripravlja pogoje za preokret politične usmeritve na desno. Ta nevarnost je zelo resna, zlasti, ker je prišlo do premikov v mišljenju ljudi in to na obsežnejših področjih Juga. To je rezultat združenega pritiska italijanskih in mednarodnih reakcionarnih sil, ki branijo svoje interese, ki so ogroženi zaradi vedno močnejšega in uspešnega pritiska delovnih ljudi in ko prihaja do napada tudi na demokratični ustroj. Istočasno pa gre tudi za napake pri odobritvi nekaterih zakonov. Kot primer je Cossutta navedel zakon o zemljiški reformi, ko niso upoštevali interesov drobnih posestnikov in stanovanjski zakon, ko so tudi lastniki lastnega stanovanja ali hišice mislili, da so ogroženi. Po vsej državi prihajajo do izraza znaki, da se položaj spreminja in da je konec skrajno desničarskega ozračja. To dokazujejo tudi zadnji volilni izidi, kot obnovitev množičnih delavskih bojev. Andreottijeva vlada mora pasti, saj je izraz reakcionarnih interesov in v parlamentu nima trdne večine, zaradi česar tudi vlada z zakonskimi dekreti. V tej zvezi je Cossutta govoril o vladnem predlogu o preventivnem priporu, katerega ne bo mogla odobriti v parlamentu in gre bolj za koketiranje z desničarskimi krogi. Proti sedanji centristični vladi je KPI napovedala odločno, popolno o-pozicijo in oster boj, proti so se iz- DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI rekli socialisti. Moro in na njemu lasten način celo Rumor. Pomembno je vprašanje alternative, ko ni mogoče iti nazaj na pot levega centra, ki je us.varil sedanje stanje in ko je treba upoštevati, da se je v boju z Andreottijevo centristično vlado utrdilo ozračje sodelovanja med komunisti, socialisti in levimi katoličani. Komunisti zaradi tega ne postavljajo na dnevni red vprašanje vladne formule, ker vedo, da tudi nova vlada ne bo vlada demokratičnega preokre-ta, da pa bo korak v tej smeri. Komunisti zaradi tega zahtevajo od nove vlade izpolnitev samo dveh pogojev: da odločno zapre na desno in da prične reševati velika socialna vprašanja. Ob izpolnjevanju teh pogojev so komunisti pripravljeni sprejeti konstruktivno opozicijsko stališče. V zadnjem dedu svojega poglobljenega govora je Cossutta obravnaval mednarodna vprašanja in zlasti vojno v Vietnamu, kjer je izrazil optimizem, da bo prišlo do podpisa sporazuma. člana vsedržavnega vodstva je predstavil sen. Šema, ki je navedel, da je že 93 odst. članov tržaške federacije obnovilo članske izkaznice. V slovenščini pa je Jelka Gerbčeva poudarila, da predstavlja 52 let življenja KPI tudi 52 let trdega boja proti fašizmu in za socialni napredek. PRI ODBORNIKU MASUTTU Posvetovanje o gradbeništvu V prostorih deželnega odbomištva za javna dela so se včeraj sestali predstavniki deželne gradbene industrije. Seje, ki io je vodil odbornik Masutto, so se udeležili predsednik deželne konzulte za gradbeništvo Riccesi ter predstavniki gradbenih industrijcev iz štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Na seji so razpravljali o razvo ju gradbeništva v Furlaniji Julijski krajini in o nekaterih perečih vprašanjih s tega področja, med temi zlasti vprašanje poviškov, ki jih bodo gradbinci zaračunali naročnikom novih stanovanj zaradi uvedbe davka na dcdlatno vrednost IVA. Odbornik Masutto je navedel, da je dežela namenila razvoju grad bene dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini 27 milijard lir. ta prispevek pa naj bi v srednieroč nem obdobju omogočil primeren poslenosti, po drugi strani pa tudi delno rešitev stanovanjskega vprašanja v deželi. Na osnovi deželnega zakona štev. 43, je še pristavil Masutto, bo gradbeništvo prejeto še nadaljnjih 10 milijard lir. Glede poviškov zaradi IVA je Masutto dejal, da bo ministrstvo za finance v kratkem izdalo posebno okrožnico o tem vprašanju nakar bo deželna uprava posredovala ustrezna navodila vsem prizadetim organizacijam. Predavanje Kmečke zveze o zaščiti pred tetanusom Kakšno hudo nevarnost predstavlja tetanus se mogoče niti sami ne zavedamo. Posebno so tej nevarnosti izpostavljeni vsi, ki zaradi dela, ki ga opravljajo, tvegajo rano, pa čeprav ne hudo, zlasti, če delajo na zemlji, v kateri se klice te smrtno nevarne infekcije skrivajo. Zato je po zakonu postalo cepljenje proti tetanusu obvezno za otroke in za vse tiste delovne kategorije, ki so prav zaradi stalnega stika z zemljo najbolj izpostavljene tej nevarnosti. V prvi vrsti pridejo seveda v poštev kmetje in zato je Kmečka zveza sklenila letos prirediti vrsto predavanj po naših vaseh, da opozori naše ljudi na nevarnost in jim prikaže, kako naj se je učinkovito branijo. Predavanja, ki jih bo imel zdravnik dr. Borut Spacal, bo spremljal film, ki ga je dal na razpolago Center za socialno kinematografijo in bodo razdeljena navodila Pokrajinskega odbora za zdravstveno vzgojo. Kmečka zveza ima že v teku dogovore s pristojnimi zdravstvenimi u-stanovami, da bo cepljenje brezplačno in čim bolj olajšano s tem, da se bodo mogli kmetje, ki so vpisani v kmečko bolniško blagajno kot aktivni člani, cepiti čim bliže doma. Prvo tako predavanje bo v ponedeljek, 22. t. m. ob 19.30 v Bazoviškem domu v Bazovici. L. V. Pokrajinsko vodstvo poštne in telegrafske uprave sporoča, da je bil v Uradnem vestniku štev. 336 z dne 29 decembra lani objavljen razpis jav nega natečaja za zasedbo 700 mest poslovnega revizorja v staležu osebja poštne in telegrafske ustanove. Pri glasitve na natečaj sprejemajo mi nistrstvo za pošte in telekomunikacije in pokrajinske uprave PT najkasneje razmah gradbeništva in s tem za-1 do 29. januarja 1973. skem jezeru in ob Moščenici. Zakonski načrt je sestavljen iz treh delov: prvi del se nanaša na ustroj Ustanove za zaščito tržaškega Krasa, drugi del obsega pravila, po katerih bo urejeno delovanje naravnih rezervatov, tretji del pa navaja vrsto prehodnih in finančnih norm. Ustanova za zaščito Krasa bo javnopravna ustanova ter ji bodo zaupane naslednje naloge: zaščititi in ovrednotiti morfološka svojstva Krasa, zaščititi in ovrednotiti naravno okolje, naravne lepote, floro, favno in naravne kraške spomenike. S pritegovanjem obiskovalcev, strokovnjakov in znanstvenikov, bo ustanova skrbela za socialni in kulturni razvoj. Ustanova do vodila naravne rezervate s strokovnimi in upravnimi posegi. Njej bodo zaupane vse upravne naloge, ki jih država in dežela nalagata v zvezi z zaščito naravnih lepot, razvojem turlama, izkoriščanjem vode, protipožarnimi posegi, itd.. Ustanova bo nadalje pripravljala načrte za zaščitena področja, skrbela za ohranitev znanstvenega, kulturnega in naravnega bogastva ter med drugim skrbela tudi za uničevanje odpadkov in razne navlake. Ustanovo bodo predstavljali naslednji organi: vodilni svet, predsednik, izvršni in nadzorni odbor. V roku enega meseca po objavi zakona bo morala ustanova zakoličiti posamezna zaščitena področja. Nato bo morala pripraviti načrte za zaščito okolja in za razvoj naravnih vrednot. V okviru omenjenih načrtov bo morala ustanove določiti obseg ((integralnih* rezervatov, kjer bo narava ostala nedotaknjena obseg «orientiranih» rezervatov, v katerih bodo z znanstvenimi posegi «usmerjali» razvoj prirode, in obseg «zaščitnih področij*, na katerih bodo lahko stale razne turistične, športne in razvedrilne naprave ter zaselki in gospodarske dejavnosti, ki ne bodo zavirale naravne zaščite. Zakonski načrt prepoveduje vnos tujih rastlin im divjačine, nabiranje zelišč in drugega rastlinja, lov na kakršno koli žival, ribolov, vnos pušk, streliva, mrež in podobno, odpiranje jave. kamnolo- , mov ali rudnikov, graditi karkoli, postavljati šotorišča kuriti na prostem, odlagati odpadke in opravljati kakršno koli publtoitamo dejavnost. Za morebitne prekrške so predvidene globe od 20.000 do 2,000.000 lir, poleg tega pa bo moral kršilec popraviti povzročeno škodo tako. da bo narava ponovno taka, kakršna je bila pred njegovim nezakonitim posegom. Deželna pomoč za kulturne dejavnosti Tretja posvetovalna komisija deželnega sveta, ki jo vodi svetovalec Zanin, je včeraj začela razpravo o zakonskem osnutku, ki določa deželne posege za razvoj kulturnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Osnutek je bil sestavljen na podlagi smernic ki jih za to področje postavlja petletni razvojni načrt 1971-1975. (Kakor znano, bo o tem načrtu šele razpravljal deželni odbor, nakar se mora o njem izreči še deželni svet). Med včerajšnjo razpravo je poročevalec Cocian-ni naglasil, da namerava dežela prepustiti večji del kulturnih pobud pokrajinskim in občinskim u-pravam, posebno težo pa bodo imela tudi bodoča «kultuma središča*, ki jih predvideva zakonski osnutek. Dežela namerava pritegniti h kulturnim dejavnostim zlasti mladino. Posegi, ki jih navaja zakonski osnutek, ne bodo veljali za visokošolski študij, ker ie za to področje predviden poseben zakon, kakor tudi ne za muzeje in knjižnice, ker so zanje v pripravi posebne izvršne norme. Solisti današnjega jubilejnega koncerta orkestra Glasbene matice Na nocojšnjem jubilejnem koncertu orkestra Glasltene matice bodo kot solisti sodelovali tudi mezzosopranistka Alenka Dernač. violinist Črtomir šiškovič in gledališki igralec Julij Guštin, član Mestnega gledališča ljubljanskega. Alenka Dernač bo pela vokalni del partiture Lipovškove skladbe «0-samljenai/ za mezzosopran in orkester, Črtomir šiškovič bo izvajal Beethovnovo Romanco v G-Duru za volim in orkester, Julij Guštin pa bo pripovedoval pravljico o Petru in volku v istoimenski simfonični pravljici Prokofjeva. Poleg teh treh skladb bo orkester izvajal še Beethovnovo uverturo Egmont op. 84, Dirigenta bosta Oskar Kjuder in Janko Ban. Alenka Dernač trt šiškovič Julij Guštin Slovensko amatersko gledališče se je sinoči predstavilo s svojo prvo premiero v tej sezoni. V dvorani «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu je uprizorilo Javorškovo j ar sp v treh dejanjih «Povečevalno stek-lo». Igra je nastala že pred leti kot kritika določenih pojavov v določenem družbenem razvoju na Slovenskem, lahko pa tudi kjerkoli in navsezadnje v katerem koli času. Kajti avtorjevo izhodišče v njej je mali «glažutarski svet», ki je lahko doma kjerkoli, ker so njegovi akterji živi ljudje z vsemi svojimi slabostmi, obrekljivostjo, spogledlji-vostjo, moralno pokvarjenostjo, mentalno ozkostjo in kar je na neki način še slabše, brez sposobnosti upora proti vsem tem nečednim lastnostim, kar vodi neizbežno do zanikanja človekovega dostojanstva in do popolne negacije človeka kot svobodnega dejavnika. V tem in takem svetu se odvija zgodba Janeza Pohlina, tujca, ki se pojavi v Glažuti in ki za-dobi pod njenim povečevalnim steklom, to se pravi v njenih pokvarjenih očeh in miselnosti, nenaravne, pretirane dimenzije zla. A konec je vendarle odrešilen, kajti nemoralni svet Glažute se zruši, ker se mora zrušiti, kajti še so Filipi v tej glažutarski družbi, ki ne prenesejo takega življenja, ker spoznavajo in vedo, da življenje ni geometrija. V takem življenju, ki ni geometrija, ni prostora za očete Brumne in za to, kar predstavljajo, ni mesta za slabiče župane in za cehovske mojstre, niti za županove žene in klepetave Svir-nice, pač pa je prostor za revolucionarne Filipe in za čiste ljudi, kakršen je Janez Pohlin. Sergij Verč se je kot režiser odločil za kabaretski način uprizoritve, ki se farsi tudi sicer podaja. To pa je zahtevalo nekatere črte v besedilu in tudi nekatere drugačne scenske domislice, ustrezne kostume in glasbeno opremo in še marsikaj takega, kar sodi v kabaretski uprizoritveni stil V tem je pokazal Verč znatno mero fantazije, kar na tako malem odru gotovo ni bilo lahko. V enoten slog je naravnal tudi igro nastopajočih, ki je na trenutke in zlasti v nekaterih scenskih izpeljavah kar prerastla običajno amatersko poprečje. Vsi člani ansambla so vložili v svoje vloge mnogo truda in iskrene igralske vneme in uspeh njihovih prizadevanj zato tudi m mogel izostati. Podali so nam igrivo, pestro odrsko predstavo, spričo katere je treba spregledati določene pomanjkljivosti odrs’ govoricin mimike, pa tudi nekatere naivnosti, pa zato toliko bolj ceniti in pohvaliti požrtvovalnost in gledališko Ljubezen tega mladega igralskega ansambla, ki je tudi sicer naredil vse sam, od režije do scene, od kostumov do | glasbe, od osvetljave do poslednjih odrskih rekvizitov. Igrali so: Ivan Verč, Boris Kobal, Magda Križmančič, Aljoša Čok, Jasna Petaros, Milica Kravos, Drago Gašperlin, Anica Žerjal, Boris Mihalič, Branko Sidčič. Sceno je zasnoval Ivan Verč, kostume Marija Vidau. Občinstvo je do kraja napolnilo dvorano in mlade amaterje nagradilo z iskrenim in zasluženim aplavzom. Igralce je pozdravil avtor farse Jože Javoršek, s svojim obiskom pa jih je počastil tudi gen. konzul SFRJ Boris Trampuž. j. k. GLASBENA MATICA - Trst Orkester Glasbene matice Sezona 1972-1973 Danes, 20. januarja 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu JUBILEJNI KONCERT OB DVAJSETLETNICI ORKESTRA DIRIGENTA: Oskar Kjuder Janko Ban SOLISTA: Črtomir šiškovič, violina Alenka Demač, mezzosopran Julij Guštin, recitator SPORED: L. van Beethoven: Egmont — uvertura op. 84 M. Lipovšek: Osamljena — za mezzosopran in orkester L. van Beethoven: Romanca v G-duru za violino in orkester S. Prokofjev: Peter in volk — simfonična pravljica Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-505) ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. (Koncert ni v abonmaju) PD Slovenec in mladina Krekovega doma iz Boršta priredita danes ob 20. uri KULTURNO PRIREDITEV v dvorani šolskih sester. Vljudno vabljeni! Odbor Gledališča KULTURNI DOM V torek, 23. t. m. predstava «Janko in Metka* odpade zaradi tehničnih, ovir. VERDI Drevi zadnja predstava Verdijeve opere «Moč usode*. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). AVDITORIJ Drevi ob 20.30 ponovitev predstave «Ljubite se eni nad drugimi* z Achil-lom Millom, Marino Pagano in Pie-trom Sammatarom. Predstavo bodo ponavljali do jutri, 21. t. m. POLITEAMA ROSSETTI Danes, 20. januarja 1973 bo v gledališču Rossetti predaval v okviru •diteramih sobot* znani italijanski pisatelj Carlo Castellaneta, ki je širšemu krogu bralcev znan predvsem po romanih iz grenkega življenja v milanskih predmestjih. Predaval bo na temo «Kdo lahko menja svet?*. Pisatelja bo tržaškemu občinstvu predstavil Fulvio Tomizza. Ljubljanska Drama v Rossettiju V torek, 23. januarja bo v gledališču Rossetti v gosteh tržaškega Teatra Stabile ljubljanska Drama z Molie-rovima deloma ((Improvizacija v Versaillesu* in «Scapinove zvijače*, združenima v eno samo delo. V glavni! vlogah nastopata znana slovenska i-gralca Aleksander Valič in Boris Cavazza. Režijo je oskrbel poljski režiser Peter Lotschak. Ker bo predstava v slovenščini, je tržaško ((Stalno gledališče* oskrbela Italijansko občinstvo napravo za simultano prevajanje. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE -Trst Jutri, 21. januarja ob 17. uri v dvorani PD «Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6 JOŽE JAVORŠEK POVEČEVALNO STEKLO Farsa v treh delih Predstavo so pripravili: Scena: IVAN VERČ Kostumi: MARIJA VIDAU Asistentka kostumografinje: LUČANA PRIBAC Režija: SERGEJ VERČ Igralci: Ivan Verč, Boris Kobal, Magda Križmančič, Aljoša Čok, Jasna Petaros. Milica Kravos, Drago Gašperlin, Anica Žerjal, Boris Mihalič in Branko Sulčič. ___JBk_ Tehnično vodstvo in razsvetljava: Silvester Metlika: jnspicient: Robert Ota: šepetalka: Lučka Batista: sklepno pesem naštudiral: Janko Ban. ___A___ Predstavi bo sledil razgovor z občinstvom. ^___ Pričetek točno ob napovedani uri. Med predstavo ni vstopa, iz tehnično uprizoritvenih razlogov je število sedežev omejeno na sto. Kino Razstave Po čem je gorivo V zadnji številki Uradnega vestnika tržaške pokrajine je objavljen sklep Pokrajinskega odbora za cene. ki določa maksimalne cene za dobave goriva (plinskega olja in kerozena) na dom tržaškim potrošnikom. Cene so enake tistim, ki so veljale na dan 31. decembra lani, to se pravi tik pred uvedbo davka na dodatno vrednost IVA. Za dobave plinskega olja veljajo v tržaški pokrajini naslednje cene: za blago dostavljeno s cisternami 31,50 lire za liter, če gre za količino do 2 tonfi, 30,50 lire za količine od 2 do 5 ton in 29,50 lire liter za količine nad 5 ton; za gorivo v kantah franco skladišče prodajalca 35 lir liter; za gorivo v kantah, dostavljeno na dom potrošnika 40 lir liter Omenjene cene vsebujejo tudi davščino IVA. Za dobave petroleja za ogrevanje (kerozena) veljavo naslednje cene' za blago, ki ga potrošnik prevzema v skladišču grosista 37 lir liter, za blago dostavljeno na potrošnikov dom 47 lir liter. IVA je tudi v teh primerih vračunana v ceni V lržaški knjigarni razstavlja 00 31. januarja najnovejše slike in risbe malega formata tržaški slikar Jože Cesar. V galeriji Rossoni razstavlja Rina Ladavaz - Di Pierro. Razstava bo odprta še danes. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 20. januarja FABIJAN Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.54 — Dolžina dneva 9.15 — Luna vzide ob 19.09 in zatone ob 8.44 Jutri, NEDELJA, 21. januarja NEŽA Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,7 stopinje, najnižja 7,4, ob 19. uri 7,6, zračni pritisk 1011,1, ustaljen, ve ter 6 km na uro, jugovzhodnik, vlaga 92-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,7 stopinje, dežja je padlo 11,5 mm. ROJSTVA IN SMRTI Dne 19. januarja se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 85-letna Giuseppina Vi-scovich vd. Troiani, 96-letna Giovanna Sancin vd. Lorenzi, 3 ure stara Maria Alessandra Biondi, 1 leto star Loris Vidor, 38-letna Anna Burolo por. Mi-nio, 20-letni Sergio Chmet, 58-letni Gastone Colombin, 72-letna Anna Ter-cic vd. Peris in 84-letna Margherita Rerecich vd. Radossi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93; Godina A11TGEA, Ul. Ginnastiea 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Ga-leno, Ul. S. Cilino (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz-zan, Trg Venezia 2. Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene. Nazionale 16.00 «11 richiamo della fo-resta*. Charlton Heston. Po romanu Jacka Londona. Barvni film za vse. Fenice 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 «Un uomo da rispettare*. Kirk Douglas, Florinda Bolkan, Giuliano Gemma. Detektivka v barvah. Film je za vse. Eden 15.30 «Barbablu». Richard Burton in Raquel Welch. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattaclelo 16.00 «Afyon oppio*. Silvia Monti. Barvni film. Excelsior 16.00 «Anche i dottori ce l’hanno». Diana Rigg. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Corvo rosso non avrai il mio scalpo*. Robert Redford. Barvni film. Aurora 16.30 «La vita, a volte, e molto dura, vero Provvidenza?* Barvni film. Impero 16.00 «E poi lo chiamarono il Magnifico*. Terence Hill. Barvni film. Capitol 15.00, 18.20, 21.40 «Dottor Zi-vago*. Barvni film. Cristallo 16.30 «11 commissario Leguen e il caso Gassot*. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «1 vizi proibiti delie giovani svedesi*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Bianeo, rosso e...» S. Loren, A. Celentano. Barvni film za vse. Vittorio Veneto 16.00 «Shaft il detec-tive*. Richard Rounstree. Barvni film. Abbazia 16.00 «1 senza Dio*. Antonio Sabato, Erika Blank. Westem film v barvah. Astra 16.00 «Agente 007 — Thunderball operazione tuono». Sean Connery in Claudine Auger. Ideale 16.00 «Io sono Valdez*. Burt Lancaster, Susan Clark. Film (vestem v barvah. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 18. uri «ARMIAMOCI E PARTITE* Zabavni film s Francom Franchi-jem in Cicciom Ingrassio. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane na I. REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 2. februarja 1973 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/1 z običajnim dnevnim redom. Upravni odbor. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU, Ul. Donizetti 3, ima v ponedeljek, 22. januarja ob 20. uri svoj redni «Slovenski večer*. Predaval bo dr. Anton KOREN, profesor na Vzhodnem inštitutu v Rimu o temi: PRAVOSLAVNI DUHOVNIK. Izleti SPDT priredi 21. t.m. ob priliki prvega smučarskega tečaja avtobusni izlet v Trbiž. Odhod avtobusov: Iz Trsta ob 6. uri iz Ul. Cicerone, s Proseka ob 6. uri iz Kržade, z Opčin in iz Križa ob 6.15. Prijave v Ul. Geppa pri Norci. SPDT priredi v nedeljo, 28. t. m. izlet na kraški vrh Kosten. Zbirališče pri avtobusni postaji v Križu ob 9.30 (odhod avtobusa iz Trsta ob 9. uri). Kosilo iz nahrbtnika. Povratek čez Salež v Križ ali na Prosek, čas celotnega izleta 4-5 ur. SPDT priredi v nedeljo, 4. februarja avtobusni izlet v Brkine in Vremsko dolino z ogledom premskih znamenitosti, Kilovč, Podgorja in Kalca na Knežaku. Kosilo v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Vpisovanje v Ul. Geppa pri Norci do 1. februarja. * * * ŠD Breg priredi v nedeljo, 28. januarja 1973 izlet na Nevegal. Vpisujejo Boris Mihalič - Boljunec, Edvin Rapotec — Boršt, Peter Stranj — Dolina. Jordan Kralj — Domjo. Odhod ob 6. uri od Domja. Cena 2.200 lir. Vpisovanje se zaključi v sredo, 24. januarja. FRANC ŠETINC MED VIDEMSKIMI KOMUNISTI Februarja srečanje delegacij KPI Furlanije-Julijske krajine in ZKS Odkrit in temeljit oris vloge IK pri preobrazbi jugoslovanske družbe GORIŠKI DNEVNIK Pred nedavnim izvoljeni novi sekretar sekretariata CK ZK Slovenje Franc Šetinc ie bil sinoči gost videmske pokrajinske federacije "Pl. Najprej se je sestal s člani sekretariata federacije z Renzom Paseolatom na čelu. deželnim sekretarjem KPI Antoninom Cuffarom ter poslancem Mariom Lizzerom, 2atem pa je govoril o aktualnih družbenih problemih v Jugoslaviji te v Sloveniji. Franc Šetinc je zelo odkrito in temeljito orisal sedanje razmere m vlogo zveze komunistov pri preobrazbi jugoslovanske družbe. Opo-zoril je na njene zgodovinske spo-hade tako z zunanjimi kakor tudi 2 notranjimi nasprotniki politike samoupravnega socialističnega raz-v°ja jugoslovanske družbe. Dejal ie. da so tudi sedaj v tujini pojavljajo poleg dobronamernih informacij o Jugoslaviji tudi špekula ®vni komentarji in ugibanja v kakš-1° smer bo šel bodoči razvoj v Jugoslaviji. Šetinc je dejal, da se kodo morali tako na Zahodu kakor na Vzhodu sprijazniti s tem, da bo Jugoslavija ostala še na-Drej samoupravna socialistična in neuvrščena skupnost jugoslovanskih narodov, pa naj jim bo to všeč ali ne. Ko je Franc Šetinc govoril o sedanji vlogi Zveze komunistov je Posebej opozoril na nekatere pojave, ko so v želji da bi dosegli hitrejši gospodarski napredek ter Se vključevali v mednarodno delitev dela, dopuščali tudi anomalije značilne za zapadne meščanske sisteme. Zdaj pa je prišel čas da ^veza komunistov odločneje odigra svojo avantgardno vlogo delavskega razreda. Začela se ie soočevati 2 vsemi pojavi v dmžbi se do njih °Predeljevati ter tudi ustvarja-d pogoje za to, da se njena stanca v resnici izvajajo. Po uvodnih razmišljanjih Franca Šetinca so udeleženci srečanja po- stavljali različna vprašanja. Med drugim jih je zanimala solidarnost delavcev s kmeti v socialnem zavarovanju, zatem vloga in mesto mladih ter žena v jugoslovanski družbi, samupravljanje v šolah in drugih inštitucijah ter vprašanja v zvezi z ekonomsko emigracijo. Opazili smo, da nekateri videmski komunisti dokaj dobro poznajo slovenske in jugoslovanske razmere. Na sinočnjem srečanju v Vidmu, ki so se ga udeležili tudi sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov za severno Primrsko inž. Igor Uršič ter občinska sekretarja CK iz Tolmina in Sežane Vladb Uršič in Drago Mirošič in predsednika komisije za mednarodno delavsko gibanje v CK ZKS Ida Zajc, so se pogovarjali tudi o nadaljnjih stikih med ZKS in KPI v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Med drugim so se dogovorili za srečanje delegacij na republiški oziroma deželni ravni, ki bo predvidoma v začetku februarja. L. Kante C V Moši bo v nedeljo, 28. januarja občni zbor balinarskih društev, ki delujejo na Goriškem v okviru ENAL. iiilui m mu n min im i um iimmm n n 11111111111111111111111 n n m n iinmiii ni iiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiii iiiiuiii S PREDSNOČNJEGA ZBOROVANJA V TREBČAH Preprečiti poskuse reakcionarnih konservativnih in fašističnih sil Arturo Caiabria o političnem položaju, Andrej Renar o organizacijskih vprašanjih Predsinočnjim je bilo v dvorani Ljudskega doma v Trebčah zborovanje partizanskih poveljnikov, jev za izvajanje političnih, socialnih in sindikalnih pravic, ki izvirajo iz nove ustavne ureditve ita- komisarjev in borcev, ki so na-1 lijanske republike, ki se je po- polnih dvorano. Shod je bil sklican neposredno v zvezi z rastočo dejavnostjo fašističnih in konservativnih sil v Italiji na splošno ter na Tržaškem še posebej, posredno pa zaradi številnih organizacijskih problemov krajevnega Vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI. Poročilo o splošnem političnem, družbenem in sindikalnem položaju v Italiji je oodal predsednik Arturo Caiabria, ki je v svojem enournem govoru razčlenil politična dogajanja v zadnjem času. Tu stopajo v ospredje velika delavska gibanja, boj kmečkih in drugih slo- "UiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiuniiuiiiiiiiiiimiiiiimiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMuuiiiimiiiB ^0 TREH DNEH DELA Namestitev nove vlečne vrvi za pogon openskega tramvaja pogostih preverjanjih vzdržljivosti vrvi jo približno vsake ^* l * * * 5 * * * * ve leti zaradi varnosti zamenjajo - Dela je motilo slabo vreme Openski tramvaj predstavlja za 'teše mesto eno od posebnih zanimivosti. Čeprav smo vajeni najraz-“čnejših senzacij s področja znajti in tehnike, tako da nas na Primer nič več ne preseneča vest, 'te je ta ali ona vesoljska ladja kristala na luni ali kakšnem dru-itena bližnjem planetu, je za člo-Jteka gg vedno vsakokrat doživetje, k° se povzpenja v nekem okor-Jteto belomodrem tramvaju proti ^Pčinam. In doživetje ni samo za-2adi čudovitega pogleda na mesto 111 ves zaliv, ki ga predvsem v le-betn vremenu nudi ta kratka vož-nia od Oberdankovega trga do Op-*in. Doživetje je tudi v nehoteni tesnobi, ki te prevzame, ko se tram-vaj lotj najhujše rebri. Hitrost sicer °i velika; v lahkem diru se tram-'tej lahko dohaja. Zaskrbljenost se človeka, predvsem tistega, ki se krvič vozi, loti ob pogledu na_ vleč- ziček in skupno z njim tramvaj. Vrv se kot debela struna napne do skrajnosti in se naglo pomika po škripčevju, tako da se nehote vprašaš če bo vzdržala. Ko se tramvaj nato ustavi na Škorklji. kjer se konča najhujša reber, se človek oddahne. Vrv je vzdržala. Kljub temu pa je potrebno stalno nadzorstvo, kajti s časom se lahko nekatere od 186 niti, ki sestavljajo vrv, pretržejo, in vlečna vrv ni več vama. Treba jo je zamenjati Tehniki prevoznega podjetja zato stalno preverjajo njeno vzdržljivost in kadar izgubi deset odstotkov te vzdržljivosti, je zamenjajo z novo. Treba je tako napeljati kar 921 metrov nove vlečne vrvi. Tako delo so uslužbenci podjetja ACEGAT opravili v prejšnjih dneh. V ta namen je bila tramvajska povezava Opčin z mestom začasno prekinjena. Celotno delo se je zavleklo na tri dni tudi zato. ker je delavce motilo slabo vreme rodila iz oboroženega boja proti fa šizmu in nacizmu. Zato je predsednik Caiabria pozval vse bivše partizanske borce, da se polnoštevilno udeležijo antifašistične manifestacije, ki bo danes na Trnu Goldoni in kjer bodo tržaški antifašisti izpričali svoje ogorčenje zaradi rastočih poskusov reakcionarnih, konservativnih ter fašističnih sil da bi zatrli duha ustave ter uvedli v Italiji režim, ki bi bil podoben neofašističnim režimom, kot je v Grčiji. O organizacijskih vprašanjih združenja je obširno govoril bivši poveljnik Kosovelove brigade Andrej Renar, ki je poudaril potrebo po ustvaritvi trdne organizacije združenja. ki naj bi bila kos številnim nalogam, političnega, organizacijskega in podpornega značaja. Tu prihaja predvsem v poštev vprašanje ponovnega odprtja roka za priznanje kvalifikacije partizanskega borca. Na našem ozemlju je še veliko bivših borcev, ki nimajo tega priznanja. -Pričakuje se, da bo komisija za obrambo pri poslanski skupščini v kratkem sprejela besedilo zakonskega osnutka, ki je bil že sprejet od senatne komisije. V tem primeru bi bil zakon objavljen v doglednem času v uradnem listu ter bi tako postal pravno veljaven. Prizadeti so obveščeni. da bodo morali poskrbeti v roku pol leta za vložitev zadevnih prošenj na enotno komisijo v Rimu. Kdor bo zamudil ta rok ga bo zamudil za vedno Pri tem ie treba še omeniti številne pobude za raztegnitev zakona št. 336 na delavce in uslužbence zasebnih podjetij in ustanov, ki naj bi omogočil številnim bivšim partizanom, da gredo predčasno v pokoj ob uživanju celotnih pravic pokojninskega zavarovanja. Da bi , zadostila tem številnim nalogam bo organizacija poskrbela za ustrezno organizacijsko strukturo ter poziva vse svoje člane naj v največji meri sodelujejo za njeno organizaciisko in politično utrditev. USPESNO DELOVANJE EPT Letošnji obeti za goriški turizem boljši kot v prejšnjih letih Goriška turistična ustanova bo doma in v tujini vodila deželno propagando ■ Maja v Gradežu prvi festival ribiške kuhinje severnega Jadrana ■ Lani padec nočitev v naši pokrajini Predvidevanja za letošnjo turistično sezono so ugodna. Če ne bo vreme nagajalo, bodo turisti v našem edinem letovišču, t. j. v Gradežu našli letos še večje udobje kot v prejšnjih letih. Na voljo bodo nekateri novi hoteli, starejši so modernizirali svojo notranjost, tudi zabave bo več kot v prejšnjih letih. Tudi v drugih krajih naše pokrajine bo sprejem gostov boljši kot v prejšnjih letih, saj so povsod bili zgrajeni in pričeli delovati moderno urejeni hoteli. Odbor pokrajinske turistične ustanove je o tem razpravljal na zadnjih sejah. Poskrbeli bodo v prvi vrsti za bogato reklamno akcijo tako v državi kot v inozemstvu. Reklamo opravljajo turistične ustanove F.-J. k. že nekaj let enotno pod okriljem deželne uprave. Letošnji fond, ki znaša 131 milijonov lir, bo upravljala goriška turistična u-stanova. Rezultati prejšnjih let kažejo, da je taka enotna propaganda uspešnejša in cenejša. Tujec dobi v roke zanimive podatke o Trstu in o Vidmu, o kopališčih v Gradežu in Lignanu ter o hribovitih krajih Karnije, o goriških Brdih in o zimskem središču Pian-cavallo nad Pordenonom. Poleg tega denarja ima goriški EPT v svojem proračunu letos 75 milijonov lir. S tem denarjem lahko le malo pomagajo turizmu, ker precejšnji odstotek te vsote požirajo režijski stroški (plače osebja, pisarniški stroški, itd.), ki se večajo iz leta v leto. Zaradi tega bo letošnja pomoč turistične ustanove raznim krajevnim turističnim prireditvam manjša kot v prejšnjih letih, večji poudarek in s tem v zvezi tudi finančno pomoč pa bodo dali tistim prireditvam, ki lahko privabijo večje število turistov. V Gradežu bo letos v preusozo-ni, t. j. maja, prvi festival ribiške kuhinje severnega Jadrana. Na festivalu bodo sodelovali najbolj znani kuharji iz raznih italijanskih krajev ob severnem Jadranu. Poleti bo v Gradežu prvo tekmovanje v tenisu za nogometaše prve lige .Znano je namreč, da prihajajo poleti v Gradež najbolj znani nogometaši zaradi masaž v vročem gradeškem pesku. Teniška prireditev bo brez dvoma privabila veliko gledalcev. V Gorici in Gradežu bo letos prva mednarodna športna prireditev uslužbencev finančnih ministrstev. Delo turistične zveze bo usmerjeno tudi na reklamno-propagandistič-no področje. Letos bodo ponatisnili prospekte o naših Brdih, o cestnem omrežju na Goriškem, o hotelskih kapacitetah. Gre v glavnem za reklamni material iz prejšnjih let, ki so ga v luči novih potreb pošteno progledali. Sodelovali bodlo tudi s svojim standom na velesejmu v Milanu. Predsednik EPT Del Ben je op timistično razpoložen. Predvideva večji naval gostov. Kljub lanskemu slabemu vremenu in kljub olimpijskim igram v Muenchnu, zaradi česar ni prišlo k nam lani veliko Nemcev, je bila lanska turistična bera vseeno pozitivna. Iz uradnih podatkov izvemo, da je bilo v prvih enajstih lanskih mesecih v hotelih in prenočiščih na Goriškem 167.110 gostov, ki so prenočili 1.600.000-krat. V primerjavi z odgovarjajočim razdobjem v letu 1971 beležimo na eni strani porast 10 tisoč prihodov, na drugi pa padec 120.000 nočitev. To v glavnem zaradi slabega vremena in olimpijskih iger. Medtem ko so nočitve v hotelih narasle, so v zasebnih hišah padle. Treba pa je vedeti, da je brez dvoma število gostov večje od zgaraj omenjenega, kajti veliko zasebnih oddajalcev sob ne naznani gostov, poleg tega pa številni Goričani, Videmčani, Tržačani in drugi imajo v Gradežu svoja stanovanja in prihoda seveda ne prijavijo nikomur. Na Goriškem bo letos približno 200 raznih prireditev. Skoro polovico teh, t. j. najvažnejše, so vne- sli v deželni koledar prireditev, ki imajo določeno turistično važnost. Zahvala Borisa Trampuža goriškemu županu Generalni konzul SFRJ Boris Trampuž, ki vrši funkcije dekana konzularnega zbora, se je s pismom zahvalil goriškemu županu De Simonu, ki je člane konzularnega zbora prejšnji teden povabil v Gorico ob priliki novega leta. V ponedeljek seja pokrajinskega sveta V ponedeljek zvečer bo druga letošnja seja pokrajinskega sveta v Gorici. Na dnevnem redu je ce la vrsta upravnih vprašanj, ki čakajo rešitve že od lanskega okto bra, v primerjavi s prejšnjim dnevnim redom pa sta vključeni reso luciji o Vietnamu in o protestu proti izrednim dovoljenjem polici- ' ob 20.30. SOGLASNO SPREJETA RESOLUCIJA Upravni svet bolnišnice zahteva zdravstveno reformo Sedanji sistem socialnega skrbstva je treba temeljito spremeniti Bolnišnicam dolgujejo zavodi za socialno skrbstvo veliko denarja Upravni svet splošne bolnišnice v Gorici je soglasno sprejel na seji 9. januarja letos resolucijo, v kateri zahteva tekojšnjo izvedbo zdravstvene reforme v državi. Do tega zaključka prihaja upravni svet bolnišnice, ker hočejo nekateri odgovorni faktorji le racionalizirati sedanji sistem socialnega skrbstva. S tem bi ostalo na isti ravni sedanje kaotično finančno stanje, v katerem se nahajajo bolnišnice, ki morajo dobiti velike vsote denarja od socialnoskrbstvenih zavodov. Resolucijo so poslali predsedniku poslanske zbornice Pertiniju, predsedniku senata Fanfaniju, predsedniku vlade Andreottiju, predsedniku deželnega sveta Ribezziju, zvezi bolnišnic FIARO v Rimu, deželni zvezi bolnišnic in predsedniku deželne vlade Berzantiju. Sodnik ga je obsodil: 9 mesecev ne bo vozil Sodnik dr. Trampuš je dosodil 200 tisoč lir globe in odvzel za devet mesecev vozniško dovoljenje 34-letnemu Giordanu Bizjaku iz Ulice Cotonificio v Podgori, ki ga je branil odv. Portelli. Obtožen je bil nenamerne poškodbe v prometni nesreči, ki se je pripetila v jutranjih urah 17. julija 1970 v Ul. Ro- ji. Seja se bo pričela lililiiliiiiilliiiiiiimiimmiiiinni.......................................................................... NA ŽUPANSTVU SO SEZNAMI NA OGLED Zanimivi podatki o dohodkih goriških izvoljenih svetovalcev Koliko bodo na račun družinskega davka letos plačali občinski, pokrajinski in deželni svetovalci - Seznami so na ogled do prihodnje srede Te dni, kot vsako leto, je davčni urad v Gorici poln radovednih ljudi. Vsakogar zanima koliko bo letos plačal raznih davkov, od družinskega do državnih, trgovce pa zanimajo še razni davki z izrecno njihovega področja. Seznami davkoplačevalcev bodo na razpolago javnosti vsak dan v uradnih, jutranjih in popoldanskih urah, do prihodnjo^sjede. , . .časopisi bodo -v prihodnjih dneh objavili, kot Vsako leto, sezname davkoplačevalcev* ki jim je občinski davčni urad ugotovil obdavčljivo vsoto, ki je višja oa 3.000.000 lir. Po pravilih bi bil moral davkoplačevalec prijaviti vse svoje dohodke, od celote se nato odbijejo nekatere osnove, odbije se določena vsota na vsakega družinskega člana, davkar običajno upošteva, da je treba nekaj denarja letno odšteti za nekatere druge potrebe. Po vseh odbitkih dobimo čisto obdavčljivo vsoto, ki nam mora dati točno sliko o življenjskih zmogljivostih določene osebe oziroma bolje rečeno družine. Zato se ta davek imenuje tudi družinski davek. Pravila pravijo, da bi morali iz seznama davkoplačevalcev dobiti jasno sliko o finančnih zmogljivostih posameznikov. V resnici pa ni tako, ker mnogi dohodkov sploh ne prijavijo, drugi pa prijavljajo veliko manjše dohodke kot jih dejansko imajo. Običajno v Italiji davke plačujejo ljudje, ki so v delovnem odnosu, bodisi da, je dllo-dajalec javna uprava ali zasebnik. Plače nj moč skriti, zaradi tega si na plači obdavčen do zadnje lire. Drugače pa je s trgoVci in^e1 bolj z ljudmi, ki opravljajo razne proste poklice, ki sploh nimajo nadzorstva nad svojim delovanjem. Ti lahko svoje dohodke utajijo, njih življenjske možnosti pa so velike) večje od tega kar prijavijo davčnemu uradu. Že lani smo objavili seznam izvoljenih svetovrlcev, ki imajo stalno bivfiišče v goriški občini. Danes ponavljamo ta seznam, v njem so občinski, pokrajinski in deželni izv: jeni svetovalci. Ugotovili smo, da so se dohodki nekaterih v pri- merjavi s prejšnjim letom zvišali, pri nekaterih pa so ostali na isti ravni. 1,0 vrv, ki poganja porivajoči volu....................n.............................................................................................................■■■■..............iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiml IVA - KAKO IN KAJ Nove dodatne določbe Poročilo ANSA od 16. jan. obilja novo okrožnico finančnega knistrstva o aplicilranju davka 'A. Podajamo na kratko določbe, 1 zadevajo najšlirše kroge ob-dav-tecev tega davka. Knjige detajlistov V prvi vrsti je določba, da mo-'3° vsi detajjjsti v knjigi nadrob-? prodaje (libro dei corrispetti- l' Po či. 24 označiti poleg zne- te dnevnega iztržka (Inkasa) tudi teetno in končno številko more-lteih faktur, ki so jih izdali v tem dnevu na zahtevo kupcev ne ®de na to, ali so jih tudi iztržili k ne. Ker v sedanjih knjigah • te mamo prostora za te označbe, 1 jasno, da je prepuščeno uvidev-teti vsakogar posebej, da si iz-tete ta prostor v stolpcih, ki jih 5 bo nikdar ali zelo redko upo-teii. ^CENITVENE POGODBE f-teuga važna določba zadeva tako "teiovane ocenitvene pogodbe (con-a*ti estimatgri), pri katerih se teatra po čl. 6, drugi odst., črka 3 osnovnega zakona, da se po-smatra za izvršen ob prodaji 1 Ki se morala za periodične do-5ve in odnosne prodaje izdajati aiveč tedenska faktura po čl. 21. ,u gre v glavnem za prodajo perio-tenega dnevnega in ostalega ti-te, za katerega že sedaj okrožja dovoljuje izdajanje mesečne 'kture. seveda v roku normalnih dni po zadnji prodaji prejšnjega 'riieca, v pričakovanju da izide 1 take operacije poseben odlok po tedpisih čl. 73. KAKTURE Javnim ustanovam Imamo potem določbo o fakturi-?n’u in vknjiževanju poslov po čl. drugi odst., torej za fakture o prodaji državnim in javnim usta novam, bolnicam in ustanovam za javno pomoč in dobrodelnost, za katere osnovni zakon določa, da nastane obdavčljivi moment šele ob plačanju in ne ob konsignaciji blaga ali storitve kot velja za vse ostale posle IVA. Zgoraj omenjena okrožnica določa da se bo lah- ko izdala že ob konsignaciji posebna tranzitoma proforma faktura z definitivnim zneskom in davkom IVA, s posebnim ločenim oštevilče- njem, podvržena kolku od 180 l11 in z označbo «Sledi redna faktura po predpisih IVA». Ta tranzitom! dokument še ni faktura po predpisih IVA ter se ne more še vpisati v knjige. V roku 30 dni po celotnem ali delnem plačanju; bo prodajalec lahko izdal definitivno fakturo veljavno za predpise IVA, naravno za znesek, ki .ie bil stvarno plačan, z navedbo datuma in številke prejšnje proforma fakture. Ta definitivna faktura preide nato v normalen potek vknjižbe za pla-čanje oziroma odtegovanje davka IVA v knjige. OZNAČBE PO KODEKSU V knjigi nabav in v knjigi prodaje po fakturah je dana možnost vsem. ki vodijo mehanografski sistem knjiženja da navajajo vse splošne podatke dobaviteljev in odjemalcev v kodeksu, pod pogojem, da obstajajo v podjetju registri za točno poistovetenje operaterjev označenih po kodeksu in dia se ti registri vodijo načelih čl. 39. To pomeni oštevilčenje strani, predhodna vi-dlmacija, rekli bi indeks dobaviteljev in odjemalcev POVRNITEV DAVKA IGE z IZVOZNIKOM V dopolnitev čl. 91 okrožnica določa, da pripada povrnitev davka IGE tudi za blago, ki je bilo na dan 31. dec. 1972 v posesti drugih poslovnih operaterjev (prodajalec, komisionar, komitent, depozitar, prevoznik, špediter itd.) ali v carinarnici v pričakovanju izvršitve ustreznih formalnosti. To blago se mora pokazati v inventarju ali v posebni prilogi kot blago pri tretjih, na poti ali na carini. OBIČAJNI IZVOZNIKI Za opredelitev običajnega izvoznika po tretjem odstavku čl. 8 (40 oziroma 30 od sto dohodkov za izvoz po skupnem prometu za 1. 1972 oziroma triletje 1970-72) se v okrožnici nadalje natančneje določa d'a za opredelitev običajnega izvoznika za operaterja po prvem odstavku čl. 8 se mora vzeti v poštev skupni znesek dohodkov za storitve, ki so določene v čl. 9 (mednarodni prevozi, prevozi za izvoz, špediter-ske storitve, carinske storitve, natovarjanje. raztovarjanje itd.) kakor tudi za izvršene morebitne izvoze. Poleg omenjenih okrožnica dolo ča še dodatne odredbe za javne mestne prevoze oseb, za cestne pedaže) mednarodnih predorov, za zdravstvne storitve, navodila za sezonske operaterje, ki so oproščeni mesečne oziroma trimesečne prijave za dobo neaktivnosti, mesečno fakturiranje za nekatere nakupe kmetijskih pridelkov s strani in-dustrijcev. plačanje storitev izvršenih v L 1972 in v tekočem letu, didaktične in vzgojne storitve, prodaje podjetnikov lastnih proizvodov svojim nameščencem, za katere prosimo čitatelje, da posežejo v izvirno besedilo okrožnice v službeni objavi. R. Jagodic OBČINSKI SVETOVALCI Obdavčljiva Letni Priimek Stranka Funkcija Poklic družinski vsota davek DE SIMONE Pasquale KD župan deželni uradnik 2.000.000 128.196 ROVIS Sergio PSD1 podžupan trgovec 1.000.000 48.078 FANTINI Ferruccio PSD1 odbornik drž. uradnik 200.000 6.414 AGATI Giuseppe KD odbornik poldrž. uradnik 1.500.000 84.810 TOMASSICH dr. TuUio PSI odbornik zdravnik 2.500.000 179.076 MOISE Francesco KD odbornik poldrž. uradnik 800.000 35.628 CIUFFARIN Giannino KD odbornik poldrž. uradnik 1.150.000 58.158 BRANCATI Mario KD odbornik uradnik 653.000 27.312 MARTINA Michele KD svetovalec podjetniški funkcionar 4.500.000 446.364 PIANI Marino KD svetovalec poldrž. uradnik 400.000 14.796 BERNOT dr. Livio KD svetovalec sodni prokurator 1.100.000 54.714 LUPIERI Delio KD svetovalec poldrž. uradnik 1.000.000 48.078 REA Dl Gianantonio Nora KD svetovalec profesorica 1.000.000 48.078 DELLA VEDOVA Pietro KD svetovalec uradnik 1.000.000 48.078 COLELLA Salvatore KD svetovalec uradnik 800.000 35.630 TUZZI dr. Erminio KD svetovalec uradnik 900.000 41.682 PAGURA dr. Silvano KD svetovalec profesor 1.800.000 109.836 VTDOZ Sigisfredo KD svetovalec kmet 350.000 12.558 IAKONCIC Antonio KD svetovalec deželni uradnik 400.000 14.796 FOGAR Luigi KD svetovalec trgovec 2.500.000 179.075 CULOT dr. Dario KD svetovalec odvetnik 2.500.000 179.076 ZUCALLI dr. Lanfranco PSD1 svetovalec profesor 1.000.000 48.078 ŽIBERNA Mario PSDI svetovalec poldrž. uradnik 600.000 24.522 BATTELLO dr. Nereo KPI svetovalec odvetnik 2.000.000 128.196 CHIARION Italo KPI svetovalec uradnik 350.000 12.560 SANZIN dr. Peter PSI svetovalec odvetnik 1.100.000 54.714 DELLAGO Giorgio PSI svetovalec učitelj 500.000 19.470 PEDRONI dr. Carlo MSI svetovalec odvetnik 2.400.000 168.288 FONZARI dr. Giovanni MSI svetovalec zdravnik 1.500.000 84.810 COANA dr. Luigi MSI svetovalec poldrž. uradnik 300.000 10.443 CASELGRANDI Remo PLI svetovalec industrialec 8.200.000 1.205.202 FORNASIR inž. Sergio PLI svetovalec gradbenik 3.100.000 248.772 BRATINA dr. Slavko SDZ svetovalec profesor 400.000 14.796 MANZINI dr. Giovanni PRI svetovalec upokojenec 700.000 29.940 Ni v seznamih nekaj svetovalcev. ki niso na čelu družin (v glavnem gre to zi i poročene žene), ki nimajo stalnega bivališča v Gorici in tisti, za katere je v teku ugotavljanje davka. To so inž. Marjan Čefarin (KD). Agostino Candussi (PSDI), Vilma Brajnik Corva (KPI), dr. del Piero (PLI), dr. Damjan Paulin (SDZ), prof Gianna Bigi-Pirella (KPI). POKRAJINSKI SVETOVALCI BIVAJOČI V GORIŠKI OBČINI CHIENTAROLI dr. Bruno KD predsednik vodja podjetja 3.900.000 356.466 WALTRITSCH Marco PSI . podpredsednik časnikar 1.700.000 101.118 LODI Roberto KD odbornik poldrž. uradnik 900.000 41.682 TACCHINARDI Agostino PSDI odbornik tovarniški vodja 1.000.000 48.078 CIAN dr. Rolande KD svetovalec deželni uradnik 2.200.000 147.642 POLETTO Silvino KPI svetovalec uradnik 50.000 1.602 ZORZENON Tullio PSDI svetovalec upokojenec 550.000 21.942 COSCHINA Livio MSI svetovalec obč. uradnik 500.000 19.470 DEŽELNI SVETOIMLCI BIVAJOČI V GORIŠKI OBČINI COCIANNI Gino KD svetovalec obč. uradnik 950.000 44.995 DEVETAG dr. Cesare PSI odbornik odvetnik 500.000 19.470 TRIPANI dr. Antonio KD odbornik državni uradnik ni vpisan Za omenjene deželne svetovalce plačuje občini deželna uprava direktno družinski davek. seveda izključno za vsoto, ki jo dobe svetovalci za svoje delo kot svetovalci ali odborniki v deželni upravi. Zgoraj navedene številke se nanašajo le na njihove dohodke, ki nimajo veze z odškodnino za delo v korist deželne uprave. Nižje cene bencina z novimi boni Z novimi boni za leto 1973, bo bencin stal precej manj, tako da bodo avtomobilisti plačevali za liter bencina super samo 52 lir, normalen bencin pa bo stal 41 lir; plinsko olje bo po'29 Tir liter. Tisti pa, ki imajo še bencinske bone iz prejšnjega leta, bodo plačali bencin po isti ceni kot so to sto rili do sedaj, in sicer za bencin super 86 lir liter, normalen bencin po 76 lir ter plinsko olje po 43 lir. DVA MESECA PO VOLITVAH Morda že prihodnje dni sporazum za občino v Ronkah Kaže, da je sporazum med ko munisti in socialisti v Ronkah za vodenje občinske uprave, praktie no sklenjen. Danes popoldne se bodo zastopniki obeh strank srečali, da bi se porazgovorili o delovnem programu in tudi o porazdelitvi funkcij v občinskem odboru. Socialisti so imeli svojo skupščino v nedeljo, komunisti pa v sredo. Najbrž bo sporazum sklenjen že v prihodnjih dneh, tako da bo moč sklicati občinski svet že v ja nuarju. Tako bo občina Ronke lahko zadostila določenim potrebam birokratskega značaja, kot so pro račun za tekoče leto. Podpisana pogodba za delavce predelovalnic cementa Tudi delavci zaposleni v predelovalnicah cementa imajo novo delovno pogodbo. Pogodba bo trajala tri leta, poviški znašajo za vse 16 tisoč lir mesečno, pogodba predvideva celo vrsto novih ugodnosti. V torek bo v dvorani zadruge CI LA v Gradišču sestanek vseh delavcev. Sklicujejo ga sindikati CG IL, CISL in UIL. ma v Gorici. Bizjak, ki se je tedaj vozil s svojim avtomobilom po Ulici Roma je trčil v avtomobil, ki je vozil v nasprotni smeri, last 64-let-nega Aniella D’Aca. D’Aco je leto pozneje umrl zaradi bolezni, ki ni imela nobene zveze s prometno nesrečo. Kljub temu pa je D'Aeo pri prometni nesreči bil tako poškodovan, da je moral v bolnišnico za 70 dni. Ranil se je namreč v levo roko tako, da je ni mogel več premikati. Postal je invalid. Družino D’Aca, tožečo stranko, je predstavljal odv. Pascoli. Po razpravi je tožilec zahteval za obtoženca 200 tisoč lir globe in odvzetje vozniškega dovoljenja. Branilec odv. Portelli pa je zahteval popolno oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik Trampuš, ki je upošteval olajševalne okoliščine, je dosodil Bizjaku 200 tisoč lir globe in poravnavo sodnih stroškov ter mu ie odvzel vozniško dovoljenje za dobo devetih mesecev. Danes v Prosvetni dvorani zabavni večer Danes zvečer, 20. januarja, ob 21. uri bo v Prosvetni dvorani (Verdijev korzo 13) zabavni plesni večer, katerega priredijo dijaki slo venskih višjih šol iz Gorice. Dijaki vabijo na to zabavno prireditev vse, stare in mlade, saj so za vse poskrbeli prijeten večer. Tudi bije bo dobro obložen z domačo jedačo in kapljico pristnega domačega vina. Razna obvestila Mladinski krožek v Gorici sporoča, da bo tudi jutri, 31. januarja v prostorih kluba «S. Gregorčič* na Verdijevem korzu 13, plesna čajanka s pričetkom ob 18. uri. V goriški splošni bolnišnici potrebujejo nekaj slug-vratarjev moškega in ženskega spola za izredno službo. Zainteresirani morajo tudi poznati strojepisje. Prošnje je treba nasloviti do 15. februarja na personalni urad bolnišnice, Ul. V. Veneto 171. Državni zavod INAM išče radiološke tehnike in tehnike analize in za laboratorij v centrih naše dežele. Prosilci ne smejo imeti več kot 32 let in morajo imeti diplomo, ki ustreza takim funkcijam. Začetna plača za radiološke tehnike znaša 195.000 lir, medtem ko je za ostale tehnike 175.000 lir. Prošnje je treba nasloviti na pokrajinske urade inAm. Prispevki Namesto cvetja na grob pokojnega Vojka Cotiča daruje Oskar Kovic iz Peči 10.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Milena Tomšič iz Sovodenj daruje namesto cvetja na grob Vojka Cotiča 10.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Danilo in Miranda Waltritsch darujeta namesto cvetja na grob Vojka Cotiča 5.000 lir za športno združenje «Dom». Namesto cvetja na grob Vojka Cotiča daruje dr. Karlo Primožič 10.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Iz goričkega matičnega urada V Gorici sta se 19. januarja rodila 2 otroka, 3 osebe so umrle. ROJSTVI: Ilaria Bonino in Mas-simo Tognon. SMRTI: gospodinja 73-letna Sofia Pertout vd. Germini, upokojenec 73-letni Gioacchino Capocefalo, gospodinja 88-letna Regina Nikolau-čič vd. Markosič. Kino Na križišču v Tržiču trčenj'e dveh tovornjakov Na križišču z Ul. Dante v Tržiču je prišlo do trčenja dveh tovornjakov. Tovornjak natovorjen s peskom je trčil v vojaški tovornjak, na katerem je bilo enajst vojakov. Do trčenja je prišlo ko je prvi, vojaški tovornjak, zavrl pred semaforom z rumeno lučjo. Drugi, ki je vozil za njim, zaradi tovora, ni utegnil pravočasno ustaviti in je trčil v prednjega. Ranila sta se dva vojaka, ki sta sedela v šoferski kabini, medtem ko so ostali vojaki in šofer drugega tovornjaka, 31-Ietni Luigi Franzot iz Gradišča, ostali nepoškodovani. En vojak, 20-Ietni Roberto Sartorelo bo v bolnišnici ostal 15 dni zaradi možganskega pretresa in drugih u-darcev, drugi, 21-letni Giorgio (bivati, ki je sedel ob šoferju, pa je dobil lažji možganski pretres. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, teL 72701. Gorica \ ERDI 17.00—22.00 «La vita a volte č molto dura, vero Prowidenza?» T. Millian. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Frenzy, il film di Hitchcock*. A. Massey. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CENTRALE 17.15—21.30 «1 familiari deile vittime non saranno avvertiti*. A. Sabato in Savala. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Deca-meron numero 4». M. Giordani in N. Musco. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA 17.15-22.00 «Le caldi notti del Decamerone*. D. Backy in F. Benussi. Barvni film. Mladini pod 18. ietom prepovedano. Irzic AZZURRO 17.30-22.00 «H elan dei marsigliesi*. J. P. Belmondo in C. Cardinale. Barvni film. EXCELSIOR 16.00—22.00 «Lo chiame-remo Andrea*. Nino Manfredi in Mariangela Melato. Barvni film. PRINCIPE 17.00-22.00 «Ma papa ti manda sola?*. Barbra Streisand in Ryan 0'NeaI. Barvni film. I\ova Gorica SOČA «Doc Holiday*. ameriški barvni film — ob 18. in 20. SI OBODA «Plamen nad Smirno*, a-meriški barvni film — ob 18. in 20. RENČE «Ratler Kid», italijanski barvni film — ob 19. DESKLE «Na poti za Shailoch*, ameriški barvni film — ob 20. KANAL «Hladnokrvni kaznjenec*, a-meriški barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. PRIMORSKI DNEVNIK I NOVOST Nfl KNJIŽNI POLICI Richard Golli Gverila v Latinski Ameriki Pri zavodu Borec je izšla knjiga angleškega zgodovinarja Richarda Gotta Gverila v Latinski Ameriki. Gott se je sam dalj časa mudil v Južni Ameriki in deloval kot raziskovalec na Inštitutu mednarodnih študij univerze v Čilu. Pa tudi osebno je imel stike s predstavniki revolucionarnih gibanj v Južni Ameriki. Kot sad njegovega raziskovalnega dela je nastala knjiga, ki smo jo v prevodu Branka Vrčona dobili zdaj tudi v slovenščini. Ta knjiga, ki predstavlja jio svojem značaju študijo o gverilskem gibanju na ameriški podcelini, pomeni obogatitev naše tovrstne literature. Ker pri nas revolucionarna gibanja v tem delu sveta razmeroma slabo poznamo, nam bo knjiga, ki nam posreduje podatke iz prvega vira, pomenila veliko, saj nas bo seznanila z vrenji in borbami za nacionalno osvoboditev, in boji proti domači oligarhiji ter ameriškemu imperializmu. Knjiga Richarda Gotta obravnava revolucionarni boj v petih južnoameriških državah, v Gvatemali, Venezueli, Kolumbiji, Peruju in Boliviji, povsod tam, kjer je bilo gverilsko revolucionarno gibanje zadušeno. Gre za obravnavanje dogodkov v letih 1958-1968, zaključuje pa jih ujetje Che Guevare. Zato knjigo končuje sklepno poglavje z vprašujočim naslovom Poraz revolucije? Gottova knjiga je sodobna zgodovina, je prikaz in analiza revolucionarnih gibanj v Južni A-meriki. Vsaki od omenjenih držav in vsakemu posameznemu revolucionarnemu gibanju je posvečen poseben del knjige. Vsak del pa ima vrsto poglavij, ki nas podrobno seznanjajo z revolucionarnimi vrenji. Podrobno spoznamo osebnosti, o katerih je bilo, veliko govora v omenjenem času, spoznamo pa tudi vse podrobnosti dogodkov, akcij in spopadov med gverilci in vladnimi desničarskimi četami. Seveda pa nam avtor vsa ta gverilska gibanja tudi analizira, kakor nam tudi na splošno predstavlja razmere v državah Južne A-merike. Tako spoznamo, da so med južnoameriškimi gverilci močno različne skupine in struje, od Moskvi zvestih komunistov, pro-kitajskih komunistov, pristašev Fi-dela Castra do nacionalistov, ki se bore proti desničarski nadvladi in ameriškemu imperializmu. Na podlagi svojih izsledkov in ugotovitev postavlja avtor tudi nič kaj perspektivne ugotovitve in v sklepni besedi pravi, da bodo gverilska gibanja v Latinski Ameriki najbrž še dolgo časa brez večjih uspehov, čeprav bodo imela posamezna gibanja velik pomen za gojitev revolucionarnega izročila, ki bo nazadnje moralo privesti do zmage. Knjiga Gverila v Latinski Ameriki je po svojem. značaju zgodovinska študija in je natrpana s podrobnostmi o posameznih dogodkih, ki premalo poučene bralce ne utegnejo zanimati v taki meri, kot bi sicer glede na pomen knjige ta zaslužila. Morda zaradi preobilice podrobnosti tudi zbledi celotna slika. Toda ne glede na to nam knjiga, ki govori o revolucionarnih gibanjih, pove veliko in nas izčrpno pouči o dogodkih, ki jih slabo poznamo. Knjiga pomeni zato več kot zgolj informacijo, čeprav bo zlasti ta pomembna za širši krog bralcev. Sl. Ru. b,° bosanska mladina ponovila program, ki ga je izvajala v sredo na vaški praznik. Na gornjih dveh borštanske glasbene šole, na spodnjih pa dva prizora iz dveh enodejank, ki so Ju.pSp™^ S5TC?a mladina PD «Slovenec» PRED TRIDESETIMI LETI JE UMRL NIKOLA TESLA! Velik človek, katerega delo je spremenilo podobo sveta Okoli 1000 je njegovih izumov - Ostal je velik rodoljub V četrtek zjutraj, 7. januarja 1943. leta je direktor hotela «New-yorke» okleval. Njegov gost Nikola Tesla že dva dni ni dal glasu od sebe. Prepovedal je bil, da bi ga motili. In prav v tem trenutku je prispel v hotel rojak Nikole Tesle Sava Kosanovič, ki je z neko sobarico stopil k Tesli v sobo. Toda ž velikim znanstvenikom se nd mogel več pogovoriti. Nikogar ni bilo, ko so se njegove oči za vedno zaprle. Na obrazu mrliča ni bilo znaka krča. Na koščenem obrazu Dinarca je ostal blag nasmeh. Genij je umrl sam. kot je sam tudi živel in preživel svojih dolgih 87 let. Računal je sicer, da bo dočakal sto let in v tem smislu je tudi živel in delal. Toda to je bil e-den izmed njegovih ciljev in smotrov, ki se niso uresničili. V svet je Nikola Tesla odšel, da bi ga spremenil in to potem, ko je doma prebolel malarijo in kolero. Genij, katerega delo je neizmerno, pa čeprav še ni vse uresničeno, je umiral devet mesecev. preden se je odpravil na pot v tujino. Bil je tedaj star 17 let. Ni več govoril. Njegovo telo, ki je bilo dolgo skoraj dva metra, je postalo eno samo okostje. Odpovedal mu je že glas in nmiiiiimiiimiHiiiiinii*iiiimiiimimiiinj1inml,|I||imi|,imi„„„mH1IIIM1|1|I1|||||1111Ill|I|II|u|[I111(1(I|IIIU|Iimiimn KRISTINA BECANOVA Z OSTROŽNEGA BRDA PRED 55. LETOM Borila se je v bataljonu M. Zidanška v bitkah na Golobarju in v Grčaricah Borka v Gradnikovi brigadi - Aktivistka v južnoprimorskem okrožju - Dvakrat ušla iz četniikih krempljev Pred mesecem smo v ljubljanskem borčevskem polmesečniku «TV-15» prebrali F. Strletov članek o junaški brkinski partizani z Ostrožnega brda Kristini Maslo - Bečanovi, poročeni Fidel na Sušici pri Košani. Prepričani smo, da večina tistih, ki so jo poznali pred NOB, in še več tistih, ki so jo spoznali po vojni, ne vedo, kdo je pravzaprav ta skromna delavska mati, ki najbrž ie nikomur ni opisala vseh svojih doživetij med NOB in ko so prebrali omenjeni članek, so se prav gotovo šele zavedli, kakšno junaško partizanko poznajo. Hkrati so morali ugotoviti, da je ta skoraj nepoznana 55-letna gospodinja živ in važeri Sferi naše slavne zgodovine NOB na Primorskem, zgodovine, ki jo bo morala sama zapisati ali pa jo nekomu pripovedovati, da bodo sedanje in bodoče generacije nepristransko ■■ poučene, kaj se je pravza-pro.v dogajalo pri nas v tistih slavnih letih naše zgodovine. Dokler pa se to ne bo zgodilo, naj se naši bralci seznanijo vsaj s podatki, ki jih je zbral za omenjeni članek F. Strle, ki takole pripoveduje: Italijanski fašisti so se bili namenili izbrisati primorske Slovence z zemeljske oble. zato so jih najprej hoteli spraviti ob napredno razumništvo in jih tako obglaviti obenem pa jih gospodarsko uničiti. Poleg brezobzirnega nasilja je bila za fašizem namreč značilna tudi strahotna roparska strast. Bolj nd vsega jih je podžigal pohlep po slovenski zemlji in imetju. Zato ni čudno, če so najodločnejši odpor fašistom dajali najmočnejši kmetje, saj prav ti bi bili največ izgubili. Nekatere kmetije so bile prave trdnjave v boju proti fašizaoiji in poitalijančevanju. Ena teh je bila Bečanova domačija na Ostrožnem brdu v Brkinih. Ta je postala pravi uporniški svetilnik za Primorsko. Stari Bečan. Franc Maslo, je •HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiitimiiiiHiiiiimimniiimnmmiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiii Samomorilski sladokusci Nikakega dvoma ni. da je člo- [ vendar pa vsebujejo smrtonosni j vek najbolj razvito živo bitje kar j strup tetrodotoxin. Sto gramov te- jih živi na našem starem planetu. K temu mu je pripomogla relativno večja količina* možganov, to se pravi višje razviti razum. In vendar si «homo sapiens* pogosto privošči tudi kaj takega, česar si ne privošči manj razvita preprosta žival. Kdor je kdajkoli imel opravka s kravo, ovco ali kaKO podobno domačo živaljo, ve, da bo ovca ali krava hlastno mulila travo, vendar vedno obšla kako rastlino. Žival pozna škodljive rastline in se jih ne dotakne. Morda tvori glede tega edino izjemo detelja. ki se je govedo naje. pa čeprav jo pozneje sladka detelja nevarno napihne. Toda to je izjema, ki potrjuje pravilo. Človek pa je drugačen: ve, da ga bo glava bolela, če se ga bo preveč napil, ve. da mu bo slabo, če se bo najedel preveč tečne hrane; ve, da mu cigareta škoduje, pa se ji ne odpove, ve, da mu mamilo škoduje in ga spravlja v prerani grob, pa se mu ne bo in ne bo odpovedal. Iz Tokia, prestolnice modeme Japonske, prihaja še eno podobno potrdilo, kako čuden je pravzaprav ta «homo sapiens* ki pogosto dokaže, da je bolj malo «sapiens». bolj malo razumen. Na Japonskem vsako zimo u-mre najmanj sto ljudi, ker se ne morejo upreti neki svoji — sla-dokusnosti. Nekateri pravijo, da so to pravzaprav «samomorilci» iz s!adokusja». Pa ne gre samo zato. Gre za japonske sladokusce, ki si morejo privoščiti na gostijah posebno ribo, ki ji na Japonskem pravijo «fugu», ki pa jo znanstveniki poznajo kot «sphoe-roides maculatus*. Ikra te ribe in njena jetra so baje zelo okusna, ga strupa more umoriti nič manj kot 56 tisoč oseb. Pa čeprav v manjših količinah zasledimo ta strup tudi v mesu te ribe. To vedo na Japonskem vsi. In vendar Japonce vse to prav nič ne moti in v zimskih mesecih, ko je ta riba «zrela za lov*. je pojejo na tisoče ton. Ker se zavedajo, da vsebuje ta riba že omenjeni nevarni strup, si je privoščijo le malo in jo uživajo v tenkih tenkih, rezinah. To pa tudi zato, ker je riba zelo draga. Sicer je res, da je največ strupa v ikri in v jetrih, toda tudi v mesu ga je. kot smo že rekli. Hkrati pa je meso zelo okusno. In vendar Japonci ne uživajo tega okusnega hkrati pa nevarnega mesa le zaradi njegovega okusa. Meso te ribe vsebuje baje neke sestavine, ki moškega napravijo bolj moškega. Zaradi tega si ribo «fugu» privoščijo bolj moški kot ženske. Ženske pa jo uživajo zato, ker strup, tudi tisto malo strupa, kar ga je v mesu te ribe, človeka omami, kot bi užival mami- lo. Baje je ta prehodna ekstaza zelo prijetna in marsikateri japonski pesnik pripisuje svoj uspeh ribi «fugu». Neki japonski pesnik je posvetil lepo poezijo tudi tej ribi in ena kitica te poezije bi po naše izzvenela nekako takole: «Sinoči sva on in jaz jedla ribo «fugu». danes pa sem podstavil ramo pod krsto, v kateri smo ga odnesli k zadnjemu počitku*. Zares tipično japonski užitek. Jutri, na vsak način v kratkem si lahko tudi pesnik zamisli svoj konec, kakršnega je dočakal njegov prijatelj. Tedaj bo pač nekdo drugi «podstavil ramo pod krsto*, le da bo v krsti on. raje vrnil trgovsko in gostinsko obrtnico, ko da bi se vpisal v fašistično stranko. Prav tako ponosna in pogumna je bila tudi njegova žena Jožefa, ki je oovila kar enajst krepkih otrok. Vse je vzgojila v odločne bojevnike za pravično slovensko stvar in zoper vsako zatiranje. Prvi se je rodil Karlo, 1912, drugi Frane, 1914, tretja Kristina, 1918, nato na še Tone 1920, Marija, 1922. Fdvin, 1923, Lojze 1925, Pavle, 1927, Jože, 1929, Janez in Vera, 1935. Pri Bečanu na Ostrožnem brdu so se ustavljali tihotapci iz Loške doline. Tam so lahko varno prenočili, se posušili in okrepčali. To so bili pogumni fantje, ki so za zaslužek tvegali življenje in mnogi so pri prehodu čez nekdanjo krivično mejo tudi umrli. Bili pa so ti fantje tudi vez med domovino, ki vsaj narodnega zatiranja ni poznala in je obetala, da se bodo nanjo lahko oprli v boju za svoje pravice. Zato sta tja pobegnila leta 1935 Karlo in Frane ter še kakšnih 50 fantov iz okoliških vasi. Ker so fašisti za te ubežnike razglasili amnestijo, se je Karlo leta 1937 vrnil, a je bil prevaran in moral je v zapore. Frane pa se ni dial premamiti, in tako je leta 1941 postal prvi znanilec partizanstva na Primorskem. V takem okolju je odraščala Kristina, kateri ie zibelka stekla 6. marca 1918. že skrivni jezdeci iz Loške doline so jo poznali kot odločno in uogumno dekle. Kristina ni marala hoditi v italijansko šolo, zato je končala le 5 razredov, sicer pa se je posve- tila delu na kmetiji, kjer so re- dili 2 konja, 8 krav in več kot 50 ovac. Karabinjerji so jih stalno hodili nadzorovat in ustrahovat, toda stari Bečan se jih ni bal in tudi Kristina se jih ni bala. Potem so fašistične borbe pregazile Jugoslavijo. Trenutek razočaranja. ki pa so ga pametni ljudje hitro preboleli, saj so vedeli, da je vojna šele na začet- ku. Kmalu je to potrdil Frane, ki je prišel na Ostrožno brdo o-borožen s pištolo in bombo že maja 1941. Prinesel pa je tudi vest o ustanovitvi Osvobodilne fronte in o pripravah na oboroženi boj. Poleg literature ie začel v bližino rodne vasi spravljati tudi puške mavzerice Nekoč je strelivo in dve puški pritovoril kar z osličkom. Potem je prišel v Brkine Ervin Dougan -Janez ki si je pri Bečanovih naredil pravo postojanko. Od tu je hodil s kolesom na Vipavsko, Kras in na druge strani. Potem se je vrnil v Ljubljano, da bi zbral med nekdanjimi ubežniki prvo partizansko četo. Na Mokercu jih je dobil 6, iz Loške doline na Staro Sušico in od tam na Ostrož- no brdo pa jim je bil za vodiča Kristinin brat Frane Maslo. Tako se je začelo. Kristini je uspelo, da je brata Karla, ki je moral služiti pri topništvu v Imperiji, v pismu skrivoma obvestila, kaj se pripravlja. Ker ni mogel drugače dobiti dopusta, si je povzročil zastrupitev na ušesu in v začetku oktobra prišel na Ostrožno brdo. Tam se je sestal z Ervinom Douganom in se z njim dogovoril za beg iz italijanske vojske in za prvo vojaško akcijo, ki sta jo skupaj izvedla pri Kilovčah 28. oktobra 1941. Tedaj se je iztiril potniški vlak z nemškimi letalci. Baje je bilo 70 mrtvih in 200 ranjenih. Potem sta 2. decembra 1941 Karlo Maslo in Rudi Modic s ponarejenimi dokumenti ušla iz italijanske vojske in prestopila k partizanam, s tem pa so nastali pogoji za ustanovitev prve partizanske vojaške enote v Brkinih Ves ta čas so prihajali k Be-čanovim partizani. Tam smo našli varno zatočišče, se posušili, pogreli in okrepčali. Pri Beča-novib je bilo tudi več sestankov z najzaupnejšimi pristaši osvobodilnega gibanja v Brkinih. Partizanske akcije so postajale vse drznejše. Dne 16. januarja 1942 so Maslovi fantje s tovariši napadli protiletalsko opazovalnico na Premu, nato italijansko posadko na Vrbici. 1A marca 1942 so zaplenili v Trnovem 15 govedi, ki so bila namenjena za italijansko vojsko. Ta goveda so potaknili pri zavednih Brkinih v Janeževem in na Ostrožnem brdu kot partizansko zalogo hrane. Dne 31. marca je partizanska patrulja ujela na Suhorju davkarja Enrica Me-cozzija, ki je oborožen vohunil za partizani ter ga ustrelila. Potem so partizani zaplenili italijanskim kolonistom na Turnu nad Gomjo Bitnjo lovsko orožje in živino. Zaradi tega so Italijani začeli svoj ustrahovalni pohod po Brkinih. Že 1. in 2. aprila 1942 so zaprli 7 Šmagorcev, ponoči na 3. april 1942 pa so obkolili in vdrli v Bečanovo hišo, kjer so vso noč zasliševali Franca in Jožefo Maslo ter njune otroke, zjutraj pa so starega Bečana odvlekli zasramovali in bili s puškinimi kopiti, nato pa ga odpeljali v sežanske zapore. Kristina in Marija Maslo, ki sta uspeli izogniti se zaporu, sta obvestili Greifove partizane na Volčah, kaj se je zgodilo. Greif je odredil patruljo, v kateri so bili: Karlo - Maslo -Matevž, Frane Maslo - Ludvik. I-van Brozina - Slovan in Anton Primc - Dušan. Ti so 4. aprila 1944 pri Ambrožiču iz zasede napadli karabinjersko patruljo ter smrtno zadeli poročnika Zanija in brigadirja Giuseppa Londeia. Ta dan so Italijani zažgali Bečano-v? .^onjačijo na Ostrožnem brdu, ki je bila prva požgana domačija na Primorskem. Tedaj sta prijeli za puško še Kristina in Marija Maslo. V boj pa je šel tudi Lojze, tako da je bJo pri partizanih že šest Bečanovih. Ko je šel Lojze reševat brata Pavla in Ježeta, so Italijani napadli partizansko taborišče pod Ostrožnim brdom. Tedaj bi bili Kristino skoraj ujeli, a se je vse srečno končalo. Kristina je potem dobila nalogo, da Pavleta in Jožeta odvede v osvobojeno Loško dolino. Vodili so jih Vinko Baraga Levčkov. Županov in še eden. Po poti na Snežniku so jih napadli italijanski vojaki, tudi v Koritnicah so tekli za njimi a so vseeno prešli čez Javornike blrez izgub. Pavle in Jože sta ostala pri Igavasi, Kristina pa je odšla v bataljon Miloša Zidanška. Od tam se posebno spominja Antona Šraja - Aljoše, ki je bil res pravi tovariš in ki ji je razlagal marksizem. Po italijanski ofenzivi je bila Kristina borka v ženski četi, katere komandir je bila Fanika Škrbec, politična komisarka Da Mira Brenčič. Takrat je že bila članica SKOJ, nato kandidatka, januarja 1943 pa je bila na Tolminskem sprejeta v Komunistično partijo. Kristinini dragi so tedaj doživljali hudo usodo. Oče Franc je trohnel v zaporih. Ob svobodo sta bila tudi najmlajša Vera in Janez, potem so ob žetvi na Babni polici beli ujeli tudi mater Jožefo, s policijskimi psi pa so italijanski vojaki 2. oktobra 1942 izsledili Marijo in jo zajeli, novembra sta pri Avčah padla Frane Maslo - Ludvik in Ervin Maslo - Stojan, ki sta se bojevala kakor leva. 19. decembra 1942 je bil zajet še Jože. Kristina je doživela bitko na Golobarju in še mnogo krvavih preizkušenj. Bila ie borka v Gradnikovi brigadi in udeležila se je celo napada na plavogardiste v Grčaricah. Novembra 1943 so jo dodelili na politično delo v južno-primorsko okrožje. Tu je požrtvovalno delala in,- ognjevito pozivala na boj. Ob koncu vojne je tudi sama doživela najhujše trenutke. Blizu Lukavca pri Komnu so jo ujeli četniki. Ko ji je u-spelo pobegniti, je spet prišla v njihove roke pri Premrlovih v Podnanosu. Tudi tokrat jo je rešila molčečnost odločnost in preudarnost. FRANCI STRLE SOBOTA, 20. JANUARJA 1973 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino; 17.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Basist M. Zega; 18.45 Orkestri; 19.10 Pod farnim zvonom na Kontovelu; 19.40 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 Lelja Rehar: «Kneginja Darinka* (drama); 21.30 Popevke. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.40 Zborovsko petje. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.15 Z nami je...; 11.15 Rifi Record; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Orkester Can-dler; 12.00 Glasba po željah; 14.00 E. Sequi: «Col našo all’aria»; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Studio 04; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Za konec tedna; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 19.00 Zapojno in zaigrajmo; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Glasbeni veekend; 22.30 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Lahka glasba; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.05 Izžrebanje loterije; 17.10 Calderon de La Barca: «La vita e sogno»; 19.30 Kronike Juga; 21.00 Nove pesmi; 21.30 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Stare in nove pesmi; 13.50 Zakaj in kako?; 15.00 Poje C. Villa; 15.40 Opravljivci; 16.35 Hannova: «Ciboulette»; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Ping-pong; 20.10 Rossinijev «Seviljski brivec*’ III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Ital. glasba; 13.30 Rimski Korsakov in Dvorak; 14.25 Donizettijeva «Ma-ria Stuard*; 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Koncert; 21.30 Simf. koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert; 9.00 Mezzosopranistka K. Ferrier; 10.25 Zborov sko petje; 12.00 Ros :i in Ca sella; 12.20 Albinonijeve skladbe SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.01 19.30 Poročila; 6.50 Na današnj dan; 8.10 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Gla sovi v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Weber: Koncert za fa got in orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam,..; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Operni pevci; 16.00 «Vrtiljak», 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Ansambel F. Puharja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel B. Franka; 20.00 Spoznavajmo svet; 21.15 Za razvedrilo; 22.20 Za naše izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Vohuni v odporniškem gibanju; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 15.15 Šola; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.40 Monografije; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Nadaljevanka «Lungo il fiume e sull’acqua»; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Neumeier: «Rondo»; 22.00 Kowalski in filantropi (film). JUG. TELEVIZIJA 16.30 Košarka lokomotiv: Crvena zvezda — prenos; 18.00 Obzornik; 18.15 Kraljevič in berač — film; 18.45 Filmska burleska; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.45 TV dnevnik; 20.30 Pesmi s čolna in ceste; 21.10 Na poti k zvezdam: 21.35 Arsene Lupin — film; 22.25 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Dvajset minut z Renatom Biorchijem in Marcello Bello; 20.15 Poročila; 20.30 «Kavama Rose* - film; 21.20 Grand gala UNICEF. le malo je še mogel šepetati. Oče je razbiral njegove želje le iz premikanja ustnic. In nekoč je oče razbral: «Ozdravei bi, če bi mi ti dovolil študirati elektrotehniko*. Oče v strahu pred skorajšnjo smrtjo se je nagnil nad sinovo posteljo in svojemu edincu zašepetal: «Ne zapusti nas, prosim te. Inženir boš...*. Nikola je slišal očetovo obljubo, toda tedaj ni imel moči, da bi nad tem kazal veselje. Vendar se je na izmučenem obrazu videlo vzhičenje. In opazila se je neka moč, rekli bi skoraj nekaj čudovitega. kar je ohranjalo mladeniča pri življenju. Noben zdravnik, niti največji optimisti v Go-spiču niso mlademu Nikoli pripisovali več najmanjše možnosti, da bi ozdravel, okreval. 9 mesecev je bil med življenjem in smrtjo, na koncu pa je vendarle vse premostil. Morda mu je upanje, da bo študiral elektrotehniko, pomagalo, da je «vstal od mrtvih*. Ta podatek bi bil neverjeten, ko bi šlo za kogarkoli, vendar pa je možen v primeru Nikole Tesle. Ta človek je imel v vsem svoje, rekli bi višje razsežnosti Bil je neko čudo prirode. Kako bi sicer mogel vse svoje življenje delati 21 ur na dan. Brez vsakega odmora, brez vsakega predaha. Kako bi mogel brez enega trenutka oddiha prebdeti tudi 82 ur. In to se ni zgodilo enkrat. Iz zabeleženih je okoli 1000 njegovih odkritij oziroma iznajdb. Toda Nikola Tesla je bil več kot izumitelj. Bil je ustvarjalec novih principov, bil je eden od ustvarjalcev naše civilizacije. Začel je s svojimi odkritji, iznajdbami, ko je bil star štiri leta, in končal s svojo smrtjo, ob potoku v Smiljanu, kjer je presenetil svoje vrstnike s čudovitim «mlinskim kolesom*, pa do velikega podviga, ko je krotil Niagaro, od Gospiča, kjer je z neko nerazumljivo intuicijo kot 7-letni deček rešil čast domačih gasilcev, ko je popravil komaj kupljeno tvrizgalno napravo za gašenje požarov, pa do vizij medplanetarnega prometa... Ko je v juliju 1875. leta za vedno zapustil Liko. je bil star 19 let. Bjj je zelo visok, skoraj dva metra, imel je dolge dolge roke, tehtal je 70 kg in na njem so se opažali znaki dveh hudih bolezni, ki ju je komaj preživel, še nqk^j let po svojem odhodu -od doma živi Nikola Tesla svoje zasebno ali osebno življenje. Toda še pred zaključkom študijev se : življenjepis Nikole Tesle istoveti že z zgodovino modernega sveta. Njegova biografija je dejansko del naše civilizacije, rekli bi celo, da je naša civilizacija. Začetek tega istovetenja med njegovim življenjem in našo civilizacijo soupa-da morda z nekim dogodkom iz Budimpešte. Bilo je nekega februarskega večera 1882. leta. Nikola Tesla se je tega večera sprehajal * nekim prijateljem po Budimpešti in med potjo recitiral «Fausta». In v trenutku so se mu oči zaiskrile. Mahal je z rokami in korakal v ritmu Geothejevih stihom Nato se je nanaglo ustavi]. kot bi ga nekaj prevzelo: «Glej. vračam ga!» V trenutku je spoznal ali odkril znanstveno resnico. V tem trenutku je Nikola Tesla odkril stroj, zasnovan na povsem novem principu. Tega večera je med recitiranjem Fausta odkril princip delovanja motorja na izmenični tok. Toda miniti je moralo šest let, preden je mogel svoj izum prijaviti. Medtem se je preživljal kot tehnik, pa tudi kot težak. In bil pogosto lačen. Takšen je prispel tudi v Pariz in kmalu zatem odplul čez Atlantik, čez veliko lužo v novi svet. V teh letih je sam s seboj in rekli bi sam pred seboj odkril genialne čudeže elektrotehnike. Ko je brez vsakršne prtljage in z drobceno knjižico še neobjavljenih stihov prispel v newyorško pristanišče, ga je težilo le njegovo veliko znanje, njegovo gledanje v bodočnost sveta. S seboj pa je imel vendarle neko potrdilo, ali če hočemo priporočilo za samega Edisona. Priporočilno pismo mu je dal Edisonov predstavnik v Parizu. In v tem pismu je pisalo: «Poznam le dva velika človeka na svetu, eden od teh ste vi, gospod Edison, drugi pa je ta mladenič, ki vam ga priporočam*. V naslednjih šestih letih je Nikola Tesla pokazal Edisonu vso svojo sposobnost, nadarjenost, ve- likansko znanje in marljivost. Hkrati pa je odkrival tudi upornost sveta in slavohlepje. Edison in Nikola Tesla sta bila hkrati prijatelja in se prepirala. Toda vzrok tem prepirom nd bila običajna drobna človeška zloba. Razlog tem prepirom so bila znanstvena odkritja. Edison je bil namreč trmast nasprotnik izmeničnega električnega toka. Smo namreč še v dobi prejšnjega stolatja. Prve svoje patente je Nikoia Tesla prijavil v času od 12. novembra do 20. decembra 1887. E-den od tedanjih patentov in sicer električni prenos sile je registriran pod številko 382280. In ta patent se začne z naslednjimi besedami; «Vsakomur, ki se ga to tiče, naj bo znano, da sem jaz, Nikola Tesla iz Smiljanov v Liki in sedaj prebivalec mesta iz države New York, odkril določene nove in koristne izpopolnitve za prenos električne energije...*. Vsak svoj izum si je mogel Nikola Tesla zamisliti do najpedrob-nejših detajlov. Verjetno' mu je prav ta lastnost močno pomagala, da je postal najbolj originalen raziskovalec narave in človeka. Nikola Tesla je moge! tako naglo in toliko ustvarjati da ga ni mogel nihče dohajati. Vsa njegova Nikola Tesla osnovna odkritja so dajala velikansko možnost praktičnim ljudem, da jih izkoriščajo, da jih uporabijo. Marsikatero njegovo odkritje so pripisovali drugim. Te _ pomote so bile s časom popravljene in svet je vendarle zvedel, da je bil «čarobni vizionar* Nikola Tesla, ki je postal: oče ra-diotehnike, oče radarja, praoče robota, oče brezžičnega prenosa e-nergije. oče brezžične telegrafije, skratka največji velikan, najpomembnejša osebnost na vsem področju električne znanosti*, kot je nekdo zanj zapisal. Zdelo se je, da more Tesla u-stvariti vse, kar mu šine v glavo. Sam je zapisal: «Ko se ni je porodila ideja, da odkrijem neko stvar, sem to idejo nosil mesece in leta v glavi.... V zamislih sem spreminjal svoje konstrukcije. jih izpopolnjeval in pri tern odkrival nove. Čeprav nisem prej napravil niti najmanjše skice, sem moge! mehaniku dati vse podatke in mere... Meni je bilo vseeno ali sem svoj stroj preizkusil v zamislih ali so ga preizkusili v delavnici....*. Ta čudovit človek, ki je ljubil predvsem človeka, ni pustil potomcev. Ni imel. ni hotel «tratiti» časa z drugim življenjem, ker j« ves čas posvetil znanosti. Ni dokumenta. ki bi govoril, da je končal univerzitetne študije, toda med njegovim dolgim življenjem so gf proglasili za častnega doktorj« številnih, mnogih vseučilišč in postal je član mnogih najbolj slavnih akademij znanosti. “ Toda d« javnih priznanj, do slavospevi mu ni bilo. Komaj so ga prepričali, da je sprejel največje ameriško znanstveno odlikovanje, hkrati pa 'f Tesla menda edini človek na svf tu in v zgodovini, ki je odkloni' Nobelovo nagrado za znanost-Predvsem mu je bil pri srcu človek, kateremu je posvetil vse svoje življenje. Ko je s svojimi iz«' mi spreminjal Dodobo sveta, se je bal, da bi ne ustvaril takšneg3 sveta, ki bi bil proti človek«-Hkrati pa je kljub temu, da je & liko let živel v svetu, ostal zvest svojemu domu, svojemu rodu. svoji domovini. Svoje veliko jugoslovansko rodoljubje je pokazal t«' Jovo Popovi« (Nadaljevanje na 6. strani) ...................................................................... OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Optimizem bo prevejal vso vašo današnjo delavnost. Prijetno razpoloženje v prijateljski družbi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Primeren dan za poslovna potovanja. Nepredvidena neprijetnost, ki jo boste odpravili. Zanimiva diskusija. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Praktična rešitev nekega zapletenega vprašanja. Od načrtov bo treba preiti h konkretnemu delu. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vztrajanje na dosedanjih pozicijah vas lahko spravi v zagato. Več časa posvetite domu in družini. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nove možnosti za uspeh na novem delovnem področju. Preživeli boste prijetne večerne ure z drago osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zaenkrat ni izhoda iz finančnih težav, toda bodočnost bo boljša. Neupravičen izbruh ljubosumnosti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 1^ Svoje stališče boste morali odi««’ no zagovarjati. S previdnostjo ^ boste izognili pasti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U-' Imeli boste finančne težave, ki P3 jih boste v kratkem rešili. Odpr3' vili boste spor v družini. , STRELEC (od 23. 11. do 20. 1* 5 2 * * * * *;.’ Novi elementi bodo vnesli več -*1' vahnosti v vsakdanje delo. Zaski^ ljeni boste zaradi prepira z dr«i* osebo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. U Nestrpnost utegne povzročiti škod«; Prijetno presenečenje v krogu dl11 zine. VODNAR (od 21. L do 19. H Čas narekuje uvedbo novih me V* v vaše delo. Potreba po miru 3 zadovoljstvu bo realizirana. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Fina««' ni interesi bodo zaznamovali vid«*1 napredek. Pesimistični pogledi 1,3 bodočnost so neutemeljeni. 5: b 21 tc 2s k; Uf ki gl h( Pi S; H: 2a 2a bi st sj P< ta ŠPORT ŠPORT ŠPORT DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 20. JANUARJA 1973 ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 21.15 v Gorici AGI — Bor * * * MOŠKA C LIGA 21.15 v Nabrežini Kras — Libertas ARD * * * MOŠKA D LIGA 21.00 v Gorici, telov. Stel la Matutina DOM — GMT * * MLADINKE 19.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Sloga JUTRI NEDELJA, 21. JANUARJA 1973 NAMIZNI TENIS MOŠKA A LIGA 10.00 v Nabrežini Sokol — CDR Modena * * * DEŽELNO PRVENSTVO 8.30 v Trstu, Ul. F. Severo 158 Nastopa tudi Sokol ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj> Breg — Libertas Brescia * * * MLADINKE 11.30 v Trstu, Ul. Monte Cengio Julia — Sokol KOŠARKA MOŠKA D LIGA 17.00 v Trstu, Ul. deIla Valle Bor — Cianocolori MLADINCI 11.00 v Gradišču Itala — Bor NARAŠČAJNIKI 7.30 na Greti Bor — SABA * 9.30 v Škednju Servolana — Kontovel * 9.30 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 — Polet NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje — Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Padričah Primorec — Fiamma Cagliari - Bologna 1 X *iorentina - Inter 1 X Juventus - Roma 1 ^anerossi - Atalanta X J-azio - Napoli X Milan - Verona 1 Palermo - Ternana 1 Sampdoria - Torino 1 X 2 Arezzo - Reggiana X Ascoli - Como 1 X foggia - Varese 1X2 Spezia - Torres 1 Messina - Cosenza X 2 — tjjj \ B | e J ~ prvi 2 X , drugi 1 • ~ prvi 1 X 2 , drugi 2 X " prvi 1 drugi 1 • " Prvi 1 X - drugi X 1 — prvi X 2 1 » drugi — prvi 1 2 X 1 drugi 1 SMUČANJE V MEGEVU Končno prvo mesto tudi za Francijo Gustav Thoni je osvojil tretje mesto MEGEVE, 19. — Francoz Henry Duvillard je zmagal na mednarodnem smučarskem tekmovanju v veleslalomu v Megevu, veljavnem za svetovni pokal. Po prvi vožnji je bil sicer šele tretji, v drugi pa si je priboril veliko prednost in je zbral najboljši skupni čas. Dobro so vozili danes Italijani, ki imajo tri svoje predstavnike med prvo deseterico. Na splošno je bilo razmerje moči med smučarskimi «ve-lesilami» danes bolj uravnovešeno, kot sicer, DANAŠNJA LESTVICA: 1. Duvillard (Fr.) 2’54”15 2. Hinterseer (Av.) 2’54”37 3. G. Thoni (It.) 2’55”70 4. Zwilling (Av.) 2’56”15 5. Gros (It.) 2’56”74 6. Betchtold (Av.) 2’57”09 7. Bachleda (Pol.) 2’57”44 8. Augert (Fr.) 2’57”32 9. Ochoa (Šp.) 2’57”96 10. Schmalzl (It.) 2’58”35 LESTVICA ZA SVEOVNI POKAL 1. Colormbin (Švi.) 106 točk 2. Zwilling (Av.) 93 3. Duvillard (Fr.) in G. Thoni (It.) 64 5. Russi (Švi.) 61 6. Gros (It.) 58 7. Varallo (It.) 56 8. Gordin (Av.) 50 9. Tritscher (Av.) 49 10. Hinterseer (Av.) 46 Lestvica za SP po državah: 1. Avstrija 727 2. Švica 303 3. Italija 247 4. Francija 246 5. Zahodna Nemčija 169 6. Kanada 67 7. Norveška 56 8. ZDA 44 9. Liechtenstein 40 10. Španija 10 11. Mjska 5 12. Finska 1 * * * FLUMPES, 19. — Avstrijec Fe- yersinger je zmagal v smuku v Flumpesu, veljavnem za evropski pokal. LESTVICA: 1. Feyersinger (Av.) 1’40”34 2. Cordin (Av.) 1’41”81 3. Bleiner (Av.) 1’41”94 4. Dorner (Av.) 1’41”95 5.'Walfcher (Av.) 1’42”07 8. Enzi (It.) 1’42”56 LESTVICA ZA EP 1. G. Thoni (It.) 70 točk 2. Perrot (Fr.) 58 3. Rosti (švi.) 32 4. Rofner (Av.) in Matt (Av.) 29 6. Radiči (It.) 28 itd. ■ BUHU tekmovalo več moštev. Mladinskega poprvenstvenega tekmovanja se bo udeležilo 14 ekip, ki bodo razdeljene v dve skupini. A SKUPINA: Libertas - Sv. Sergij, Primorje, Don Bosco, Giarizzole, Ro-sandra, Campanelle in Costalunga. B SKUPINA: Cremcaffe, Libertas Sv. Marko, Muggesana, Union, San Giovanni, Demacori in Libertas Rocol. To tekmovanje se bo pričelo 4. marca, finalnega turnirja pa se bodo u-deležile prvo in drugouvrščene ekipe iz obeh skupin. M. K. SINOČI V TRSTU Izžrebali so skupine naraščajniškega in mladinskega prvenstva Na sedežu milanske nogometne zveze so sinoči izžrebali skupine naraščaj-niškega nogometnega prvenstva in mladinskega poprvenstvenega tekmovanja. Naraščajniškega prvenstva se bo udeležilo 22 enajsteric, ki bodo razdeljene v tri skupine. A SKUPINA: Edera, Cremcaffe, Stock, Demacori, Ponziana, Breg in Muggesana (Ponziana nastopa izven konkurence). B SKUPINA: Olimpia Greta, Opi-cina Supercaffe, Roianese, Inter S. Sabba, Libertas Trst, Aurisina, Gaja in CGS. C SKUPINA: Rosandra, Fortitudo, Triestina, Esperia Sv. Alojzij, Vesna, Giarizzole in Costalunga (Triestina nastopa izven konkurence). Prvenstvo se bo pričelo 11. februarja. V finale se bodo uvrstile prvo-uvrščene ekipe treh skupin in drugouvrščena ekipa skupine B, kjer bo V PRIHODNJEM MESECU Jugoslovani v Afriki Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo v okviru zimskih priprav za bodoča mednarodna srečanja, v začetku februarja odpotova la na kratko turnejo v Severno Afriko. Dne 4. februarja se bo nogometno moštvo Jugoslavije sestalo v Tuniziji v prijateljski ‘ek mi z reprezentanco Tuniz;;-' 7. fe-beruarja bo predvidoma tekma •, reprezentanco Libije v Tripolisu. Tekma je že dogovorjena, čakajo le še na odobritev libijskega ministrstva za šport. Po vrnitvi v Jugoslavijo bo nogometno moštvo Jugoslavije 9. oziroma 10. februarja, odigralo tekmo z nekim moštvom prve lige, najverjetneje s splitskim Hajdukom. NAMIZNI TENIS TEDENSKI PREGL ED Jutri poslednji nastop Sokola v letošnji A ligi V Trstu in v Tržiču bo jutri nu sporedu izločilni del deželnega prvenstva A LIGA Sokolova ekipa bo jutri zaključila letošnje prvenstvo A lige. Osvojila je tretje mesto lestvice in tega rezultata ne more spremeniti niti največje presenečenje jutrišnje tekme. Nabrežinska ekipa ima namreč o-sem točk. prav toliko jih ima CUS Bari in verjetno tudi GBC Bari, ki se je v nedeljo srečal z zadnjim na iestvici TC Tarantom. Vodeči e-kipi, Vitamirella in CDR imata po 16 točk in ju torej Nabrežinci ne morejo več dohiteti, obenem pa ima Sokol boljši količnik od svojih neposrednih konkurentov, ekip iz Barija. Vendar pa je jutrišnja tekma zelo pomembna. Ekipa CDR bo namreč igrala na zmago, kajti le tako bo še vedno med kandidati za naslov državnega prvaka. Sicer pa sta igralca iz Modene Bisi in Fran-ehini v izredni formi in jima bo zato verjetno ta podvig uspel V nedeljo je Sokol zgubil z Vi-tamirello. Ta poraz smo pričakovali in tudi tak izid. Vendar pa nismo pričakovali, da bo Peterlini premagal Malescija, s čimer je domačemu občinstvu pripravil prijetno presenečenje. ’ Med srečanjem smo Malescija vprašali, kaj meni o Sokolovi ekipi. Dejal je, da Ko šuto in Peterlinija pozna že vrsto let. Prvi je v zadnjem času precej razočaral saj pri njem ni opazil nobenega napredka. Peferliniju pa se pozna, da nima enakovrednega tekmeca, s katerim bi lahko treniral. Handicap Sokola pa je tretji igralec, ki še ni dorasel tako zahtevnemu tekmovanju. O nadaljevanju A lige je Malesci dejal, da bo verjetno o naslovu odločalo srečanje med Vitamirello in CDR katerega bodo morali (zaradi izenačenega stanja na lestvici) odigrati po zaključku prvenstva. O ostalih dveh skupinah A lige meni, da nimata resnih kandidatov za zmago. DEŽELNO PRVENSTVO Jutri bo v Trstu in v Tržiču izločilni del deželnega prvenstva. Zaradi velikega števila vpisanih v tržaški in goriški pokrajini bodo morali namreč opraviti pokrajinsko izločilno tekmovanje za mladince in tretjekategornike. Od slovenskih društev se je prijavil le Sokol, kf: je vpisal vse svoje igralce. O favoritih ne moremo govoriti, saj tekmovanja ne bodo igrali do konca, ampak se bodo ustavili po izpadu polovice udeležencev. Vsakdo bo torej odigral le eno ali največ dve tekrrti. Prav zato pa smo tudi prepričani da se bodo vsi Sokolovi igralci uvrstili v deželni del tekmovanja, ki bo 4 februarja , v Nabrežini. Barve Sokola bodo branili Ukmar, Fabjan, Radovič, Pertot, Milič in Sanna. Vsi, razen Ukmarja, bodo nastopili med tretjekategorni-ki in mladinci, Ukmar pa samo med člani. S. J, ODBOJKA NAŠE EKIPE V TREH LIGAH Obe naši šesterki v ženski B ligi lahko v tem kolu osvojita zmago Kras bo imel v C ligi težjo nalogo, Dom pa meri v D ligi na domačem igrišču na osvojitev obeh točk Ženska B liga Danes se bo v ženski B ligi začelo povratno kolo. Borovke bodo gostovale v Gorici, kjer jih bo v goste sprejel domači AGI. Goriška ekipa, ki je še lani nastopala v A ligi, je letos v izredno slabih vodah, saj ni v prvem delu prvenstva osvojila niti ene tekme. Vendar pa je vsem znano, da so ravno take ekipe, katerim so točke krvavo potrebne, lahko najnevarnejše. Vsako podcenjevanje nasprotnic bi torej lahko bilo za naše predstavnice usodno. AGI namreč ne igra tako slabo, kot kaže njegov položaj na lestvici; ne smemo pozabiti na njegovo res lepo igro iz prejšnjega kola v Gottolengu, ko bi goriška ekipa skoraj poskrbela za veliko presenečenje. Na papirju je v današnjem srečanju seveda, veliki favorit Bor, ki bi s svojimi nasprotnicami ne smel imeti prehudih težav, seveda pod pogojem, da bodo naša dekleta zaigrala tako, kot znajo. Igralke so sedaj vse v dobri formi, zato lahko z upravičenjem upamo, da se bodo iz Gorice vrnila s celotnim izkupičkom. INKA * * * Breg bo tudi jutri igral pred domačimi gledalci. Dolinčankam pri haja v goste Libertas iz Brescie. Prva tekma v Brescii se je končala z gladko zmago domačink. Na iiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiniiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiii V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Derbi Primorje-Breg v ospredju zanimanja Tudi v 3. AL bodo na sporedu le zaostale tekme V nedeljo bodo odigrali le dve zaostali tekmi prvenstva 2. amaterske lige, in sicer Primorje — Breg ter Flaminio — Libertas Prosek. Veliko zanimanje seveda vlada za derbi Primorje — Breg. Kot 11. novembra pa tudi tokrat dež grozi temu derbiju. Upajmo na izboljšanje vremena, čeprav za sedaj še ni nevarnosti za odgoditev srečanja. Za Brežane bo ta derbi precej važen, saj je postal položaj »splavih* na lestvici po zadnjih nastopih precej neroden. Primorje, ki je trenutno dobro uvrščeno, upa na zmago, ker bi se s celotnim izkupičkom vrinilo na drugo mesto lestvice. Brežani, ki so postali pravi mojstri remijev (11 v 14 odigranih tekmah), pa upajo na 12 remi. Razen za lestvico se bosta enajsterici potegovali tudi za po sebno lestvico, za katero je dala pobudo tovarna pohištva «Elio». Za to lestvico pridejo v poštev neposredna srečanja ekip kraške planote. Lestvica je trenutno sledeča: Primorje 4 3 1 0 7 4 7 Aurisina 6 2 2 2 9 7 6 Breg 4 1 3 0 6 5 5 Lib. Prosek 5 13 17 7 5 Vesna 6 0 4 2 3 5 4 Zarja 5 0 3 2 3 7 3 Po prvem povratnem kolu smo sestavili tudi lestvico najboljših strelcev skupine E 2. amaterske lige: 10 golov: Braida (Isonzo); 7 golov: Pugliese (Muggesana); 6 golov: Gasperutti (Breg), Gal-linotti P. (Flaminio), Zudini (Lib. Prosek); 5 golov; Doglia (Aurisina), Ma-gris (Inter SS), Pastrello (I-sonzo), Jacopino (Portuale), Fornazaris (Primorje), Pizut, ti (Sagrado); 4 goli: Visintin (Breg), Visintin II in Krpan (Fogliano), Marino in Ispiro (Inter SS), Por-cari (Isonzo), Purinani in Ca-delli (Libertas), Borroni, Za-notti in Chelleri (Muggesana); 3 goli: Brandolin in Castellano ::::::::: (Campanelle), Camassa in Bei-ladona (Portuale), Prašelj in Barnaba (Primorje), Del Bian-co (Fogliano), Riosa (Inter S S), Sebenico (Isonzo), Tosetto (Sagrado). 3. AMATERSKA LIGA Odigrali bodo dve zaostali tekmi, in sicer Esperia — ACEGAT bi Primorec — Fiamma. Po enem mesecu počitka bodo Trebenci stopili na igrišče v borbo za točke. Do sedaj je Trebencem šlo precej slabo, saj so v osmih odigranih tekmah le dvakrat remizirali, zaužili pa so kar šest porazov. Za nedeljo vlada v taboru Primorca optimizem in vsi so prepričani na prestižni nastop enajsterice. To se pravi, da vsi računajo na prvo prvenstveno zmago. B. R. SAN FRANCISCO, 19. - V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v San Franciscu je Američanka Casals premagala Francozinjo Durr s 6:1 in 6:0. HITROSTNO DRSANJE DAVOS, 19. — 22-letna Američanka Young je postavila v Davosu v hitrostnem drsanju nov svetovni rekord na 500 m dolgi progi s časom 41”8. KOŠARKA BOR V MOŠKI D UGS Jutri mestni derbi proti Cianocoloriju Mladinci začenjajo s povratnim delom prvenstva OBVESTILO ŠD Breg prireja v nedeljo, 28. t.m. avtobusni izlet v Nevegal. Vpisujejo: Boljunec — Boris Mihalič; Boršt — Edvin Rapotec; Dolina — Peter Stranj; Domjo — Jordan Kralj. Odhod ob 6. uri od Domja. Cena 2.200 lir. Vpisovanje se zaključi v sredo, 24. t.m. D LIGA Za Bor ponovno derbi. Tokrat čaka naše košarkarje tekma z ekipo Cianocolori, ki je po zelo slabem začetku našla pravi ritem in je v zadnjih petih kolih osvojila pet zmag. Cjgpppolori ima vse možnosti za napredovanje v višjo ligo, še posebno, ker je center Gerebizza končno le prišel v formo. Ekipo Cianocolori sestavljajo izkušeni košarkarji. katerim je že lani za las u-šlo napredovanje v C ligo. In bili so prav borovci tisti, ki so jim lani prekrižali račune. V tretjem kolu prvenstva so jih namreč povsem nepričakovano premagali. Jim bo to uspelo tudi letos? Borovci so pridno trenirali tudi ves ta teden. Obenem so odigrali tudi prijateljsko trening tekmo proti Servolani in so dosegli prepričljivo zmago (81:61). V izredni formi je Boris Fabjan, ki bo tudi jutri najnevarnejši predstavnik za Cianocolori. Od nedelje do nedelje pa igra bolje tudi Adrijan Zavadlal-Znatno se je popravil Martin Kralj. Šare je zanesljiv v obrambi. Skratka, od borovcev lahko jutri pričakujemo zadovoljiv nastop. MLADINCI Začenja se povratno kolo mladinskega prvenstva. Borovci so še vedno brez točk. Jutri pa bodo ■splavi* gostovali v Gradišču, kjer biodo igrali proti ekipi Itale. Za borovce bo to zadnja priložnost za osvojitev prvih točk v tem prvenstvu. NARAŠČAJNIKI Zanimivo je, da bodo vse tri naše peterke v tem prvenstvu igrale z istim urnikom: ob 9.30. SKUPINA A Tekma Servolana — Kontovel bo v škednju. Kontovelci imajo malo možnosti za osvojitev prvih točk tudi zato, ker bodo nastopili brez nekaterih svojih standardnih igral- cev. Zaradi slabega vremena pa ekipa tudi nima možnosti treniranja in to se pri igri pozna. Poletovi košarkarji bodo nastopili proti prvemu z lestvice, proti ekipi Inter 1904. Tudi borovce čaka težka naloga, tekma z moštvom SABA, ki je (prav tako kot Inter 1904) na prvem mestu lestvice, brez poraza. vmi aivi-jiroc. PRIJATELJSKA TEKMA Polet — Italsider 114:75 POLET: Daneu 8, Guštin 18, Jugovič 5, Tavčar 4, Adrijan Sosič 24, Kraus 30, Gantar 20, Edi Sosič 5, Dolenc 2. Poletovi košarkarji, ki se pripravljajo za prvenstvo 1. divizije, so povsem nepričakovano premagali (in s kakšno razliko!) mladince Italsidra. Openski košarkarji so na splošno pokazali zadovoljivo formo, čeprav je bilo videti, da ekipi manjka skupna igra. b. 1. stadionu «1. maj» pa za gostje ne bo tako lahko. Čeprav trener Jur-kič nima malo težav s sestavo e kipe, se Bregu le ponuja lepa priložnost da osvoji drugi letošnji par točk. To tem bolj, ker se je ponovna pomoč Habjanove ekipi že preteklo nedeljo zelo poznala. V primeru zmage bi se Breg povzpel za mesto višje na lestvici in tako dohitel Primavero Marzotto, ki doma v srečanju z domačim Lovabl?-jem iz Bergama nima nobenih možnosti za pozitiven izid. MOŠKA C LIGA Tudi Kras bo odigral drugo zaporedno tekmo pred domačimi gledalci. Prav glede na to (pa čeprav mu prihaja v goste zelo neugoden nasprotnik) je za Zgoniča-ne podpora občinstva dobra postavka v bitki za zmago. Z Liber-ta.som iz Padove se je Kras že večkrat srečal, a je vedno potegnil krajši konec. To pa vse od kvalifikacij za napredovanje v C ligo, pa do neposrednih tretjeligaških srečanj. V lanskem prvenstvu je dvakrat zgubil, kot tudi letos v prvem srečanju v Padovi, s čistim 3:0! Slovenski odbojkarji so v Padovi naleteli na nešportno občinstvo in prav temu pripisujemo njihovo slabo igro. Upajmo, da bodo naši gledalci drevi pokazali, kako je treba navijati v pravem, poštenem športnem duhu. G. F. MOŠKA D LIGA Drevi ob 21. uri bo odbojkarska moška ekipa Doma iz Gorice odigrala v drugem kolu prvenstva D lige, svojo prvo tekmo na domačih tleh proti ekipi GMT iz Trsta, Po porazu v prejšnjem kolu v Mestrah domovci upajo, da bodo tokrat osvojili svoji prvi točki v tem prvenstvu. Dom bi moral tokrat nastopiti s popolno postavo (razen poškodovanega Strgarja), zato lahko upamo, da bodo naši fantje odnesli z igrišča obe točki. Domovci so optimisti in so pripravljeni dati vse od sebe. Za to tekmo sklicani igralci Doma se bodo morali zbrati pred telovadnico Stella Matutina ob 20.15. I. K. TEDENSKI PREGLED rrf -a v TT-t ftOClP.CVO Mladinska prvenstva bodo kmalu zaključena Prvi del odbojkarskega prvenstva v mlajših kategorijah se bliža koncu. Danes in jutri bodo odigrali poslovilno kolo dečki in tudi mladinke v skupini A. S tem pa za prve šesterke v vsaki skupini, oziroma kategoriji, še ni konec tekem, saj se bodo nadaljevala izločilna tekmovanja v pokrajinskem in deželnem merilu. DEČKI V tej letos novi kategoriji imamo samo enega nasprotnika. Po-I slovilno tekmo bo Sloga odigrala v torek zvečer v telovadnici Morpur-go z Interjem. Mladi slogaši nimajo večjih možnosti za uspeh in se bodo tako poslovili od letošnjega prvenstva praznih rok. MLADINKE Skupina A Naša dva zastopnika, Breg A in Kontovel, sta se poslovila od izločilnega tekmovanja že včeraj. Za prvo šesterko Brega se je tekmovanje uspešno končalo, saj je že zanesljiv finabst v pokrajinskem merilu. Tretja slovenska ekipa Sokol pa odhaja v goste k Julii. tipajmo, da odbojkarice iz Nabrežine ne bodo tako klavrno končale prvenstva, kot so ga pričele. Doslej je Sokol že dvakrat predal nasprotniku točke brez boja. Skupina B Ker je v tej skupini pet šesterk, se bodo spopadi za točke zaključili šele 9. februarja. Zmagovita pot OMA se nadaljuje, saj je preteku torek gladko odpravila UGSS s prepričljivim izidom 2:0. Po tej zmagi ima OMA dejansko že zagotovljeno 1. mesto in bo tako nasprotnik prve ekipe Brega v pokrajinskem finalu. Pri Banih se bosta nocoj spoprijela Sloga in Bor. Prvi derbi se je končal v korist Tržačank, ki pa bodo to pot težko ponovile svoj podvig. Ta derbi je ne le prestižnega značaja, ampak je pomemben tudi za osvojitev 2. mesta v tej skupini. G. F. Kras, ki se je preteklo soboto srečal s Caldinijem (na sliki), bo imel tudi drevi v Nabrežini težko nalogo v tekmi z Libertasom ARD V PRVENSTVU MLADINK Breg uradni prvak v svoji skupini Sinoči je v Trstu v okviru odbojkarskega prvenstva mladink Breg premagal Kontovel z 2:0 (15:9 m 15:3). Brežanke so s to zmago tudi uradno osvojile naslov prvakinj v svoji skupini in se bodo zdaj v pokrajinskem finalu srečale s šesterko OMA v tekmi, veljavni za naslov pokrajinskih prvakinj. •niiiiuaniiiliiiilliiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiinim SNEŽNE RAZMERE Trbiž 30 cm Višarje 80 cm Nevejsko sedlo 60-110 cm Sappada 30-50 cm Cima Sappada 35-58 cm Ravascletto 30-60 cm Fomi di Sopra 30 cm Piancavallo (vas) 45 cm Nevegal 30-45 cm Corvara-Colfosco 30-50 cm Mis urina 70-80 cm M. di Campiglio 40-130 cm Cortina 15-G5 cm Črni vrh 15 cm Lokve 15 cm Vojsko 21 cm Livek 20 cm Bovec 6 cm Postojna 1 cm Ljubljana 3 cm Velika Planina 40 cm Krvavec 40 cm Jezersko 12 cm Zelenica 30 cm Bed 13 cm Pokljuka 35 cm Kranjska gora 17 cm Planica 27 cm Bohinj 30 cm Vogel 110 cm Komna 86 cm Golte 45 cm Pohorje 35 cm Na skoraj vseh zgoraj omenjenih smučiščih je včeraj snežilo. Kako je Mussolini prišel na oblast Hill MII »22 Turinska organizacija PSI, v kateri so delovali še Pal-Togliatti, Umberto Terracini in drugi mladi socialisti, J8rani okrog 'časopisa «Ordine Nuovo», je zelo vplivala na to> da bi Socialistična stranka oziroma njeno vodstvo pokajo — in to ne z besedami, temveč s stvarnimi dejanji — kak&no revolucionarno politično silo predstavlja Ko jim ni rfbelo bistveno vplivati na spremembo politične orientacije, 7* jo je stranki dajalo takratno vodstvo, so Gramsoi, To-sbatti, Terracini in drugi «ordinovisti» izstopili iz Socialiistič-Ue stranke Italije in ustanovil januarja 1921 Komunistično Partijo Italije. „ V teh prvih povojnih letih je namreč turinska organizacija T^ialistične stranke Italije z Gramscijem na čelu vodila tujske kovinarje skozi velike revolucionarne bitke — 1. 1919 ,a ustanovitev in obrambo tovarniških sovjetov (specifičnih ^Savskih samoupravnih organov), potem pa konec L 1920 a zasedbo tovarn ter organiziranje proizvodnje v njih. M To je čas, ko se obenem krepijo tudi sindikalne orga-jfa°ije delavskega razreda, ko se vse bolj pojavljajo kot katero morajo kapitalisti, dotlej od nikogar moteni »gozdarji duše in telesa italijanskih delavcev«, vedno bolj u-»tevati. Do 1. 1914 je na primer imela Generalna konfede-aciJa dela — CGIL, največja sindikalna organizacija indu strijskih in poljedelskih delavcev, vsega 320.868 članov. Leta 1919 že 1.159.062, leto kasneje pa 2,320.161 članov. CGIL je bila pod nadzorstvom Socialistične stranke, katere ugled kot protivojne stranke se je zelo dvignil, neglede na to, da je dežela izšla iz vojne kot zmagovalka. Na prvih povojnih volitvah 1. 1919 je Socialistična stranka Italije prejela veliko število novih glasov. L. 1913 je imela 52 poslancev (883.409 glasov), I. 1919 je osvojila v predstavniškem domu 156 mest, za njene kandidate pa je bilo oddanih 1.834.792 glasov. V tem času se je na politični sceni pojavila še neka nova politična sila — Ljudska stranka, množična partija italijanskih katoličanov. Vse dotlej je bilo katoličanom dejansko prepovedano sodelovanje v političnem življenju dežele. Že 1. 1861, ko je prišlo do zedinjenja Italije, je cerkev izdala direktivo, da ne smejo katoličani na noben način sodelovati z novim režimom. To je bil poslednji brezmočni protest cerkvenih oblasti proti novi stvarnosti, ker je nova zedinjena Italija nastajala in nastala prav v borbi proti nadoblasti cerkve kot posvetne in ne samo duhovne oblasti. Ko so stopili na sceno katoličani, so že imeli dobro organizirano množično politično partijo, ki je na volitvah 1. 1919 osvojila 100 mest v parlamentu. Imeli so že tudi svojo sindikalno organizacijo — italijansko konfederacijo delavcev, v svojih rokah pa so držali številne banke, dnevne časopise, poljedelske zadruge. Posebno močan je bil njihov vpliv na vasi, med majhnimi posestniki. Niti ni potrebno posebej o-menjati, da je za njimi stala močna katoliška cerkev, ki je medtem preklicala svojo prepoved, po kateri se katoličani niso imeli udeleževati političnih borb Stare politične sile niso mogle več upravljati dežele brez sporazuma s tema dvema strankama, t. j. brez podpore socialistov in katoličanov, oziroma enih ali drugih. Značilnost predvojnega politično - parlamentarnega življenja je bila v tem, da so ga vodili bolj posamezniki kot pa stranke, ka- terih v pravem smislu te besede niti ni bilo. Glavno besedo so imele ugledne vplivne osebnosti, ki so uživale podporo določenih političnih, ekonomskih in vojaških krogov. Okrog teh so se zbirali ostali politiki, da bi sodelovali v vladah, ki so jih ti velikani sestavljali. In te vlade so nastajale ter ostajale pri življenju, le s podporo, ki so jo dobivale od zunaj, ne od znotraj, v samem parlamentu. Temu je ustrezal tudi takratni volilni zakon, ki je upošteval bolj osebnosti kandidatov kot pa razpoloženje volivcev in možnosti, da bi to prišlo do izraza. Starim politikom pa je postalo, navzlic njihovemu ugledu in avtoriteti, težko sestaviti stabilno vlado brez podpore socialistov ali katolikov. Toda prvi so bili v opoziciji, drugi pa so postavljali težko sprejemljive pogoje. Zato ni težko pojasniti, zakaj se je v Italiji v samo treh letih, od leta 1919 do 1922, zaporedoma zvrstilo kar pet vlad: nobena si ni mogla zagotoviti podpore v parlamentu. Tudi to je vplivalo na širjenje mnenja, da v Italiji ni več sile, ki bd bila sposobna zagotoviti red in mir, ki bi bila sposobna preprečiti ponovno zasedbo tovarn in zemlje, se postaviti po robu stavkam, ki sicer še niso bile revolucija, o kateri se je stalno pisalo in govorilo, vendarle pa so motile normalno proizvodnjo ter povojno ekonomsko stabilizacijo. Po številu stavk je postala Italija v prvem trimesečju 1. 1920 prva v Evropi. To je v najbolj grobih potezah podoba Italije v času, ko je Benito Mussolini v redakciji «Popolo d’Italia» v Milanu razmišljal o nadaljnjih poteh svoje «revolucionarne« dejavnosti. Predvsem je bila njegova prva skrb, da zbere okrog sebe tiste, ki mu bodo sledili kot «vodji», a ga bodo obenem rešili more, ki ga je mučila — namreč prepričanja, da je ostal sam, izoliran, zapuščen. Zato se je obrnil na bivše bojevnike, med katere je menil, da spada tudi sam in da na določen način tudi on deli njihovo usodo. Po drugi strani je prav dobro vedel, da bodo med temi ljudmi njegova gesla o domovini, narodu, pravici, o novem redu, o spoštovanju reda in miru, ki ju je treba zagotoviti s čvrsto roko, naletelG na razumevanje. Iz prejšnjih izkušenj je vedel, da so imeli njegovi patriotski govori in demagoški pozivi najgloblji odmev. A njegov časopis, kot smo omenili, že od 1, avgusta 1. 1918 ni bil več «socialističen«, temveč dnevnik «borcev in proizvajalcev«. Desetega novembra 1918, na praznik, ko se proslavljata konec vojne in zmage, je stal na enem od kamionov, ki so krožili po Milanu, tudi Benito Mussolini sredi ostalih bojevnikov in dajal duška svojemu patriotskemu razpoloženju. Malo nato se je na nekem zborovanju «arditov» v ognjevitem govoru obrnil prav nanje in jim ponudil, da rešijo Italijo, skupaj z njim, seveda! «Arditi! Soborci!« — je grmel pred zbranimi bojevniki — «Branil sem vas, ko so vas podli filistri klevetali. . Lesket vaških bodal in prasketanje vaših bomb bosta uveljavila pravico nad vsemi tistimi bedniki, ki so hoteli preprečiti Italiji, da bi stopila po poti svoje veličine. Ona je vaša Vze mite si jo!». In «arditi», so zabeležili kronisti tega časa, «so navdušeni sprejeli ta poziv in ponudbo, to priznanje in čast, naj postanejo rešitelji domovine. Vstali so z golimi bodali’ v rokah in klicali: živela Italija! «Simbolična ceremonija je že napovedovala nasilje in pogrome, ki so jih potem opravljale bodoče «škvadre» v imenu domovine in. pod plaščem patriotizma. Italija je postala plen nasilnežev. Bila je vzpostavljena tista zveza med musso-linijevskim fašizmom in «arditovstvom», ki je bila potem še mnogo let odločilen dejavnik v javnem življenju. Ta povezava je dala temu življenju dvojno obeležje: nasilja in pustolovstva. Zakaj našli so se skupaj vsi tisti, ki so bili s ko reninami vred izruvani iz življenja, vsi tisti, ki niso imeli nič izgubiti, a vse pridobiti«. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Up:ava. ,, TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. \?^n<~c:nar0'’niria 23 'r'ozems1vo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» i P°samezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 20. januarja 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Ma!i oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PROCES PROTI LORNI CAVIGLII IH STATHISU PANAGIMSU MORDA ŽE DANES RAZSODBA VOJAŠKEGA SODIŠČA V ATENAH Italijanka je zavrnila vsakršno odgovornost pri pripravljanju domnevnega načrta za beg Aleksandra Panagulisa ATENE, 19. — Danes se je v grški prestolnici nadaljeval proces proti Lorni Briffi Caviglii, Stathisu Panagulisu in drugim 11 osebam, ki so obtožene protigrškega delovanja. Med popoldansko razpravo so vojaški sodniki zaslišali Italijanko, ki je zavrnila vsakršno odgovornost pri pripravljanju politične zarote proti režimu polkovnikov ter je poudarila, da je žrtev zarote, ki jo je pripravila grška vohunska služba. Med včerajšnjo razpravo je 25-letna študentka Maria Nastou izjavila, da ji je prijateljica, ki živi v Italiji, pripovedovala o pomoči, ki jo je Lorna Caviglia nudila grškemu odporniškemu gibanju. Na izrecno vprašanje Italijanke pa ni znala povedati, ali je šlo za pomoč grškim beguncem, ki živijo v Italiji, ali pa odpornikom. Lorna je brez oklevanja priznala, da je čutila moralno dolžnost pomagati grškim beguncem v Italiji, zlasti tistim, ki so imeli še svojce v domovini. Na njen dom so zahajali med drugimi tudi Stathis Panagulis in Nikos Zambelis, ki je pred enim letom «čudežno» zbežal iz grškega vojaškega zapora s pomočjo italijanskih tovarišev. In ravno Zambelis je prosil italijansko prijateljico, naj nese njegovo šifrirano pismo v Atene in naj ga izroči «gospodu Giorgiu», ki pa drugega ni bil kot provokator. «Zavedam se — je dejala Lorna — da so me rimski prijatelji prevarah in zato jih obsojam. Ni koli nisem hotela sodelovati pri pripravljanju načrtov za beg političnih jetnikov in tudi tokrat bi bila zavrnila prošnjo, naj odpotujem v Grčijo, če bi vedela, da gre za politično akcijo.* Pozno zvečer so sodniki zaslišali tudi glavnega obtoženca Stathisa Panagulisa, o katerem polkovniki trdijo, da je vodil prevratniško skupino. Zaradi pozne ure nismo c njegovem pričevanju še dobili nobene informacije. Proces se bo zelo verjetno zaključil jutri, ko bodo sodniki izrekli razsodbo. V primeru, da oi jo sodniki spoznali za krivo, 1 o Loma lahko zaprosila za izgon iz države. Umetniški jubilej Danila Merlaka LJUBLJANA, 19. — S premiero Massenetove opere Don Kihot so sinoči v ljubljanski Operi proslavili pomemben delovni in umetniški jubilej: nosilec glavne vloge basist Danilo Merlak je ta večer proslavil 25-letnico svojega umetniškega dela. Ob lej priložnosti so mu tako občinstvo kot vsi člani Opere izrekli iskrene čestitke. Priljubljenega in zaslužnega jubilanta je v imenu SKGZ ter njenih članic Glasbene matice in Slovenske prosvetne zveze toplo pozdravil Miloš Kodrič ki mu je ob tej priliki poklonil delo tržaškega slikarja Cesarja in šop nageljnov. Danilo Merlak se je rodil v Trstu 5. novembra 1921. Petje je začel študirati v rojstnem mestu. Toda vojna vihra tudi njemu ni prizanesla, skoraj polovico vojnih let je preživel v raznih taboriščih po Nemčiji. Po vojni je začel svojo umetniško pot najprej kot. član splitske Opere. Že leta 1948 pa se je preselil v Maribor. kjer je ostal vse do leta 1952. Tu je kot basist mariborske Opere pokazal vse lastnosti mnogo obetajočega umetnika. Nastopil je v številnih najbolj znanih vlogah svetovnih opernih del. Poglavitni del svoje umetniške poti pa je jubilant prehodil v ljubljanski Operi, kjer poje že od jeseni leta 1952. Nastopal je v številnih vlogah domačih in tujih opernih del. Udeležil se je vseh turnej ljubljanske Opere po Evropi. Že ko je bil še član mariborske Opere pa je leta 1951 dobil prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Laussani. Danilo Merlak si je pridobil viden umetniški sloves tudi kot koncertni pevec, saj je nastopal na koncertih po skoraj vseh jugoslovanskih kulturnih središčih. Zanj je vsekakor najbolj značilno in hkrati laskavo priznanje, ki mu ga je izrekel eden izmed njegovih ocenjevalcev te dni: «Kljub temu da je nesporno velik umetnik, mu niti enkrat ni prišlo na misel da bi zapustil slovenske ansamble in slovensko občinstvo, vse mnogotere ponudbe iz velikega sveta ga niso zmamile iz domovine — in zato se Danilu Merlaku nocoj še posebej zahvaljujemo.» D. K. MADRID, 19. — Tajnik bivšega argentinskega predsednika Juana Perona Jose Rucci je danes izjavil v Madridu, da se bo bivši diktator vrnil v domovino 20. februarja, da bi se udeležil volilne kampanje. RIM, 19. — Zaradi zgrešene formulacije nekega vprašanja na oddaji kviza «Rischiatutto» bodo verjetno to oddajo ponovili. Utegne pa se zgoditi, da se dva udeleženca ne bosta udeležila ponovnega srečanja. Francoski predsednik Pompidou je po dvodnevnem obisku zapustil Etiopijo ter se vrnil v Pariz. Na poti do letališča ga je spremljal abesinski cesar Haile Selasie miiiiiiiimiiiiiiiii n imiKiiitii jiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii, iiiiiiiii,n iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitimmuiiimniiiimiiiimiiiiniiiHiiiiiiiiiimiiiiiUHiiuiiKMiiMMiiiHHimm mmuiuiiiii m im n mnmiui, mu PO NEPOTRJENIH VESTEH IZ FRANCOSKEGA MESTA BAYONNE Baskovski gverilci osvobodili indastrijca Felipa Huarteja Osvoboditev je potrdil baje sam ugrabljencev brat, ki je sedaj v Franciji - 450 milijonov lir odkupnine? BAYONNE, 19. — V dobro obveščenih krogih v tem južnem francoskem mestu tik ob francosko-španski meji. se vztrajno širijo glasovi, da so ugrabitelji osvobodili španskega in-dustrijca Felipa Huarteja, ki je bil pred dnevi ugrabljen v bližini Pamp-lone v severni Španiji. Gverilci baskovske osvobodilne organizacije ETA, naj bi industrijca osvobodili prav v Bayonnu. To vest je baje potrdil tudi ugrabljencev brat Juan Huarte, ki je sedaj v nekem hotelu v Bayonnu. Vendar pa je ni potrdil sam Juan Huarte; posredovala jo je namreč neka druga oseba,, Ravnateljstvo hotela, kjer je Juan Huarte, ni hotel,' povedati časnikarjem v kateri sobi je španski gost nameščen. Neznana oseba, ki je razširila vest je izjavila, da je slišala, kako je ugrabljenčev sorodnik izjavil nekomu na pragu svoje sobe: «Moj brat je bil izpuščen*. UiiliiiiiiiiiilillliiliuimiiiiiiiiiiiimiliiliuiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiliiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumimiimiiiiiiitiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiililiiiiiiiu PRVIČ V AMERIŠKI ZGODOVINI Beki napadli policijo Bernardsvilla zaradi umora temnopoltega študenta Policist je brez razloga ubil mladega Afroameričana - Prebivalci Bernardsvilla obtožujejo policijo rasističnega morilskega nagona» Danes je španski dnevnik «La ga-eeta del norte» sporočil, da so ugrabitelji baje zahtevali od družine u-grabljenega industrijca 50 milijonov pezet. Po nekaterih virih je družina že plačala to vsoto, kar naj bi dokazovala tudi navzočnost ugrabljenče-vega brata v Bayonnu. Pogoj za izpustitev španskega industrijca je med drugim tudi ta, da se odkupnina plača v Franciji v bližini meje s Španijo. Rok za izplačilo je bil določen za 21. uro po srednjeevropskem času. Dnevnik «La gaceta del norte» je NEW YORK, 19. — V soboto se je prvič v ameriški zgodovini zgodilo, da so se belci, ki živijo v bogatem mestecu Bernardsville v New Jerseyju kakih 25 km od New Yorka, uprli, ker je policist ubil mladega temnopoltega študenta. Teden dni po umoru je položaj še vedno zelo napet, ker je poveljnik mestne policije odločil, da ne bo odstavil agenta. Vse se je začelo v soboto zvečer v nekem baru, kjer se je razvnel prepir. Pobcist William Sor-gie je prišel v lokal, da bi pomiril duhove in odkril krivce. Iz še neznanih razlogov je izvlekel pištolo iz toka in ubil 21-letnega temnopoltega študenta Williama Well-sa, ki je zapuščal bar. Mladi Wells je bil zelo znan v mestecu, kjer so mu bdi vsi starši. Sprejeli so ga, ko so ga starši zapustili še dojenčka v mestecu in poskrbeli za njegovo vzgojo. Zaradi njegove gibčnosti so mu dah vzdevek «Rab-bit» (zajec — beseda nima med Američani istega prizvoka kot pri nas, saj imajo zajca za zelo zvito žival, podobno kot pri nas lisico). Okrajni državni pravdnik je sporočil, da Wells ni bil vpleten v prepir in da ga je policist ubil po «tragični pomoti*. Ta razlaga pa nj prepričala prebivalcev Bernards-villa, ki trdijo, da gre za nezaslišan in zahrbten umor, za zverinsko dejanje, ki ponovno postavlja vprašanje belopoltih pobcistov, ki brez premisleka streljajo proti vsakomur, ki nima bele polti. Po umoru je moral poveljnik mestne policije prositi za pomoč državno policijo, da je zavrnil napad na policijsko centralo. Kakih tisoč razjarjenih preuivalcev se je zbralo pred policijsko postajo in zahtevalo ostro kazen za morilca. V nedeljo se je položaj še zaostril in pohcijsti so napadli skupine ma-nifestantov, da bi jih razgnah. Zaradi napetosti je župan uvedel policijsko uro Šest dni po umoru je mestece navidezno mimo, a iskra upora še vedno th pod pepelom. Dovolj je bilo, da je poveljnik policije izjavil, da ne bo odstavil morilca, da je bil spet ogenj v strehi. Žu- pan je sklical tudi tiskovno konferenco in je na njo povabil vse prebivalce, da bi obrazložil kako je prišlo do «tragične pomote*, a ljudje mu niso verjeli. Zahtevali so pojasnila o načinu nabora novih agentov in so obtoževali policijski korpus «morilskega rasističnega nagona*. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da bodo morali preiskovalci priznati, da je Sorgie streljal proti mladeniču, ko je ta zapuščal bar, ne da bi mu dal možnost, da se opraviči. Wells se je v soboto sestal v lokalu z nekaterimi sošolci, da bi skupaj organizirali literarni večer. Prebivalci Bernardsvilla so poslali vsem občilom odprto pismo, v katerem poudarjajo, da podobni u-mori in nasilna dejanja, pojasnjujejo zakaj Afroameričani zavračajo dialog z družbo belcev, ki se poslužuje neizurjenih in psihološko nepripravljenih policijskih agentov. Brutalnost policistov, ki prej streljajo in šele nato pomislijo zakaj so streljali povzroča razumljivo, če že ne opravičljivo, reakcijo. K temu pa še kratka ugotovitev: če je mogoče, da pobcist ubije A-froameričana v mestu, kjer ni rasistične gonje proti temnopoltemu prebivalstvu, ne da bi bil kaznovan, potem si lahko mislimo kakšen je položaj temnopoltega prebivalstva v južnih rasističnih državah. Kolosalne goljufije odkrite v Georgiji MOSKVA, 19. — V Georgiji so sovjetski preiskovalci odkrili vrsto kolosalnih goljufij na račun države. Po trditvah krajevnega glasila «Zarja vostoka* sta prvi in drugi sekretar Partije v okraju Ga-bardani grobo kršila partijsko disciplino, obtožena pa sta tudi korupcije in nepotizma. Med primeri, ki jih navaja list, je najbolj senzacionalna «go!jufija peteršilja*. Kaže, da sta obtoženca prodala kmetom skoraj 1000 ton omenjene zelenjave, ki pa v resnici niso eksistirale. ŠPORT Angleška mladeniča VSilliam Ferridag in Philip Wells bosta še dolgo let jokala v zaporu za svojim «lzgubljerim rajem». Mladeniča je pogubila prevelika ljubezen do športa. V svojem «Izgubljenem ra-ju» sta za majhen denar prirejala športna srečanja z ve likim zadovoljstvom svojih klientov. Hudič pa, ki je z lastniki in gosti raja že od nekdaj skregan, se je nekega dne odločil, da bo mladeničema pošteno zagodel. Policijski a-gentje so obiskali lokal in niso bili nič kaj navdušeni nad ((olimpijskimi igrami», ki sta jih prirejala Ferridag in Wells. Prijavili so mladeniča sodnikom, ki tudi niso soglašali z načinom kako sta Ferridag in Wells uveljavljala star rimski pregovor «mens sana in cor-pore sano». Glavna priča proti mladeničema je bila Pat Perrg, krepka svetlolasa ženska, ki tudi ni bila ljubiteljica športa, vsaj sodeč po njeni okrogli postavi. Zaradi njenih izjav bosta Ferridag in Wells gosta kraljičinega zapora v Shropshiru. Kakšna pa je bila športna disciplina, za katero sta bila mladeniča tako navdušena? Če parafraziramo naslov nekega italijanskega kemičnega filma, bi jo lahko imenovali kot «šport, ki je možu najbolj priljubljena. še sporočil, da so enega od domnevnih ugrabiteljev in sicer Joseja Mi-guela Lucuo, opazili v južni Franciji v družbi z raznimi drugimi člani organizacije ETA. špansKo časopisje je obširno pisalo o ugrabitvi Felipa Huarteja, ki je eden od največjih gradbenikov v Španiji in je baje zelo osovražen na severu dežele, ker ga ljudje smatrajo za človeka, ki je izkoriščal svojo politično povezanost s sedanjim režimom v Španiji za svoje zasebne koristi ter je povzročil določen industrijski raz- voj v severni Španiji, ki je v škodo prebivalstva. špansko časopisje je mnenja, da so gverilci ugrabili industrijca, da bi tako prišli do finančnih sredstev, ker že nekaj časa ne morejo več napadati bančnih ustanov v severni Španiji. Na drugi strani pa so baje zainteresirani, da prikličejo pozornost javnega mnenja na proces, ki se bo začel 22. januarja v Bilbau proti skupini pripadnikov organizacije ETA, ki so lani ugrabili industrijca Porenza Zabalo. Kot tretji razlog za ugrabitev navajajo tudi zahtevo, da podjetje «Tor-finusa* ponovno sprejme na delo več delavcev, ki so bili odpuščani zaradi stavke. Iz Ovieda sporočajo medtem, da je rudnik «Minas del Marcea* začasno odpustil z dela 75 rudarjev, ki so se udeležbi neke stavke za obnovitev delovne pogodbe. V tem rudniku dela 225 rudarjev. Fortuna bo predložil osnutek zakona o splavu RIM, 19. — Davi je poslanec Lo-ris Fortuna sporočil tisku, da bo 11. februarja predložil italijanski poslanski zbornici predlog zakona o splavu. Furlanski parlamentarec je izrecno poudaril, da je zbral ta datum iz polemičnih razlogov do lateranske pogodbe med italijansko državo in Vatikanom. Na tiskovni konferenci na sedežu združenja inozemskega tiska je Loris Fortuna pojasnil svoj predlog, ki v bistvu teži k legalizaciji splava spričo silno velikega števila ilegalnih splavov. Po nekaterih cenitvah pride v Italiji vsako leto do 800.000 nezakonitih splavov, po drugih pa celo do enega milijona in pol. V krogih, ki zagovarjajo zakon o zakonski ločitvi in kjer je posebno vplivno mnenje ljudi kot so ra dikalec Marco Pannella in drugi menijo, da predstavlja novi zakonski osnutek pomemben udarec razredni diskriminaciji, po kateri lah ko bogate1 žehške opravljajo splave, medtem ko to ni dovoljeno drugim, ki ne razpolagajo s finančnimi sredstvi, Nekaj podobnega se je dogajalo, pravijo v teh krogih, tudi glede razveljavitve zakonov, ki so bile dostopne pri cerkvenem sodišču samo premožnim slojem. iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ČETRTI P0GGE0FRANC0 V BARIJU Policijski podčastnik ubit v spopadu z mladim banditom Ko se je agent približal mladeniču in mu ukazal, naj se vda, je ta izvlekel samokres in ga smrtno ranil BARI, 19. — Podčastnik letečega oddelka kvesture v Bariju Vit-torio Maggiore je izgubil danes življenje med oboroženim spopadom z mladeničem, ki je imel že večkrat opravka s pravico. V spopadu so bili ranjeni bandit, 23-letni Giuseppe Carenza in njegovi dve sestri Bruna Maria in Rosalba. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da je policijska izvidnica, ki jo je vodil policijski podčastnik, zagledala Carenzo za volanom fiata 500 svetle barve v Ulici Or arin Flacco v četrti Poggiofranco. Policija je že več kot šest mesecev iskala mladeniča v zvezi z oboroženim spopadom v Drevoredu Impe ratore Traiano, v katerem je bil ranjen neki znan bandit iz Barija. Ni še znano, če je mladenič sku šal uiti izvidnici in ga je ta zasledovala, ali pa so agenti zasačili Carenzo, ko je stopal v svoj avto. Vse kaže pa, da so preiskovalci, ki so prihiteli na kraj spopada, ko je osebje Rdečega križa že odpeljalo v bolnišnico ranjence in podčastnikovo truplo, našli Ca-renzov fiat parkiran ob pločniku ob njem pa je bil avtomobil poli- lllllllllllllllllllllllll||||I||1II||||||||||||||||||||||||l|||||l||||||||||||l|||||,|||||l|1I||||||||||||||||,llll|||||||||||||||||||||||ll||||||l||||||||l||l||||||,|||||||||||||||||||||||||,,|||,||||{||)|||||UUIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||U Tragično obračunavanje med dvema washingtonskima sektama? Strušen pokol v hiši znanega košarkarja Morilci so štiri ljudi ustrelili, tri otroke pa so utopili v kopalni kadi VVASHINGTON, 19. — Washington-ska policija išče morilce, ki so včeraj ubili sedem ljudi v poslopju, kjer je imela svoj sedež ameriška muslimanska stranka. Trinadstropna hiša je bila last znanega košarkarja Kereema Abdula Jabharja, ki io je podaril muslimanski sekti. Policija ni hotela povedati imen sedmih žrtev, ve se le, da je najstarejša imela 30 let, najmlajša pa komaj dva tedna. Gre za skrivnosten zločin. v katerem ni še znano niti točno število žrtev. Najprej so preiskovalci izjavili, da je bilo ubitih sedem ljudi, od katerih so trije bili otroci in štirje odrasli, nato je število žrtev naraslo na osem in sicer pet otrok in trije odrasli, končno število umorjenih pa naj bi bilo sedem, pet otrok in dva odrasla. Kaže, da so agenti po pomoti všte-li mod žrtve tudi žensko, ki so ;jo hudo ranjeno pripeljali v vvashing-tonsko bolnišnico. V prvem trenutku so preiskovalci sporočili, da so morilci utopili tri otroke, pozneje pa niso hoteli potrditi te okoliščino in so s» «zabarikadirali» za znani «no coment*. Preiskovalci si doslej ne znajo pojasniti vzroka pokola. Po nepotrjenih vesteh naj bi šlo za obrača navan.ie med dvema nasprotujočima si sektama in sicer med ameriške muslimansko stranko in sekto «Black Muslims*. Kaže, da je v poslopju, ki je bilo prizorišče tragičnega dogodka, stanovalo precej družin. Bivši lastnik hiše košarkar Lew Alcindor, ki si je spremenil ime v Kereema Abdula Jabbarja, ko je vstopil v muslimansko stranko, je izjavil, da je daroval poslopje svoji sekti, da bi usta- novila tempelj, njegov predstavnik pa je pozneje dejal, da je Jabbar prodal hišo sekti. Pokol sta odkrila dva stanovalca. Ko sta se vračala domov, sta opazila štiri Afroameričane, ki so zbežali po stranskih vratih. Sosedje so povedali preiskovalcem, da so slišali vsaj štiri strele in a-genti so na vrtu hiše našli samokres. Kaže, da so bile s tem orožjem izstreljene krogle, ki so ubile nesrečneže. Poleg samokresa so našli tudi nekaj oblačil, ki naj bi jib morilci izgubili med begom. cijske izvidnice. Verjetno je, da je podčastnik stopil iz svojega vozi la skupaj s tremi agenti in uka zal mladeniču, naj se vda. V tem trenutku naj bi Carenza izvlekel iz žepa samokres in ustrelil Mag-gioreja, ki se je zgrudil na tla smrtno ranjen. Agenti so odgovorili na napad z orožjem in ranili Carenzo ter njegovi dve sestri. Govori se, da so mladega bandita sprejeli na kirurški oddelek bolnišnice v Bariju. Kljub številnim kroglam, ki jih ima v telesu, zdravstveno stanje mladeniča ne povzroča skrbi zdravnikom. Podčastnikovo truplo so prepe ljali v mrtvašnico bolnišnice. Kaže, da ga je krogla zadela v glavo in da je bil pri priči mrtev. Predsednik republike Leone je prosil notranjega ministra Rurnor-ja, naj v njegovem imenu izrazi svojcem pokojnega policista, globoko sožalje. Nikola Tesla (Nadaljevanje, s 4. strani) di v času druge svetovne vojne. V aprilu 1942, leta je v svojem sporočilu «Mojim bratom v Ameriki* med drugim zapisal; «Ne-ločljiva je usoda Srbov, Hrvatov in Slovencev v stari domovini.... Tu je neprimerno lagje izvršiti svojo dolžnost, kakor pa v krvavih bitkah na Balkanu... Složno izvršujemo svojo dolžnost do mu-čeništva našega naroda, do člo-večanstva....*. Nekaj mesecev pozneje Nikola Tesla piše, kako je. ponosen na svoje jugoslovanstvo, kajti. «naš narod, naše ljudstvo ima toliko moči, da je ni sile na svetu, ki bi ga mogla premagati...*. Tako je pisal človek, ki je še najmanj mislil nase, človek, ki ni sebi nikoli privoščil niti najmanjšega užitka. Tako je pisal Nikola Tesla, potomec liških bojevnikov iz vasi Smiljani. Takšen je bil in tako je govoril: «Moje življenje je bilo neprestano trepetanje med agonijo neuspeha in blaženstvom uspeha*. TRŽAŠKI DNEVNIK RAZGIBANA SINDIKALNA DEJAVNOST Danes stavka v javnih lokalih V ponedeljek brez avtobusov Obe stavki sta vsedržavnega značaja - V Trstu zadeva stavka uslužbencev barov in gostilniških obratov 1800 uslužbencev V ponedeljek bodo avtobusi ustavljeni od 9. do 12. ure, ko so delavci že v mestu in ko so mestne trgovine povečini zaprte Danes bo v Trstu in vsej državi splošna stavka uslužbencev javnih lokalov, se pravi barov, gostiln, restavracij, bifejev itd. V Trstu zadeva stavkovno gibanje, ki je nastalo po prekinitvi rimskih pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, kar tisoč in osemsto uslužbencev, zaradi česar si pričakujejo, da bo večina javnih lokalov (vsaj večjih) ostala zaprta ali pa jih bodo ves dan upravljali zgolj lastniki s svojimi družinskimi člani. Stavkajoči se bodo zbrali na svoji skupščini ob 10. uri v sindikalnem sedežu CISL v Ul. San Spi-ridione 7. Pogovorili se bodo o bodočih sindikalnih akcijah in poteku pogajanj pred prekinitvijo. V ponedeljek pa bodo stavkah od 9. do 12. ure uslužbenci vseh javnih in zasebnih prevoznih podjetij. To se pravi, da od 9. do poldne ne bodo v Trstu vozili avtobusi ACEGAT, kakor tudi ne avtobusi drugih koncesijskih ali zasebnih podjetij. Prekinjene bodo avtobusne zveze med Trstom in zaledjem, tako v Slovenskem primorju kot v Furlaniji. Stavko, ki je vsedržavnega značaja, so okbcali sindikati FENLAI-CISL, FIAI-CGIL, FNAI-UIL. ker dva meseca po predlogu delodajalskim organizacijam in javnim oblastem o začetku pogajanj za delovno pogodbo, sindikati niso prejeli odgovora. Nasprotno so prav javne oblasti dokazale popolno pasivnost spričo nevzdržnega stanja v organizaciji javnih prevozov v itahjanskih mestih. Znano je že, da je predvsem javni promet v večjih mestih kaotičen, da avtobusi vozijo počasi, poredkoma in da so dragi. Slaba je organizacija prevoza delavcev na delo in z dela, kar odžira družinam dragocene proste ure. Prav tako niso javne oblasti (tudi vlada, kakor deželne uprave) načele splošne problematike reforme javnih prevozov, ki so dandanes pomembna socialna storitev, ki je stalno seganje po zasebnih vozilih ne more in ne sme nadomestiti. Sindikati uslužbencev javnih in zasebnih prevoznih družb so ta vprašanja združili s problematiko obnavljanja delovne pogodbe in predložili nasprotni strani ustrezne predloge. Gre za to, da v Italiji potrebuje prevozna služba nadaljnjih 15 tisoč uslužbencev, da morajo mestne uprave reformirati in reorganizirati mestni promet, da morajo dežele publicizirati prevozne službe, koordinirati njihovo dejavnost, jo raztegniti na manjše občine in podeželje. Skratka, manjkajo ustrezne «pohtične» investicije, ki so potrebne za resno politiko na tem področju. Sindikati uslužbencev prevoznih podjetij so sklenili stavkati, niso pa hoteli prizadeti najbolj prizadetih, se pravi potnikov, ki so povečini delavci, kmetje, gospodinje, upokojenci in dijaki. Zato so oklicali stavko na dan, ko so trgovine v mestih zaprte ir. ob uri, ko so delavci že na delu. Prav zato, ker so se odločili za tako obliko nastopa pa si sindikati in stavkajoči uslužbenci pričakujejo solidarnosti uporabnikov javnega prevoznega sredstva. Obenem pa pozivajo krajevne oblasti, občine, pokrajine in dežele, naj se z vso resnostjo, ki jo zahteva trenutek, lotijo kočljivega vprašanja reforme javnih pre- Zakaj rajonski svet Zavij e-Štramar še nc deluje V Žavljah bi morala biti sinoči seja rajonskega sveta za izvolitev predsednika in podpredsednika, toda je odpadla, ker se je ni udeležilo zadostno število svetovalcev. Na j sejo so namreč prišb samo predstavniki KPI in PSI oziroma svetovalci, ki pripadajo levici, medtem ko so svetovalci in predstavniki KD, PSDI, PRI in PLI sicer prišli že pred napovedano uro, toda zadržali so se le v veži šole, niso pa stopili v učilnico, kjer bi morala biti seja, nato pa so odšli. Rajonski svet Ž avl je - štramar šteje članov, navzočih pa je bilo le & zaradi česar ni bil^ seja sklepčna' Občinski odbornik Donadel je dejal, da se tako ne more nadalje; vati, ker čakajo na rešitev važni problemi tega področja in je zato potrebno, da začne rajonski svet čimprej redno delovati. Zaradi tega bo ponovno sklicana skupščina volivcev. Kot smo pred časom že poročali, je že pred nekaj mesec1 skupščina volivcev izvolila del rajonskega sveta za Žavljah in Strama1 nato pa je občinski svet izvolil dodatne člane, tako da je zastopan* vsaka svetovalska skupina. Na vo; litvah v Žavljah je dobil največ glasov socialist Eligio Tul, precej manj glasov pa Mario Debse, if* pripada KD. Popolnoma naravno j® bilo torej, da je bil predlagan ** predsednika Eligio Tul, toda dobi* je samo polovico glasov, ker se ie. , med KD, PSDI, PRI in PLI ustvari* blok, ki je postavil veto proti i2' I volitvi socialista za predsednika ra' jonskega sveta. Ta blok ni niti pri' stal na predlog, naj bi bil eno le*? predsednik Tul, naslednje pa Deb' se. Demokristjani, kakor smo & vedeli, bi prej pristali na iz',iiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii|l> PO SOBOTNEM TRČENJU V UL. FLAVIA Tragičen epilog nesreče mladega skuterista V splošni bolnišnici so ga nezavestnega sprejeli na oddelku za oživljanje - Kljub zdravniški negi podlegel lobanjskim poškodbam : a* ^6 Na oddelku za oživljanje splošne bolnišnice je včeraj podlegel hudim telesnih poškodbam 20-letni Sergio Chmet iz Ul. Delle Cave 2/1, ki se je ponesrečil že prejšnjo soboto v UL Flavia. Chmet se je namreč v soboto okrog 22. ure peljal na svojem mopedu po omenjeni ulici, ko se je v višini po- silov'!! ki i' slopja s hišno številko 35 s: zaletel v avtomobil fiat 128, ~ „ vozil v nasprotni smeri. Prvi L mlademu ponesrečencu ki ga sunek vrgel nekaj metrov nap^k kjer je nezavesten obležal na c stišču, prihitel na oomoč sam * VL nik avtomobila, 25-letni Pietro jL, lamone iz Ul. Lazzaretto VeccPj 2G, ki je nemudoma obvestil križ. Reševalno osebje je Chmf, z vso naglico prepeljalo v sPloStg. bolnišnico, kjer so zdravniki « koj uvideli, da gre za zelo r®6”, poškodbe saj ie ponesrečenec ^ dobil zelo močen udarec v gl® cg poleg drugih udarcev in ran ® raznih debh telesa ter zloma . vega kolka. Zato so ga sprejeli '■ oddelku za oživljanje s strogo P1., držano prognozo. Slutnje zdr3'^ kov, ki so si sicer rrizadevaln \. bi mu rešili življenje, so se nile. Lobanjske poškodbe so j a tako resne, da jim sicer Ur ^ organizem ni vzdržal in tako včerajšnjih zgodnjih popoldan5’ . urah neusmiljeno usahnilo še L življenje.