Obravnaye štajerskega dež. zbora. XVII. S ej a. (Konec.) Od trgov in občin, ležečih ob liniji, kjer se ima nova železuica iz Knittelfelda po aaleški in saviuski doliai proti Celju in dalje po sotliški dolini v Brežice izpeljati, se odda mnogo prošenj, da naj dež. zbor to 6rto zagovarja. Ker je pa dež. zbor že 22. nov. 1872 to storiti sklenil, se odstopijo prošnje dež. odboru, da ga dramijo in spodbadajo. Po nekaterih manj važnih stvareh pride na vrsto prošnja ptujske mestne srenje za razširjenje dosedanje nižje v višjo realno gimnazij o. 0 prošnji poroča dr. Wretschko, da se sklicnje na precejšno število učencev in da posebno dobrih učiteljev ni mogoče tej aoli ohraniti, dokler ni popolnjena. Potrebne prostorije hoče srenja iz svojega pripraviti, [država pa naj skrbi za plačila učiteljem, kterih bi več treba bilo, tako bi na dež. blagajnico ravno ne spadalo veliko več pla<5ila. Učni odsek je pa glede na to, d a s e n e vidi prav potreba za razširjenje gimnazije, predložil, da seprosnja zdaj ne uslisi, ampak dež. odboru v natančniši pretres odstopi, in se o njej v prihodnjem zasedanju poroča. To je predlagal učui odsek sam, kar je dobro pomniti. Besedo poprime g. dež. odbornik Herman in govori kakor snio v 50. štev. lanskega ^Gospodarja" že poročali in scer, kakor kaže zdaj stenografični zapisnik, čisto natanko. Dokazoval je, da ni število učencev toliko, kolikoi1 se jih je po pravici pričakovalo, in to zato ne, ker je realna gimnazija v Ptuju potujčevalnica in nemčevalnica. Slovenski jezik ni ne v eni tvariui u5ni jezik, in kot učne tvarine ee slovenskega je- zika lahko ognejo učenci s tem, da se kot Slovenci vpisati ne dajo. To vse je proti naravi kakor proti državn. osnovni postavi, ktera v §. 19. veleva, da morajo ,,šole v onih deželah, kder so razne narodnosti, tako uravnane biti, da se učenci n e silijo k uaučenju drugega dež. jezika, marveč se jim prilika da, v s v oj e m narodnem jeziku se izobraževati". — Pri besedi: da ima žalibog le ena stranka privilegijo delati, kakor bi postave ne bilo — ustavi dež. glavar govornika, češ da goTori o stvareh, ki niso v nobeni zvezi s prošnjo ptujske srenje. — G. govornik se pa oddahne in pravi, da je cel6 pri svojem predmetu, kajti je razložil, zakaj da ni število učencev povoljno; zato ne, ker se navodna enakopravnost ne spoštuje. (Kakor je rekel poročevalec, se tudi ptujska srenja v prošnji ni upala reči, da je število učencev veliko, ampak |da jih je — ,,precej." Ko bi bil učni odsek prepričan, da eo vsi razredi učencev natlačeui, bi gotovo ne bil odložil prošnje s tem; da še nniso razmere čisto jasne.") Potem omenja g. govornik, da ne more pri slov. ljudstvu zaupanja do tega zavoda vzbujati, ako nemški profesor z ravnateljem vred s slov. učenci in roditelji govoriti ne more, ako se ravnatelj kakor se v listih bere, velikonemškim in cerkvi sovražuim demonštracijatn na čelo postavlja, in ako pravega strahii pri učencih ni. — G. Hermanu odgovorja zastopnik ptujskega mesta, žl. Jož. Kaiserfeld, po rodu naš rojak, toda potujcen ia slov. narodaosti zopern. Pravi, da ni res, ka bi bila gimnazija slabo obiskana, marveč ima več nfiencev v 3 razredih, kakor — nižja realna giranazija v Ljubuu; da je Slovencem ptujskega okraja nemški učni jezik čisto povoljen, da tudi drugače ne gre, kakor da se v nemskeiu jeziku u5i. Ko si je g. doktor tako navidezno podlago postavil, znosi hitro skupaj bram ia ga pokrije, rekoč, rda §. 19. drž. osn. postave tukaj več ne velja, ker se izpeljati ne da!!" Slednjič razveseli ustavaške poslušalce z izrekom, da ,,je le učitelj risarstva Nemec!" —V vseh tch besedah ni več resnice kakor v neraškutarskih dokazih sploh. Ptujsko gimnazijo primerjati onej v Ljubnu, in iz tega sklepati, da je v Ptuju zadosti učeacev, se pac pravi nevedueže ali lahkovevnike mamiti. Ves ljubenski okraj šteje namreč samo 26.000 prebivalcev, ptujski pa blizo 60.000! Število učencev bi toraj v ptujski gimnaziji še eakrat toliko biti moralo kot v Ijubeneki. Nadalje: nSlovenci ptujsk. okiaja bi zadovoljni bili z nemškim uenim jezikom?" Prvič je narodna j zavednost posebuo v ptujski okolici se prav malo vzbujena; drugič pa bi staviši z zalitevanjem slovenskega učnega jezika v sedanjih žalostuih razmerah ravno toliko dosegli kot g. Herman 8 svojim gnvorom. — Res tudi ni, da bi le učitelj risarstva Nemec bil, ker je razen njega Nemec tudi ravnatelj in eden profesoijev je tudi Kemcc bil. Dr. Schloffer, deželni odbornik, pobijal je svojega tovarša g. Hermana prav strastno, ter poudarjal posebno to, da se je samo 45 učencev kot Slovencev vpisalo, kterim je torej slovenski jezik obligatea predmet; pri ostalih 68 učencih se _>a pri vpisovanju ni izreklo, da so Slovenci! ¦—• Zalostna nam majka! Iz nevednosti, narodue otrpnosti slov. staršev prepisujejo naši nasprotniki obilne obresti svojemu kapitalu, t. j. ponemcujejo našo mladež, ker staršt ne spoznajo, da je potujčevanje šolske mladeži največe zlo, ki nas tarenavsako stran! — Proti svojemu tovarišu se obrne g. Herman in izreče naslednje tehtne besede, iz kterih naj Slovenci posnamejo, da je njih zastopnik v dež. odboru zares pravi mučenec. rKar sem rekel, za to imam dokazov," pravi g. H; nzauiogel bi se vse več povedati, pa nečem. Moji gg. tovariši v dež. odboru me iniajo, kakor se mi dozdeva, za kakega uradnika v dež. odboru, kajti jim vselej jeza skipi, kadar kaj črhnem. Meni pa je moje stanje kaj druga. Jaz sem zastopnik ljudstva kakor vi, ter imam pravico, pravo onih, ki so me izvolili, zastopati proti dež. zboru kakor protivladi in tudiproti dež. odboru. (Slava! iia desnici.) Rad bi se tukaj v narodnih zadevah ogibal vsake pritožbe, ko bi me v dež. odboru poslušati boteli. Ugovaijati pa moram temu, da bi nebi pritožeb biio (zoper ptuj. gimnazijo), jaz sam sim jih omenjal.... Le zato se javno pritožujein, ker se na drugi narod v deželi ne ozira, kakor to zabteva pravica iu postava." Med hrupom levice, ki je pri teh besedah navstal, se oglasi za besedo g. dr. Vošujak; dr. Wannisch iz Bruka pa predlaga konec besedovanja, čemur tudi zbornica pritrdi. Dež. glavar da s pridržki besedo dru. Vosnjaku. Posvetil je g. poslaucc čudno logiko dra. Kaiserfelda, ki je tako-le sklepal: Ker jc večina učencev slovenska, toraj mora učni jezik — nemški biti. — Če je 48 učencev kot slovenskih vpisanih, pri 68 se pa ni reklo, da bi bili Slovenci, bi morali vsaj oni v slovenskem jeziku se v podučevati in §. 19. pri Slovencih se izpeljati. Čudi se, da bi se §. 19. pri Slovencih izvesti ne dal! Pošteno ni načelo, zvraevati postavo, kadar je Nemcem na korist; je pa ne zvrševati, kadar nenemški narodi zvrševanje zahtevajo. — Po kratki besedi poročevalca, ki je zdaj bolj na stran nemškutarjev bil zasuknil, se sprejine predlog odsekov, kakor smo zgoraj povedali. — Poročali smo o tej stvari nekoliko bolj obširno, ker nam prav očitno kaže, da zvrševanju narodae enakopravnosti štajarskih Slovencev nihčer večih over ne dela, kakor — ljudstvo samo, ker je ne tirja. Iz skušnje tudi vemo, da premnogi starši še naravnoč zahtevajo, da se v šolah le nemško naj uči. To je voda na mlin našim nemčurjeui, Slovenci pa vode na svojetn mlinu nimajo, toraj nic ne meljejo, duševnega kruba stradajo, šole pa drago plačujejo, da se slov. mladež potujčuje za prusko — nemško politiko zori. — V itnenu učnega odseka poroča dr. Wretschko o prošnji gornje-štajerskih učiteljev, da se naj šolska postava glede nadzorovanja in šolskega obiskovanja prenaredi ter pravica kazaovati vnemarne starše kr. šol. svfetom vzame in okrajnim prepusti. Glede na to pa, da je vsled dosedanjih skušenj živa potreba se pokazala, vso solsko postavo pregledati in novo izdelati, se prošnja odstopi dež. odboru. Kaj pravijo k temu oni, ki sedanjo solsko postavo vedno hvalijo, da je tako neskončno dobra? Preverjeni smo, da tudi bodoča nnova" s. postava dobra ne bo, ker 1 i b e r a 1 n \ postavodajalci p r a v e g a šolskega namena in dejanskih razmer ne poznajo. 300 posestnikov iz ljutom., ormušk. in gornje-radgonskega okraja prosi, naj jim dež. zbor skuša dobiti polajšanja pri žganju za domačo rabo potrebne in davka proste žganjice, ker se v tej reči neposravno od vladinih organov postopa. Prošnja se izroči dež. odboru v porabo. — Malinedeljski občini se je dovolilo 1000 gld. podpoie za stavljenje nove sole; dr. Srnec je proti predlogu ,fin. odseka podporo izvojeval. Radgonska mestna sreuja je prosila da se naj postava od 1. 1866, vsled ktere plačuje srenja sama vse stroške za domače bolnike v svoji bolnišnici, ako bolniki plačati ne morejo, spremeni, ker je srenjska bolnisnica postala javna, toraj več stroškov prizadeva. Prošnja se odstopi dež. odboru za prenaredbo postave glede na to, da se morajo vsled poznejše dež. postave od 1.1872 takošni nepridobljivi stroški pri dež. odboru oglasiti ia iz dež. blagajnice srenji povrniti, ako se res iztirjati ne dad6. — Prošnja Vojniških tržanov za ločitev Vojniškega trga od kmetske občine se izioči dež. odboru za daljno obravnavo, ker se sreujsko premoženje ni ločeno in se kmetska občina izločitvi ustavlja. — Zakaj neki? Dve proanji: da se naj privolitvah v okrajne zastope ob enim tudi namestniki odborovi volijo, se po odsekovem nasvetu odbijete. Zastian prošnje kat. pol. društva v Konjicah, da se okrajni zastopi odpravijo, je že poročal g. dopisnik iz Konjic v 3. štev. ,,Gosp."