Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. . Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; S? vračajo. — Cene inseratorn po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinib zadrug po tri krone na leto. V večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. septembra 1905. Kr ti?"6 hra"’$t'8S!'ile Vsebina s Zadruga: Zvezina skupščina. Narodni kolek. Hranilnica in posojilnica v Slov. Gradci. Življensko vprašanje za kmete. Izkaz denarnega gibanja v 1 polletji 1905. Pregled. Denarni promet. Prometi in bilance. Občni zbori. Gospodarsko berilo: Nova železnica in naše dolžnosti. Kedaj je odrezati vrhe v vinogradu. Kletarski tečaji. Vrtnice in druge rože treba v jeseni okovariti. Razpis. Inserati. ZADRUGA. Zvezina skupščina. (Konec.) Ad 7. Poročilo o revizijah, koje je izvršila zveza po svojih članicah. Uradni vodja g. Rožman poroča kot nadrevizor sledeče: Odpiram črne bukve našega zadružništva, a po-vdarjam takoj, da imajo te črne bukve pač samo črne platnice, znotranjost je pa taka, da moremo biti popolnoma zadovoljni s dosedanjimi vspehi našega zadružništva. Na podlagi novega revizijskega zakona revidirali so naši revizorji do sedaj 146 zadrug, med temi 87 posojilnic in 59 drugih zadrug i. s. so pregledali: se odpravijo v to določenem času, ki pa niso taki, da bi količkaj ovirali obstoj dotične zadruge. Poročevalec omenja vse najdene nedostatke in poda pri vsakem navodilo, kako da se naj odpravi. Na podlagi poročila se sklene sledeče: 1. Za naprej izvrši zveza pri vsaki svoji zadrugi vsako leto vsaj enkrat redno revizijo. 2. Nadzorstva prejmejo od zveze vsako leto naročilo in navodilo, da izvršijo svojo revizijo. 3. Za nadzorstva se sestavi primeren opravilnik. Predsednik veleč. gosp. dr. Jan. Ev. Krek opozarja na podlagi revizijskega poročila, da se mora posebno vpoštevati uradna tajnost, — nadalje, da nikakor ni dopustno, da bi imela pri kaki zadrugi le ena sama oseba vse v rokah. gosp. Vekoslav Pele G8 zadrug, „ Dragotin Seliškar 43 „ „ Josip Dodič 32 „ in poročevalec 3 zadruge. Ker se izvršujejo te prve revizije na podlagi novega revizijskega zakona jako strogo in natančno, so trpele pojedine po več dni, da, celo več tednov, a stem dobimo zanesljivo in jasno sliko o stanji vsake zadruge. Revizija našla je precej zadrug v uprav uzornem redu, pri dveh zadrugah se je moralo odgoditi, ker ni bilo vse pripravljeno, pri dveh zadrugah dognala je revizija, da njiju obstanek ni več osiguran in se je radi tega nasvetovala — in tudi že vpeljala, razdružitev, pri drugih zadrugah pa so se našli nedostatki, ki so se odpravili že pri reviziji ali pa Ad d. Prem e m ha pravil; Z ozirom na predlog „Splošne zveze11 sklene se soglasno sledeča sprememba pravil: V § 10. odpade popolnoma zadnji stavek, ker ima o izplačilu deležev itak zadružni zakon zadostna določila. V § 19. odpade popolnoma zadnji odstavek. Ad 9. Slučajnosti. Vič. gosp. Trpin stavi sledeče vprašanje: (bije se, da se hoče ustanoviti za kranjske mlekarne posebna zveza i. s. se s tem bavi baje c. kr. kmetijska družba, je li to res —- in če, kako stališče bode v tej zadevi zavzela „Zadružna zveza11? Predsednik vlč. gosp. dr. Jan. Ev. Krek odgovarja približno v sledečem smislu: Tudi jaz sem že cul o tem namenu, a smatram vse le za pobožno željo. „Zadružna zveza14 zadostno skrbi za mlekarske zadruge — oziroma vsled svojega ustroja na vsak način boljše, kakor bi mogla to storiti lastna mlekarska zveza ; seveda pa bode mogla „Zadružna zveza44 mlekarskemu zadružništvu posvetiti mnogo več pozornosti, ko se ji pridružijo vse mlekarske zadruge in na to bi morali delati vsi tisti činitelji, kojim je kaj za vspešno delovanje naših mlekarskih zadrug. Sicer pa bi moral le obžalovati, če hoče res c. kr. kmetijska družba povzročiti posebno mlekarsko zvezo, ker razmerje med c. kr. kmetijsko družbo in Zadružno zvezo postalo je tako, da je v korist organizacij in ljudstva — to koristno razmerje bi naj ostalo — in se ne bi smelo kršiti uiti od ene niti od druge strani. Gosp. (lesar, zastopnik hranilnice in posojilnice v Metliki slavi v navdušenih besedah po cesarjevem geslu „Viribus unitis44 koristi zadružništva in naglaša posebno blagodejne učinke posojilnic. G. Vrsalovič se zahvaljuje v jedrnatem govoru za izvolitev odbornikom; on se divi našemu zadružnemu delu in se izreka — kot Dalmatinec — za popolno centralizacijo jugoslovanskega zadružništva. (Živahno odobravanje). Po raznih pojasnilih zaključi predsednik velečast. gosp. dr. Krek zvezino skupščino, ki je trajala nad 4 ure. Udeleženci tega gospodarskega parlamenta zapustili so zbornico zadovoljni s vspehi skupščine, zadovoljni s vspehi zadružnega dela in naudušcni so se vrnili v pojedine jugoslovanske dežele na nadaljno, vstrajno delo. Narodni kolek. Naše zadruge rabijo pridno „narodni kolek44. Namen „narodnega koleka44 je, da se družbi sv. Cirila in Metoda dohodki pomnožijo, a poštna uprava umeva ta namen tako, da mora „narodni kolek44 tudi državine dohodke zvišati, ker narekuje kazen štirinajst vinarjev — če se prilepi „narodni kolek44 (po dva vinarja) na adresno stran pisma. Opozarjamo to raj vse zadruge, da lepijo „narodni kolek44 na zadnjo stran pisma. Hranilnica in posojilnica v Slov. Gradci. Dne 7. avgusta 1905 pričela je poslovati hranilnica in posojilnica v Slov. Gradci na Štajerskem. Kot zastopnik „Zadružne zveze44 prisostvoval je njen uradni vodja g. Rožman. Ze pričetek je pokazal, da bode nova zadruga zelo dobro delovala in to tembolj, ker jo vodijo za blagor ljudstva vneti rodoljubi i. s.: Vič. gosp. Franc Pečnik, župnik in posestnik v Podgorji, načelnik; Gosp. Luka Pogač, posestnik v Pamečah; Gosp. Janez Konečnik, posestnik v Vrheh; Gosp. Ivan Kac, posestnik v Smartinu; Gosp. Janez Gams, posestnik v Smartinu. Oe omenimo, da bijejo Slovenci v njenem okolišu, ki se nahaja že blizu jezikovne meje, hud boj za svoj gospodarski in narodni obstanek, je vsakomur jasno, da je nova zadruga v vsakem oziru jako važna. Naj bi posnemali vzgled v Slov. Gradci rodoljubi vseli obmejnih krajev, ki še nimajo slovenske posojilnice; — „Zadružna zveza44 jim rada pomaga. Življensko vprašanje za kmeta. Cim težavnejši postajajo življenski pogoji za kmetijstvo, toliko večjega pomena je nakupovanje kmetijskih potrebščin na skupen račun. Semkaj spada skupno kupovanje umetnih gnojil, močnih krmil, semenskega žita, drugega semenja, premoga in kmetijskega orodja in strojev itd. Jasno je, da ponuja skupna naročba blago po posredovanju kmetijskih gospodarskih zvez naročnikom velike ugodnosti, kakeršnih posamezniku nikdar ni mogoče doseči: da se skupno dobi boljše blago ceneje, kot pa mora posameznik plačati slabejšc blago. Kmet postane tedaj s skupnim naročanjem deležen gotovih ugodnostij veleposestnikov. Skupno prodajanje ponuja iste ugodnosti in deluje posebno na zoper nepošteni prekupčiji. Kot nepošteno moramo nazivati ne le ono trgovino, ki kmetu takorekoč izsili njegov pridelek, tako da dobi gospodar komaj svoje pridelovalne stroške nazaj, ampak tudi ono prekupčijo, ki brezobzirno izrablja gospodarsko svojo premoč nasproti pridelovalcu. Poleg pravcatega denarnega oderuštva imamo namreč na kmetih še neko drugo vrsto, ki pa ni prav nič manj pogubna. Premnogokrat ti namreč ume tak prekupec pripraviti kmeta v neko posebno odvisno razmerje do sebe, v neko suženjsko razmerje, tako da je revež popolnoma privezan in izročen njegovi samovolji na milost in nemilost. Kmetu se obešajo na vrat najraznovrstnejše spakarije, ki jih ne rabi, slabe kakovosti in za kolikor moč visoko ceno. Marsikje smo tudi opazili, da tak brezvesten, kmečki trgovec izrablja svoj vpliv in svojo gospodarsko moč v to, da potegne nase vse občinsko gospodarstvo in da vlada v občini kot pravi turški paša. V kolikor tedaj združitev kmečkih posestnikov k skupni prodaji pridelkov, zlasti presnega masla, sira, mleka, sadja, žita, živine, jajec reši kmeta odvisnosti od prekupčije, v toliko je ob enem z Rajf-ajzenovimi posojilnicami vred eminentna napredna naprava in za kmeta velikanske vrednosti. Izkaz denarnega poslovanja „Zadružne zveze11 v I. polletju 1905. Mesce Predmet V vloženo 1 c g e vzdignjeno K r e izplačano d i t povrnjeno Denarni promet K V K V K v K V K V Stanje 1. jan. 1905. 4,357.894 25 3,413.802 07 — — — v januarju 1905 528.408 73 167.013 90 171.108 07 158.459 19 — januar skupaj 4,886.302 98 — — 3,584.910 14 — — — po odbitku . 167.013 90 — — 158.459 19 — — — — Stanje 31. jan. 1905. 4,719.289 08 — 3,426.450 95 — — 2,986.501 98 v februarju 1905 326.763 73 209.613 67 187.021 35 136.587 88 — — februar skupaj 5,046.052 81 — 3,613.472 30 — — po odbitku . 209.613 67 — — 136.587 88 — — — Stanje 28. feb. 1905 4,836.439 14 — — 3,476.848 42 — — 2,479.222 76 v marcu 1905 257.069 29 213.102 21 296.888 50 104.204 65 — — mare skupaj . 5,093.508 43 — — 3,773.772 92 — — po odbitku . 213.102 21 — 104.204 65 — — — Stanje 31. marca 1905. 4,880.406 22 — — 3,669.568 27 — 2,444.590 17 v aprilu 1905 212.218 53 242.270 63 320.188 21 82.897 88 — april skupaj 5.092.624 75 — — 3,989.756 48 — — — — po odbitku . 242.270 63 — 82.897 88 — — — — Stanje 30. aprila 1905. 4,850.354 12 — 3,906.858 60 — 2,163.381 16 v maju 1905 260.910 63 300.630 80 494.056 97 168.174 80 — maj skupaj . 5,111.264 75 — 4,400 915 57 — — — po odbitku . 300.630 80 — 168.174 80 — — stanje 31. maja 1905 4.810.633 95 — — 4,232.740 77 — 3,035.899 72 v juniju 1905 160.732 55 177.399 75 307.699 87 136.126 90 — — junij skupaj . 4,971.366 50 — — 4,540.440 64 — — — — J po odbitku . 177.399 75 — — 136.126 90 — — — Stanje 30. junija 1005 4,793.966 75 — — 4,404.313 74 — — 2,075.421 38 Skupne svote: V I. polletju 1905 vloženo...............K 1,740.103 • 46 „ „ „ „ vzdignjeno.................... 1,310.030’96 „ „ „ „ izplačani krediti „ 1,776.962 • 97 ,, ,, ,, ,, vrnjeni ,, ....,, 786.451.30 V I. polletju 1905 promet..........• . K 15,185.017 • 14 260 — IIP IE£ E Gr Hi IS ID poslovanja hraniliiie in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec julij 1905. Prejemki F'/Hntki Denarni Hranilne vloge Posoj ila Število članov I m o promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K 1 V K V | K V K v | K V Badema 4238 32 4229 07 8512 39 658 960 3051 03 1177 31 83 Barban ? Baška 70771 45 70843 94 141615 39 46591 02 22614 07 9960 3656 64 149 Beram 2000 35 1987 27 3987 62 114 — 130 — 760 — 929 10 9. Blagovica 2025 24 2010 — 4035 24 1900 — 400 — 1610 — — — 161 Bled za blejski kol . . . 20759 05 21344 60 42103 65 15451 — 3673 68 1000 — 4400 — 124 Bloke ....... 17053 93 16836 25 33890 18 3090 — 7458 14 9240 — 3980 — 324 Bob. Bistrica .... 20352 30 20642 02 40994 32 15518 19 9168 05 8200 — 4346 — 75 Borovnica 18591 58 20604 86 41889 58 5600 — 6640 49 6960 — 1892 — 267 Buzet 34327 43 33509 90 67837 33 14100 64 16696 55 8554 — 10725 05 +H Cerklje IGO 15 80 13970 06 29985 86 7428 — 2669 17 2270 — 2590 — 248 Cerknica 20468 08 16514 87 36982 95 7817 40 9903 76 5500 — 2180 — 512 Cirkno ? Col 5103 66 3768 03 8871 69 855 1000 2760 60 50 Cres 11895 84 117006 02 235963 87 34784 — 18535 62 24064 — 11503 42 367 Češnjica 11017 76 9495 05 20512 81 5810 — 2339 71 1100 — 1220 — 168 Čermošnicc . ? Čatež 8314 67 9910 02 18224 69 6237 461 2540 514 98 88 Crni vrh 10561 83 9489 — 20051 73 4046 43 2955 43 5006 — 4214 — 180 D. M. v Polju .... 1520 56 1514 47 3035 03 770 — 856 98 200 — 400 — 31 Dobrepolje 20029 07 21962 38 41991 45 8495 — 12896 21 8420 62 4076 — +4 Dobrunje ? Dubrovnik 47542 85 47694 31 95237 16 6586 84 5110 20 6395 6030 434 Dolsko 3880 33 2134 32 6014 65 2929 — 707 — 1360 — — — 21 Domžale 8332 23 10649 50 18981 73 6446 40 3100 10 2420 — 1260 — 190 Draga 11620 74 11628 06 23248 80 7870 — 460 — 3000 — 50 — — Frankolovo 5411 89 4315 91 9727 80 2625 90 1562 — 1720 — 619 — 170 Fara pri Kostelu . . 2835 16 4980 — 7816 16 1820 — 200 — 4780 — — — 42 Gojzd 913 50 1211 50 2125 — 40 — 110 — 1100 — 150 — 53 Gore ? Gorica cent. pos. . . . 1G2721 35 167467 1Ž 330188 47 5436 02 19506 79 16620 24802 18 972 1 Gorje 14550 98 14393 12 28044 10 9668 40 5105 18 1371 63 2510 65 297 Horjul 20662 17 19863 61 40525 78 16701 56 4222 12 808 10 1080 50 305 Hrenovice 2486 48 3369 74 5856 22 1309 — 413 07 2950 — 690 — +:i Idrija 13018 21 10001 57 23020 48 8374 36 3701 56 5644 10 825 53 109 Ig 9850 67 8010 37 17861 04 3005 80 3581 10 1292 — 1000 — 207 Izlake 7539 76 5319 96 12859 72 4347 — 3201 21 100 — 1876 — 210 Jesenice 21543 52 19136 02 40679 54 14706 52 6606 18 6470 — 492 — 110 Kamnik 42488 96 42325 25 84814 21 9057 32 31972 56 9356 20 27895 92 747 Kanal 10796 64 13285 58 24082 22 5166 — 2053 — 1100 — 4055 60 + 1 Kandija 67849 73 58045 08 125894 81 27398 77 17639 13 39910 — 10123 74 1379 Kaštelir 19865 86 18174 42 38040 28 12177 — 6411 86 11259 — 4480 — 182 Kazaze ? Knežak 14685 68 7319 63 22005 31 6700 4906 25 2370 820 16; Košana 5169 12 4813 69 10082 81 4104 13 2753 60 1000 — 910 — 386 Kotor 58469 19 59946 94 118416 13 4016 — 4775 79 15310 — — — 369 Komenda 5580 24 4877 — 10457 24 5560 03 604 — 869 — — — 44 Kranjskagora .... 9469 98 13214 77 22684 75 3537 60 1776 17 4400 — 2510 — 291 Križevci 80680 63 79288 48 159969 11 65068 45 40351 33 17600 — 8822 31 251 Krka 11510 67 8417 67 19928 34 3846 — 705 12 7684 83 — — 63 Laško 6191 54 6857 15 13048 69 1484 — 794 23 2250 — 3496 54 375 Leskovec 3782 37 4660 75 8443 12 2727 — 1580 — 3080 — 1919 — 278 Leskovica 1553 77 1598 49 3152 26 1306 — 1529 59 40 — 22 — 83 Lindar 716 20 811 42 1527 62 440 — 3 12 308 30 18 — 68 Ljubljana— ljud. posoj.. 2595706 18 2617538 02 5213244 20 407264 67 246807 87 51424 68 76092 31 1922 „ —Vzaj. podp. dr. . 358790 52 353311 85 712102 37 102629 06 155952 09 90614 — 17640 — ? Lukovica 11776 11 12880 — 24656 11 6261 13 — — 12770 — — — 51 Ljubno 33104 70 28199 97 62304 67 19322 34 10044 89 5073 — 6315 23 ? Loški potok na Taboru . 9448 55 10547 23 19995 78 1096 — 6681 02 3850 — 350 — 101 Mali Lošinj 45150 49 44517 25 89667 74 29567 24 15380 43 21890 — 5653 — 230 Marenberg 4236 43 5261 25 9497 — 20 — 544 42 200 — 2152 20 331 Medulin 965 47 1768 26 2733 73 200 — 1410 — 268 59 552 56 314 Mengeš 11953 87 13888 73 25842 60 8489 — 2524 45 1040 — 1712 — 396 Metlika 16843 83 20888 14 37731 97 9534 04 12947 30 7151 96 2316 -- +3 Mokronog 10056 43 9969 13 20025 56 8100 - 5470 1 13 4290 900 105 Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila O > O I ITI O vloženo vzdignjeno dano vrnjeno -2 j* >C/3 -o K V K V K 1 V K | V K V K V K V Mošnje 2669 23 2250 07 4919 30 275 190 550 1410 123 Naklo 3211 83 2551 91 5763 74 499 — 440 — 600 — 2003 90 50 Oprtalj 189 42 559 95 749 37 35 02 30 — 214 — — — 254 Pišece 4190 22 5081 52 9271 74 1900 — 184 84 4856 — 1724 — 773 Planina 18182 25 16857 52 35039 77 1632 24 3280 92 550 — 14430 — 120 Polhov-Gradec .... 5147 13 4650 05 9797 18 3322 — 1463 91 80 — 1612 — 147 Poljane 15331 64 16539 75 31871 39 10652 — 3365 59 4140 — 2566 — 389 Preddvor 4635 76 4810 40 9446 16 384 — 300 — 4220 — — — 49 Preska 3476 — 3252 — 6728 — 608 — 1629 — 1620 — 200 — + 1 Pločice-Konavlie . . . 32343 89 29457 09 21879 36 20016 53 1101 39 32835 57 1835 43 78 Pulj 59390 72 68675 72 128066 44 31387 61 28943 16 24651 98 10798 31 +9 Radeče 21435 51 19939 64 41375 15 10386 40 1841 01 7466 75 8603 60 472 Rab 9008 34 7266 56 16274 90 4680 — 3598 81 3573 80 1313 20 476 Rečica 18787 02 20381 56 39168 58 14047 64 12355 98 7900 — 3735 — 414 Ribnica 28480 94 30745 38 59226 32 11509 50 9755 12 2696 50 13350 — 343 Ricmanje 455 35 2166 25 2621 49 100 — ' 20 — 2100 — 207 — 185 Roč 19874 44 18577 92 38452 36 — — 9576 96 2678 20 1222 93 222 Rob 7760 74 6962 68 14723 42 2320 — 1615 40 1300 — 3280 — 188 Rogoznica 16252 16 16216 86 32469 02 2501 10 2998 57 12427 78 2513 79 113 Rova Rovte ? 5004 31 4991 — 9995 31 510 — 3547 87 1300 — 1110 — 233 Selce 11285 51 10746 96 22032 47 6298 54 5556 23 3040 — 3100 — 309 Semič 9300 81 11016 40 20317 21 6193 — 3592 85 2210 — 1892 39 + 1 Senožeče 2699 58 2706 25 5405 83 1000 — 60 - 930 — 830 — 302 Sevnica Sinčeves ? 24003 44 23720 32 47723 76 15884 34 13462 — 9970 — 5155 — 1911 Smlednik 979 40 1041 99 2021 39 884 12 934 03 100 — — — 44 Sorica . 7424 — 7790 — 15214 4660 — 1160 — — — 400 — ? Srednjavas 23257 76 19322 21 42579 97 19765 — 17213 41 1870 — 580 — 376 Staraloka 10932 20 11927 13 22859 33 5320 — 5779 57 100 — 2331 — 222 Stari grad 52364 51 48689 59 101054 10 32077 12 23114 36 120 — — — ? Stari trg 26804 31 24052 03 50456 34 16566 — 4991 26 2000 — 1080 — 560 Struge 14398 06 13982 13 28380 19 14315 78 1115 75 850 — — — 53 Sv. Ema 5951 27 3335 06 9286 33 200 — 900 — — — — — 136 Sv. Jakob ob Savi . . 2079 27 1890 — 3977 27 884 — 598 — 200 — 780 — 141 Sv. Križ p. Kostanjevici . 15489 06 18190 80 33679 86 9290 — 5395 52 12525 — 4635 79 + 10 Sv. Križ pri Litiji . . . 7930 03 6239 68 14169 71 4026 — 1384 08 3260 — 1183 23 352 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 14185 48 14095 43 28280 91 8440 — 3994 46 3566 70 4913 54 193 Sv. Jurij pod Kumom . 790 05 1480 — 2270 05 754 — 100 — 880 — — — 42 Sv. Jurij pri Kranju . . 13775 90 12860 25 26636 15 5526 — 4278 03 4800 — 1613 20 +4 Sv. Kunigunda .... 3355 85 4301 09 7656 94 866 — 1099 39 2500 — 518 98 87 Sv. Lenart 23624 88 21627 34 45252 22 7521 99 12541 69 7794 — 7515 — 1825 Sebrelje 6197 84 6502 38 12700 22 3265 — 1322 77 5008 — 381 90 102 Skocijan Skofjaloka .... V 15486 65 15123 19 30609 84 8902 72 5246 81 5740 3968 — 651 Smarije 4420 16 7299 31 11719 47 3450 — 2800 06 2992 — 300 — 231 Šmartno pri Litiji. . . 11212 34 11278 07 22490 41 6285 — 4631 81 1950 — 1570 - 206 Šlurije 9388 19 7552 14 16940 33 5313 07 1108 50 2820 — 2799 03 ? Štokovci 6352 38 5918 58 12270 96 1000 — — — 4738 70 302 60 178 St. lij pod Tur. . . . 7633 92 7156 88 14790 80 5356 17 2722 33 3300 — 2212 01 176 St. Janž 2981 67 2512 55 5494 22 350 — 321 37 900 — 1916 — 147 Št. Jernej 23812 39 19522 57 43334 96 10319 — 13278 09 5850 3263 — +6 Sl. Peter 14255 93 12221 04 26476 97 3531 80 5391 57 2108 2454 — 415 St. Rupert 6467 34 4602 97 11070 31 3696 — 1605 — 2930 — 2150 — +4 Št. Vid pri Zatičini . . 14445 94 18429 84 32875 78 7106 — 5990 68 8380 — 1400 — 399 Tinjan Tomaj ? 343 31 2278 49 2621 80 — — 45 — 460 — 286 251 Tomišelj 8502 12 5977 64 14479 76 4611 — 2039 74 3514 — 1320 — 334 Toplice 6778 74 5798 81 12577 28 4180 — 2283 — 3500 — 800 — 63 Trebelno 17117 72 16256 71 33374 43 10106 31 1783 02 4939 19 4052 — 21 i Trnovo . 20648 — 20560 15 41208 15 8673 78 6921 43 8093 40 5700 — 712 Tržič 10868 52 8278 03 19146 55 4082 46 2493 92 2750 — 2894 53 155 Tržišče 7814 98 2260 56 10075 54 6570 — 1854 36 395 — 230 — 119 Tunice 1050 74 170 06 1220 80 440 — 20 — 150 — — — 43 Velike Lašče .... 13696 26 11717 96 25414 22 4283 97 2220 03 6350 — 1596 25 166 Vipava 48473 38 46816 97 95290 55 21935 — 7904 90 16305 — 15869 — 1151! Videm 2851 07 2367 10 5218 17 2200 — 1135 54 520 — 468 — ? Višnjagora 28514 39 28358 44 56872 83 11530 — 5699 99 3603 — 14368 12 415 Vojsko 1926 61 1689 22 3615 83 540 — 422 — 244 60 520 — 28 Vodice 11593 32 9864 21457 32 3239 964 7900 1 48 Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila O > 7= O I m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C O) K ti K h K h K h K h K h K h Vrhnika 24241 87 17856 16 42098 03 10481 10 4208 16 1330 368 50 + 1 Zagradec 16802 23 17154 05 33956 28 2394 — 10463 50 2110 — 6880 — 146 Zagorje ob Savi . . . 5277 60 3208 66 8486 26 4848 40 410 — 1790 — — — ■4-4 Zatičina 1686 42 2699 86 4386 28 457 — 2630 28 — — — — 68 Zg. Besnica 1422 29 935 07 2357 36 1054 — 210 - 200 29 63 50 Zg. Tuhinj Zrenj ? 12428 16 12344 — 24772 44 5773 — 3427 92 4838 87 2744 53 174 Žiri 22285 65 26391 91 48677 56 17499 — 6184 38 1400 — 3970 — 256 Župa Raščane .... 824 65 415 — 1239 65 1108 57 300 — 14504 88 150 — 82 Žužemberk 29417 26 26150 01 55567 27 13755 5976 12 14618 70 5065 84 391 Denarni promet. Badema, društ. za šted. i zajm. —2000 (21. 8.) Beram, društ. za šted. i zajm. —1000 (16. 8.) Blagovica, hran. in pos. —1400 (21. 8.) Bled za blejski kot, hran. in pos. +2400 (3. 8.) +1000 (30. 8.) Bloke, hran. in pos. —3000 (5 8.) —1000 (21. 8.) Boh. Bistrica, hran. in pos. +2000 (10. 8.) +515 21 (12. 8.) Borovnica, hran. in pos. +1500 (5. 8.) +2000 (7. 8 ) Buzet, hran. in pos. +15.000 (12. 8.) —3000 (11. 8.) Cerklje, hran. in pos. —1000 (22. 8.) 3000 (25. 8.) Cerknica, hran. in pos. —22.000 (5. 8.) +3000 (20. 8.) +2000 (28. 8.) Češnjica, hran. in pos. —3150 26 (1.8.) —2600(18. 8.) +5000 (19. 8.) Čermošnice, hran. in pos. +2000 (10. 8.) —1000 (25. 8.) Čatež, hran. in pos. +400 (4. 8.) +800 (11.8.) +2700 (18. 7.) —100 (18. 8.) +3000 (24. 8.) +400 (29. 8 ) +1600 (1. 9.) Crnivrh, hran. in pos. +2000 (17. 8.) D. M. v Polju, hran. in pos. —300 (3. 8.) Dobrepolje, pos. —5000 (2. 8.) —3000 (8. 8.) —5000 (14. 8.) —5000 (18.8.) —1000 (25. 8.) Dolsko, hran. in pos. +4000 (5. 8.) +400 (13. 8.) +1550 (20. 8.) -300 (26. 8.) Domžale, hran. in pos. —2500 (7. 8.) —1500 (30. 8.) Draga, hran. in pos. +4500 (6. 8.) +650 (13. 8.) +1000 (20. 8.) —300 (24. 8.) Dubrovnik, društ. za sled. i zajm. —10.000 (25. 8.) Frankolovo, hran. in pos. +1000 (2. 8.) +1000 (19. 8 ) —1000 (26. 8.) +600 (27. 8.) Gojzd, hran. in pos. —200 (11. 8.) —200 (25. 8) Gore, hran. in pos. +4400 (29. 8.) Gorica cent. pos. —30.000 (23. 8.) —2‘20 (23. 8.) Gorje, hran. in pos. +2000 (5. 8.) +2000 (26. 8.) +1 (28. 8.) Horjul, hran. in pos. +1000 (1. 8.) +500 (2. 8.) +3000 (4. 8 ) +1500 (5. 8) +1332-96 (19. 8.) —1000 (24^8.) Hrenovice, hran. in pos. —2500 (19. 8.) Idrija, ljud. hran. in pos. +2600 (5. 8.) —2000 (29. 8.) Ig, hran. in pos. —2000 (3.8.) —1000 (8. 8.) —2000 (11.8.) —2000 (14. 8.) —1000 (25. 8.) Izlake, hran. in pos. +4000 (29. 8.) Jesenice, hran. in pos. —1000 (8. 8.) —1000 (16. 8.) Kamnik, hran. in pos. +V25 (3. 8 ) —3000 (17. 8.) Kanal, hran. in pos. +5000 (1. 8.) Kandija, hran. in pos. —3000 (25. 8.) —3000 (26. 8.) Kaštelir, hran in pos. +1 (29. 8.) Knežak, hran. in pos. +3000 (8. 8.) —2000 (25. 8.) Kotor, družt. za šted. i zajm. +12.000 (20. 8.) —6294'72 (29. 8.) Komenda, hran. in pos. +690 (6. 8.) +600 (12 8.) Kranjska gora hran. in pos. +2000 (2. 8.) +2000 (15. 8.) +2000 (21. 8.) +1000 (29. 8.) Križevci, družt. za šted. i zajm. +7000 (4. 8.) —2600 (8 8.) Krka, hran. in pos. +4000 (12. 8.) Kropa, žreblj. zad. +10-67. (3. 8.) +59-59 (4. 8.) +35*28. +88-30,(6 8.)+281-45 (7.8.)+11-81, 35 85 (9.8.) +51-16 (11. 8.) -1500 (9. 8.) +66 (12. 8.) +531-70 (14. 8.) +63 16, 1035-60 (15. 8.) 132 66, 293-50 (16. 8.) +3628 (11. 8.) +199'80 (19. 8.) +6506-50 (19. 8.) —2000 (19. 7.) +519, 19-46, (20. 8.) —4592-14 (18. 8.) +45, 412-71, 644 19 (21. 8.) +62 48 (22. 8.) +30 49, 33 42 (25. 8.) +209-92, 58-70 (27. 8.) +93-80, 7-06, 6605-50, (28. 8.) +603-68, 695, 2788 18, 129, 34 74 (29. 8.) + 194 06, 145-53 (30. 8.) Laško, hran. in pos. +3000 (1. 8.) +2000 (12. 8.) —2000 (26. 8.) Ljubljana — Vzaj. podp. dr. 10.000 (3. 8.) +3000 (17. 8.) — 10.000 (18. 8.) Ljubno, hran. in pos. +12.000 (2. 8.) —10 000 (14. 8.) Marenberg, hran. in pos. +1500 (29. 8.) Medulin, hran. in pos. —1000 (7. 8.) —4000 (21. 8.) Mengeš, hran. in pos. +2800 (5. 8.) Metlika, hran. in pos. —10.000 (16. 8.) Mokronog, pos. +2400 (5. 8.) —3800 (7. 8 ) Mošnjo, hran. in pos. +1500 (4. 8J —174 (9. 8.) Naklo, hran. in pos. +1600 (24. 8.) Pišece, hran in pos. —1000 (16. 8.) —2000 (29. 8 ) Planina, hran. in pos. +1700 (5. 8.) +1200 (27. 8.) —400 (28. 8.) Polhov Gradec, hran. in pos. +1000 (3. 8.) —300 (11. 8) +1900 (17. 8.) Preddvor, hran. in pos. —1000 (7. 8.)—700 (14. 8.) +550 (27. 8.) Pulj, družt. za šted. i zajm. —5000 (9. 8.) Preska, hran. in pos. —550 (4. 8.) +57 (13. 8.) —700 (22. 8.) —400 (30. 8.) Radeče, hran. in pos. +3000 (24. 8.) Rab, hran. in pos. +1500 (9. 8.) Rečica, ljud. hran. in pos. —2000 (11. 8) —8000 (17. 8.) Ribnica, hran. in pos. +7000 (3. 8.) +10.000 (6. 8.) +11.000 (8. 8.) Ricinanje, hran. in pos. —2000 (18. 8.) Rogoznica, seoska bi. +100 13. 8.) —2600 (8. 8.) —400 (25. 8.) Rova, hran. in pos. —2000 (7. 8.)+7000 (17. 8.)- 1350(22. 8.) Rovte, hran. in pos. —3300 (19. 8.) —3000 (30. 8.) Selce, hran. in pos. +2000 (8. 8.) Semič, hran. in pos. +3000 (5. 8.) +1000 (10. 8.) - 1500 dl. 8.) —1000 (16. 8.) —2400 (17. 8.) -1000 (23. 8.) Senožeče, hran. in pos. +1000 (3. 8.) -300 (12. 8.) +500 (26. 8. —1000 (26. 8.) Sinčaves, hran. in pos. +2000 (13. 8.) +5508 (20. 8.) Smlednik, hran. in pos. +609'13 (11 8.) Sorica, hran. in pos. +400 (1. 8.) +3030 (5. 8.) +500 (13. 8.) —1500 (16. 8.) Srednjavas, hran. in pos. +2000 (7. 8.) Staraloka, hran. in pos. —6000 (21. 8.) Stari grad, društ. za šted. i zajm. +5000 (1. 8) +10.000 (4. 8.) +4000 (6. 8.) +2000 (8. 8.) +3000, 3000 (21. 8.) +4000 (27. 8.) Stari trg, hran. in pos. +47 10 (26. 8) Struge, hran. in pos. +500 (1. 8.) Sv. Ema, pos. in hran. dr. —800 (7. 8.) Sv. Križ pri Kostanjevici, hran. in pos. —3000 (23. 8.) —5000 (30. 8.) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. +1000 (19. 8.) +500 (26. 8 ) Sv. Jurij ob j. ž., hr. in pos. +3500 (7. 8.) Sv. Jurij pod Kumom, hr. in p., —500 (16. 8.) Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. +1000 (5. 8.) +1000(19. 8.) Sv. Kunigunda, hran. in pos. +400 (8. 8.) —1800 (21. 8.) Sv. Lenart, pos. —5000 (23. 8.) Šebrelje, hran. in pos. +2800 (8. 8.) +700 (26. 8.) Škocijan, hran. in pos. +2000 (5. 8.) +8000 (19. 8.) Škofjaloka, hran. in pos. +2000 (4. 8.) +2000 (10. 8.) Šmarije, hran. in pos. — 2000 (4. 8.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. +1500 (4. 8.) +1000 (8. 8.) + 1000 (11. 8.) -6000 (29. 8.) Šlokovci, družtvo za šted. i zajm. -5000 (9. 8.) Št. lij pod Turjakom, pos. +3000 (4. 8) +1600 02. 8.) +3000 (18. 8.) —1000 (23. 8.) St. Janž, hran. in pos. -300 (5. 8) +200 (26. 8.) +101 (29. 8.) Št. Jernej, hran. in pos. +2000 (9. 8.) Št. Peter, hran. in pos. —3000 (16. 8.) —1000 (21. 8.) Št. Rupert, hran. in pos. +1700 (6. 8.) Tomaj, hran. in pos. —3000 (9. 8.) +4000 (19. 8.) Tomišelj, hran. in pos. +1400 (8. 8.) —1000 (18. 8.) Trebelno, „ „ „ —1000 (9. 8.) +1500 (17. 8.) Trnovo, hran. in pos. +2000 (8. 8.) —3000 (12. 8.) —5000 (21. 8.) Tržič, hran. in pos. +1000 (1. 8.) —1000 (17. 8) Tržišče, hran. in pos. +9000 (17. 8.) Velike Lašče, hran. in pos. —3500 (7. 8.) 2200 (12. 8.) —900 (19. 8.) —3100 (26. 8.) —16.000 (29. 8.) -4000 (30. 8.) Vipava, hran. in pos. —16.000 (3.8.) +3000 (8. 8.) —4000 (12. 8.) +6000 (14. 8.) —3000 (30. 8.) Višnja gora, hran. in pos. —2000 (2. 8.) +3000 (24. 8.) Vojsko, hran. in pos. +840 (12. 8.) +700 (17. 8.) Vodice, hran. in pos. —500 (7. 8.) +1800 (19- 8.) +1000 (26. 8.) +1 (29. 8.) Vrhnika, hran. in pos. +4000 (7. 8.) —2000 (7. 8.) —2000 (14. 8.) Zagradec, hran. in pos. +3000 (1. 8.) —500 (29. 8.) Zagorje ob Savi, hran. in pos. +1000 (2. 8.) +5250 (15. 8.) Zg. Besnica, hran. in pos. —800 (8. 8.) Zg. Tuhinj, hran. in pos. +3000 (5. 8.) —1200 (26. 8.) Zrenj, hran. in pos. —1800 (3. 8) Žiri, hran. in pos. +10.000 (5. 8.) Žužemberk, hranil, in pos. —3000 (7. 8.) —4000 (9. 8.) —4000 (19. 8.) —4000 (30. 9.) VABILO na OBČINI ZBOR „Kmetijskega društva v Žužemberku, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši, v nedeljo, dne 24. septembra 1905. ob pol 4. uri popoludne, v dvorani novega poslopja poleg župne cerkve v Žužemberku. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjen j e računskega zaključka za 1. 1904. 3. Sklepanje o razdružbi zadruge in volitev likvidatorja. 4. Slučajnosti. Ker občni zbor dne 30. julija t. 1. ni bil sklepčen radi prepičle udeležbe, sklepa ta občni zbor v smislu § 37. naših pravil veljavno ne glede na vdeležbo. Načelstvo. X7 al> i 1 o na izredni občni zbor Mlekarske zadruge na Vrhniki registrovane zadruge z omejeno zavezo, dne 24. septembra 1905 ob 3. uri popoludne v prostorih Katoliškega doma s sledečim sporedom: 1. Odobrenje pogodbe sklenjene s tvrdko „Trifolium". 2. Različni nasveti. Odbor. VABILO na izvanredni občni zbor Prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se vrši v sredo dno 20. septembra 1905 ob polu 5. uri popoludne v zadružni pisarni. Dnevni red : 1. Volitev načelstva. 2. Volitev nadzorstva. 3. Slučajnosti. — 264 - Denarni prometi in bilance. Društvo za štednju i zajmove u Baderni, registrana zadruga na neograničeno jamčenje, za četrtu upravnu godinu 1904. Zadrugari: početkom godine 1904 67, u upravnoj godini pristupilo 14, odstupilo 0, koncem godine 1904- 81. Zadružni dijelovi: početkom godine 1904 K 248'—, uplaćeno tekom godine K 56'—, isplaćeno tekom godine K —1—, uglavničeni kamati K —•—, koncem godine 1904 K 304'—. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Gotovina 1. jan. 1904 599 36 Povr. uložci i zajm 27.748 22 Gotovina u blagajni Zadružni dielovi. . 304 Zadružni djelovi. . 56 — Zajmovi kod zadrug. 48.993 84 1. januarja 1905 . 802 39 Uložci i posude . . 99.967 90 Uložci i zajmovi 82 304 85 Interesi plaćeni . . 803 01 Zajmovi kod zadrug. 76639 98 Kapitalizirani inter. 1 942 37 Kapitalizir. interesi 1 942 37 Kapit. na ul. i zajm. 1.942 37 Od inter. dio, g. 1904 881 94 Reservni fond . . 341 59 Povr. zajm. od zadr. 12.761 76 Povraćeni troškovi . 4 — Tekući račun . . . 4.354 47 Čisti dobitak . . . 401 51 Interesi 2.814 85 Dobava pokretnina . 52 — Nekretnine (nabava Pristopnina i razno 29 50 „ nepokretn. . 20 000 — s gospodar, društ.) 20.000 — Razni troškovi . , | 162 86 Inventar uz IC/o od- Gotov. 31. dec. 1904 i 802 39 piša napokretninu 223 38 Knjige i tiskanice uz 10 °/o odpisa . . 58 21 100 508 69 100.508 69 102.960 37 102.960 37 II II 1 1 Beramsko družtvo za štednju i zajmove, registrana zadruga na neograničeno jamčenje za sedmu upravnu godinu 1904. Zadrugari: Početkom godine 1904 107, pristupilo 3, odstupil 1, koncem godine 1904 109. Poslovni djelovi: 1. januarja 1904 K 428'—. Uplačano 12, izplačano 4, koncem godine 1904 v znesku K 436'—. Zadruga je imala prošle godine prometa ukupno K 121.227-33. Prejemki (Debet) T Izdatki (Kredit) K h Got. začetkom 1. 1904 Zadružni djelovi. . Uložci i isposude . Tekući račun. . . Od povračenih zaj. Primljeni interesi . Pristopnine i razno 1.662 12 30.426 11.065 14.839 3.785 6 70 86 09 30 38 Povrać. zadr. diel. . Ulošci vraćeni . . Nabava gosp. potreb. Zajmovi zadrugarim. Plaćeni interesi . . Upravni troškovi Gotov. 31. dec. 1904 4 7.758 30.035 18.031 3.483 117 2.367 61.797 33 61 797 33 r II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Gotovina u blagajni Zadružni dielovi. . 436 31. dec. 1904 . . 2.367 33 Uložci i posude sa Nabava gospodars. kapital, interesi . 81.696 38 potreboća . . 27 997 50 Reservni fond (pri- Zajmovi kod zadru- hrana) .... 1 765 46 gara 41.147 72 Predplaćeni interesi 34 41 Interesi zaostali i tek. Cisti dobitak . . . 496 74 do 31. dac. 1904. 2 747 45 Inventar po odbitku 10°/o 153 08 Knjige i tiskanice po po odbitku 25°/o . 15 91 84 428 99 84 428 99 U Hranilnica in posojilnica v Rečici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1904. Člani: Število članov začetkom I. 1904 413, v upravnem letu pristopilo 15, odpadla 22, število članov koncem I. 1904 406. Deleži: začetkom 1. 1904 2063, v upravnem letu prirastlo 75, izplačano 112, koncem 1. 1904 2027, odpovedano 0. Denarni promet: K 603.239'9I. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) j K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge . . Vrnjena posojila. . Tekoči račun . . . Obresti tek. načuna . Plač obresti od pos. Upr. in uradni prisp. Pristopnine . . . Gotovina začet, leta 75 232.732 30.855 9.0(X) 11 819 7.908 192 28 10.933 53 23 35 89 74 01 Deleži Vzdig. hran. vloge . Dana posojila . . Tekoči račun . . . Obr. lir. vlog izplač. „ „ „ kapit. Obr. pos. povrnjene Upr. in urad, stroški Rentni davek in ne-posr. pristojbine . Got. koncem 1. 1904 111 100.449 27 874 150 519 724 18.738 2 940 334 3 849 65 35 86 51 58 65 56 59 Posojila Tekoči račun . . . Inventar premični . Zaostale obr. posojil Delež pri Zadr. zv. Got. začet, leta 1904 182 100 328 072 374 8 545 200 3 849 sess i s Deleži Hranilne vloge s kapital iz. obrestmi . Predplač. obr. posojil Rezervni zaklad Obr. rezerv, zaklada Cisti dobiček . . . 2.027 517.065 67 2.144. 96 1.741 1 303.544 75 303 544 75 523 142 03 523.142 03 II 1 II 1 1 Slovenska posojilnica v Št. Jerneju na Dolenjskem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deseto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 527, v upravnem letu pristopilo 75, odpadlo 24, koncem leta 1904. 578. Deleži: začetkom leta 1904. 527, v upravnem letu prirastlo 75, izplačano 24, koncem leta 1904. 578, odpovedano: 12. Denarni promet: K 471.649 11. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) j K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 150 Deleži 5.887 39 Posojila 192174 36 Deleži 3.746 11 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 74.270 64 Tek. račun s zvezo 134 139 19 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obrestmi 139.216 93 Dana posojila . . 63.710 — Inventar premični . 274 07 pitalizov. obresti . 223563 24 Vrnjena posojila 25.393 67 Tekoči račun s zvezo 73 982 46 Inventar nepremični 9 542 27 Predp. obr. posojil . 1.971 29 Tekoči račun s zvezo 50.771 10 Inventar premični . 455 33 Zaostale obr. posojil 460 18 Rezer. zaklad z obr. 7.619 47 Najemnina.... 300 — Obr hr. vi, izplačane 755 64 Vrednost tiskovin . 1 222 54 Čisti dobiček . . . 2.307 09 Obresti tek. računa 5.791 32 Obr. hran. vlog kap. 12.’69 11 Delež pri Zadr. zvezi 200 — Plač. obr. od posojil 9.475 54 Obr. pos povrnjene | 16 99 Opr. del. „Zadružni Upr. in urad. prisp. 975 21 Upr. in urad. stroški 316 41 zvezi' . . 5 — Pristopnine . . . 150 — Rent. d. in ne p prisl. 617 58 Gotov. konc. 1 1904 2.189 59 Knižice 1 20 Tožb. in sod. stroški 40 01 Zamudne obresti . 29 67 Najem. urad. prost. 160 — Povrnjeni tožb. sodn. Nagrada . . . . 160 — stroški .... 55 40 Tiskovine . . . . 214 26 Gotov, začet. 1. 1904 2.635 37 Got začet, leta 1904 ] 2.189 59 | 234 945 41 234.945 41 339 207 20 339.207 20 « 1 G-ospodarsko društvo u Baderni, registrana zadruga na ograničeno jamčenje za god. 1904. Zadružnih djelova bilo je dne 1. januara 1904 K 270, primljeno ih je tekom godine 1904 K 338, izplačeno ih je K 5, stanje 31. decembra 1904 K 603. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) j K h Dolgovi (Pasiva) K h Zadružni dijelovi . 338 Zadružni dielovi. . 5 Gotov. 31. dec. 1904 428 73 Zadružni dielovi. . 603 __ Prodaja robe . . . 78 233 65 Odplata robe. . . 101.011 78 Zaliha robe 31. de- Dug za robu . . . 50.659 43 Tekući račun. . . 36.410 11 Tekući račun. . . 6 500 — cembra 1904 . . 53 069 98 Kapitalizirani inter. 13 28 Kamati in skonli . 117 64 Kamati 2 370 29 Dužnici za robu 51.415 12 Tekući račun. . . 81.740 27 Razno .... 604 73 Razno 5.733 02 Interesi kod dužnika 519 08 Kapitalizirani inter. Gotov. zač. g. 1904. 344 69 Gotov. kon. g. 1904 428 73 Inv. p uz 50/o odbit. 12.248 75 istog 2.516 95 Inventar nepokretni 20 000 — Reservni fond . . 1 201 27 Knjige i tiskanice uz Čisti dobitak . . . I 1.129 88 25°/o odbitka . . 142 42 Zadr. dio kot Gosp. Zveze u Ljubljani | 40 — 116.048 82 116.048 82 137.864 | 08 137.864 08 II 1 1 | Gospodarska zadruga za Selško dolino na Češnjici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1904 Člani: stanje začetkom leta 193, v upravnem letu prirastlo 1, odpadlo 3, koncem leta 191. Deleži: stanje začetkom leta 193, v upravnem letu prirastlo 1, odpadlo 3, koncem leta 191, odpovedano: 0. Denarni promet: K 59.50493. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h 1 i i 23 611 74 Izplačani deleži . . 46 Vplačani deleži . . 20 — Vrnjena izposojila . 4.650 — Pristopnine . . . I — Izdatki za blago . . 21.649 50 Prejemki za blago . 28 548 21 Voznina .... 257 92 Prehodni .... 130 — Užitnina .... 166 74 Najemnina..... 426 72 Inventar nepremični 143 10 Za tehtnico' . . • 19 06 Inventar premični . 5 90 Davki ..... 169 56 Upravni stroški . . 1.308 26 Obresti izposojil 1.221 22 Prehodni .... 130 — Gotov. 31. dec. 1904. 8 53 29.756 73 29.756 73 1 II II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) | nn h Terjatve na blagu Deleži 3 281 pri zadružnikih . 7.884 11 Izposojila . . . . 18.832 — Vrednost inventarja: Dolg ua obrestih od nepremični . . 19 263 03 dolga na posestvu 50 — premični . . . 459 14 Dolg na posestvu . | 1.000 — Vrednost tehtnice . 236 20 Rezerv, zaklad z obr. 4.908 40 Delež pri Zadr. zvezi 200 — čisti dobiček . . . 1 79 61 Terjatev na najem. | 100 — Got koncem 1. 1904 8 53 ' 28 151 01 28.151 01 n II Kmetijsko konsumno društvo v Lučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo za peto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 1904 58, v upravnem letu pristopilo 8, izstopil 1, koncem leta 1904 65, odpovedano 0. Deleži: stanje začetkom leta 84, v upravnem letu prirastlo 8, odpadel 1, koncem leta 91. Denarni promet: K 23.414-58. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) i K h Blagaj, preost. 1 1903 462 23 Izplačani deleži . 10 Vplačani deleži . . 70 — Vrnjena izposojila . 200 — Pristopnine . . . 12 — Izdatki za blago 10.378 54 Prejemki za blago . 11.530 36 Voznina . . . . 180 76 Inventar premični . 26 30 Upravni stroški . . 544 39 Gotov, konec 1. 1904 734 60 12 074 59 12.074 59 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K b Vrednost blaga . . 3 328 29 Deleži 900 Terj. na bi. pri zad 755 89 Izposojila .... 2 211 — Inventar premični . 57 68 Dolg na blagu nezad. 1.636 08 Delež pri Zadr. zv. 200 — Dolg na obr. od izp. 98 08 Delež pri Kmetijsk. Cisti dobiček . . . 251 30 društvu v Rečici 20 — Gotov. 31. dec. 1904 734 60 5 096 46 5 096 46 Gospodarsko in konsumno društvo pri sv. Mihelu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1904. Deleži: stanje začetkom 1. 1904 302, v upravnem letu prirastlo 24, izplačano 0, koncem 1. 1904 326, odpovedano: 0. Denarni promet: K 286.42951. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1903 872 57 Vrnjena izposojila . 45.805 19 Vplačani deleži . . 24 — Izdatki za blagu 78 548 30 Vpisnina .... 28 80 Užitninski davek 1.439 83 Izposojila .... 73.881 01 Voznina .... 3.725 50 Vzdign. nalož. denar 68 712 17 Inventar premični . 494 36 Povrnjeni predujem 140 — Razni stroški . . . 3.375 36 Obresti del. in izpos. 9.103 42 Predujem .... 140 — Reviz. in upr. stroš. 139 — Gotov. 31. dec. 1904 887 59 143 658 55 1 143 658 55 II Imetje (Aktiva) K b Dolgovi (Pasiva) K h Nal. denar pri dr. z. 202 Deleži 669 Vrednost blaga . . 54 494 63 Neizpl. obr. deležev 17 50 Terj. na bi. pri zad. 80.460 43 Izposojila .... 108.641 01 Terj. na bi. pri nez. 724 82 Dolg na blagu zadr. 134 76 Vrednost inv. prem. 2.565 19 27 674 47 Gotov. 31. dec. 1904 887 59 „ obres. izpos. 44 66 Rezerv, zakl z obr. 1 254 93 Čisti dobiček . . . 898 33 139 334 66 1 139 334 66 1 1 I 1 Mlekarska zadruga v Dragomljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 153, v upravnem letu pristopilo 4, odpadlo 2, koncem leta 155. Deleži: stanje začetkom leta 153, v upravnem letu prirastlo 4, izplačano 2, koncem leta 155; odpovedano 0. Denarni promet: K 41.787-82. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K b Blag. preost. 1. 1903 203 09 Izplačani deleži . . 12 Vplačani deleži . . 55 — Vrnjena tekoči . . 600 — Tekoči račun . 520 98 Izdatki za blago 12 368 44 Prejemki za blago . 15 452 03 Delež pri hranil, in „ „ tiskov, 5 68 pos. v Št Jakobu 2 — „ „ ročke . 2 10 Inventar nepremični 350 — Odpr. prem. invent. 13 10 Inventar premični . 4 60 Upravni prispevki . 10 44 Davki 94 42 Upravni stroški . . 2.224 II Obresti tek. računa 370 — Delež pri „Zadr. zv.“ 200 — Odpl. dolga na inv. 3 124 95 » , » posl. 1.019 18 „ „ » ročk. 311 90 » » „ tisk. 159 80 Got. koncem 1. 1904 105 02 | 20 946 42 20 946 42 Imetje (Aktiva) K b Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . Inventar nepremični Inventar premični . Delež pri „Zvezi' . „ „ hranil, in pos. pri sv. Jakobu Gotov, konec 1. 1904 30 4.536 3.196 200 2 105 14 94 02 Deleži Tekoči račun . . . Rezervni zaklad . . Čisti dobiček . . 1 178 5.791 79 21 93 12 05 7 070 10 7 070 10 Mlekarska zadruga v Krtini, rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo za drugo upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 1904 57, v upravnem letu pristopilo 15, izstopil 0, stanje 31. decembra 1904 72. Deleži: stanje začetkom leta 1904 57, v upravnem letu prirastlo 15, odpadel 0, koncem leta 1904 72. Denarni promet: K 27.551-03. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1903 Vplačani deleži . . Prejemki za blago . 719 66 13 157 04 55 Vrnjena izposojila . Izdatki za blago. . Inventar premični . Neposredna pristojb. Razni upravni . . Obresti od izposojil Delež pri Zadr. zv. Delež pri Gosp zv. Uredba mlekarne . Odplačilo dolga na inventarju . . . Gotov. 31. dec. 1904 500 9.902 130 1.880 90 10 60 354 673 334 54 42 80 12 51 84 21 15 13 942 59 13 942 59 imetje (Aktiva) K b Dolgovi (Pasiva) K h Terj. na blagu nez. Vred. prem invent. Delež pri „Zad. zv.“ Delež, pri „Gosp. z “ Gotov. 31 dec. 1904 1 147 1 555 10 00 334 47 38 15 Deleži Izposojila .... Dolg na blagu zad. Dolg na inventarju Rezervni zaklad zob. Čisti dobiček . . . 460 1.000 933 400 256 57 40 13 47 3 107 — 3 107 Mlekarska zadruga pri Sv. Mihelu, rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo za III. upravno leto 1904. člani: stanje začetkom leta 1904 182, v upravnem letu pr'stopilo 13, izstopilo 6, koncem leta 1904 189. Deleži: stanje začetkom leta 1904 182, v upravnem letu prirastlo 13, odpadlo 6, koncem leta 1904 189. Denarni promet: K 58.222'39. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K b Dolgovi (Pasiva) K h Blagajniški preostan Izplačani deleži . . 36 Ter. na blagu pri zad. 129 59 Deleži 1.134 1. 1903 8 83 Vrnjena izposojila . 3.060 — Ter. na blagu nezad. 2.183 67 Izposojila .... 17.695 28 Vplačani deleži . . 78 — Izdatki za blago . . 15.928 07 Inventar nepremični 11 343 15 Dolg na blagu zadr. 668 26 Pristopnine . . . 6 50 Voznina .... 5.974 35 Inventar premični . 7.698 06 „ „ „ nez. 79 76 Izposojila . . . 3.060 — Inventar nepremični 371 38 Naložen denar . . 22 — „ „ obr. od izp. 382 57 Prejemki za blago . 25.861 75 Inventar premični . 89 97 Vrednost kuriva 150 — „ „ inventarju 1.416 16 Povračilo za kurivo 103 50 Upravni stroški . . 3.173 13 Got koncem 1 1904 42 41 Rezervni zaklad 23 19 , „ tiskov 13 82 Obresti izposojil. . 473 29 Čisti dobiček . . . 169 66 Naložen denar . 2 — Pristopnina posojil. 1 — Zavaroval, uslužben 16 80 Got. koncem 1. 1904 42 41 29.132 40 29 132 40 | 21 568 88 21.568 88 A II 1 II 1 II 1 Tovarna sodovice v Ljubljani, rcgistrovana zadruga z omejenim poroštvom, za četrto upravno leto 1904. člani: stanje začetkom leta 1904 85, v upravnem letu pristopilo 0, izstopilo 4, koncem leta 1904 81, odpovedalo 0. Deleži: stanje začetkom leta 1904 229, v upravnem letu prirastlo 0, odpadlo 5, koncem leta 1904 224. Denarni promet: K 34.056-20. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blagajniški 'preosta- Izplačani deleži . . 100 Vrednost blaga . . 336 60 Deleži 4.140 nek 1. 1903 . . 682 64 Vrnjena izposojila . 800 — Terjatve na hlagu . 1.212 69 Izposojila .... 8.490 — Prejemki za blago . 17.273 34 Izdatki za blago . . 7 632 13 Vred prem. invent 14.080 23 Dolg na blagu . 1.030 76 Prehodni .... 169 45 Voznina .... 55 03 Gotov. 31. dec 1904 1.754 61 „ „ inventarju 2.043 96 Povrnjeni upravni Mitnine in potninc 496 07 „ „ upr.4 stroš. 364 50 stroški .... 92 10 Inventar premični . 869 23 Rezervni zaklad . 941 50 Pridobninski davek 418 72 čisti dobiček . . . 373 41 Upravni stroški . . 5.651 19 Obresti izposojil. . 271 10 Prehodni .... 169 45 Gotov. 31. dec. 1904 1.754 61 18.217 53 18.217 53 17 384 13 17.384 13 II 1 II 1 1 1 1 1 VABILO na izvanredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah, reg. zadruge z neom. zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 17. septembra 1905 ob 7. uri zjutraj v posojilničnih prostorih v Velikih Laščah. Dnevni red: 1. Volitev novega odbornika. 2. Slučajnosti. Načelstvo. GOSPODARSKO BERILO. Novti železnica in naše dolžnosti. 2. Gozdi in lesna trgovina. (Nadaljevanje.) Za vsakega posestnika gozdov je zelo važno vedeti, kakšno ceno ima les in kako se bo za naprej prodajal, kakšna je torej njegova prihodnjost. Zelo verjetno je, da bodo padle v bližnji prihodnjosti cene žita; mogoče, čeprav ne verjetno je, da padejo v prihodnjem letu zaradi nove nemške carine cene živini, nemogoče pa, da bi se znižale cene lesa. Povsodi v trgovini se ravnajo, torej rastejo ali padajo cene po porabi in ponudbi — Angebot und Nachfrage. Kakor že omenjeno, je dokazano, da se v Evropi porabi več lesa, kakor ga zraste. Posebno za tisek se ga vsaki dan skoro več porabi. Ker pa govorim le o naših krajih, naj omenim tudi le prihodnjost našega lesa. Gotovo je, da se bodo z vedno večjo gospodarsko močjo, ki jo pri nas opažamo, množile tudi razne gospodarske naprave in podjetja. Nova železnica bo pripeljala tujce v naše lepe kraje. Povsod ob progi, ob vznožju visokih gora bomo zidali nove hiše in letovišča. Upanje imamo, da se razvijajo tudi razne tovarne po deželi in izrabijo speče moči in zakladi. Za vsa ta podjetja bo treba veliko lesa. Nadalje: težišče za trgovino srednje Evrope z Azijo in severno Afriko postane skoro gotovo Trst. Prav verjetna se mi zdi vest, ki smo jo brali pred nekaj dnevi, da napravijo velike trgovine v Hamburgu svoje pristanišče v Trstu. Če Angleži povzdignejo Egipet in Nemci Mezopotamijo z novo železnico, bo za vse te naprave potrebna velika množina lesa, da ne govorimo o tem, ki že zdaj gre v te kraje. Mi smo pred koritom, če bomo znali prav izrabiti ugodni položaj. — Skoro nemogoče je torej, da bi šle cene lesa nazaj. Nikar torej prehitro in preveč sekati. Bolje denar vzeti na posojilo, kot les, ki ni še goden za sečo, za mali denar prodati. Cene lesa niti sedaj niso nizke; le naši posestniki si niso znali pomagati. Prodal je les najbližjemu trgovcu, ki mu je zanj več ponudil. Ce so se pa trgovci med sabo pomenili, so lahko molzli nevednega kmeta. Mali mešetarji niso vselej dosti pri tem zaslužili, veliki so postali milijonarji, naši ljudje pa berači. Prodajal se je navadno raznim prekupcem predno je prišel do porabe. Pred nekaj leti se je sprožila misel na veliko lesno zadrugo. Tisti, ki bi imeli biti v prvi vrsti zraven, so jo pokopali, ker so se bali za svoj dobiček. Pokazalo se je, kako malo smisla imamo za velika podjetja, naj bo še tako očividna njihova korist; pokazalo tudi, kako malo imamo ljudi, ki o tem kaj razumijo in hočejo delati za pravo narodno korist. — Se enkrat se je zadeva sprožila in tudi nekaj sklenilo. Sadu ni obrodila ta misel, ker smo se vstrašili raznih težav. Ni zadosti le lepo misel izprožiti, treba jo je z vstrajnim delom tudi izvršiti. Nova železnica nas pa kliče ob dvanajsti uri, naj to, lahko rečemo življensko vprašanje narodovo, rešimo: Osnujmo veliko lesno zadrugo! Namen bi bil, les naravnost konsumentom prodati. Teoretični poduk o lesu, varstvu gozda in drugih pred ome- njenih napravah se mora ločiti iz programa, ker ima kakor zadruga le kupčijski značaj. Izvršujejo lahko ta poduk kmetijska družba, kmetijska društva, izobraževalna društva i. dr. — Stopiti moramo v zvezo s trgovinami v Egiptu, na Laškem ali kamor bi les izvažali. Imeti moramo trgovsko izobražene ljudi, ki stvar res razumijo. Morebiti bi ta del zveze lahko prevzela Gospodarska zveza, ki bi se v tem smislu spopolnila. — Da bomo pa mogli les na razne kraje pošiljati, moramo imeti v Primorju primerno skladišče. Morebiti bi kazalo izbrati kakšno mesto v Dalmaciji, kjer je lesna trgovina še nerazvita. Seveda ima Trst, kakor središče Primorja in vse prekomorske trgovine veliko zase. O tem bi morali razsoditi strokovnjaki, ki razmere dobro poznajo. — Zveza prevzame blago na železnični postaji. Res bo treba v nekaterih krajih od posestnikov cele gozde za sečo nakupiti. Rabijo denar, iz raznih vzrokov ne morejo ali nočejo spravljati sami lesa. Pri teh se bodo morali gozdi kupiti. Iz gospodarskega stališča bi bil pa proti temu, da bi se tako splošno postopalo. Zadruga mora les precej posekati, delavci bodo morali biti vsaj deloma tujci, tako pa ostane ves zaslužek doma. Najboljše je torej, če se v malih krajih v okvirju velike zadruge osnujejo v ta namen male lesne zadruge, ki osnujejo lastne žage, popravijo pota, napravijo riže in žične vrvi. Ker ni mogoče, da bi pri pametnem ravnanju napravili izgubo, ko prevzame les zadruga na postaji, jim denar, ki je za te naprave potreben, brez skrbi posodi domača hranilnica. Te male zadruge so članice velike zadruge z določenemi deleži. Velika zadruga dobi potrebni kapital s deleži udov in posojil. Denarni zavodi bi morali temu prepotrebnemu društvu iti na roke in dovoliti posojilo po najnižji obrestni meri. Dobra stran bi bila tudi, da je domači denar doma dobro obrestovan. Vinorcja in kletarstvo. K o (hi j je odrezati vrhe v vinogradu? Dostikrat se sliši zgorajšnjo vprašanje. Ne bode torej odveč, ga na tem mestu nekoliko pretresovati. Z odrezavanjem vrhov se pospešuje zorenje grozdja in lesa. Les pa dozori tembolj, čimbolj se spodnja očesa, ki pridejo za drugoletno rez v poštev, razvijajo in okrepijo. Krepkejša pa so očesa, rodovitnejši bode trs prihodnje leto. Po navadi naj se prične z odrezavanjem vrhov, ko konča glavna rast, ko se začne grozdje mehčati in so mladice od spodaj približno že vsaj pol metra na visoko olesenele, t. j. dozorele. Preje pričeti z prikrajševanjem, ni vedno umestno, ker se v tem slučaju dolnja očesa premočno razvijejo, ter dostikrat poženo nove poganjke, kar trs oslabi in rodovitnost prihodnjega leta zmanjša. Le še očesa ne poženo, so pa jako občutljiva proti zimskemu mrazu, ker so razbulmena. rahla. Včasih pa ne kaže tako dolgo s tem delom odlašati. V gostih močno rastočih nasadih in takih kjer je slabo kolje, v vetru jako izpostavljenih krajih in bolj senčnih legah, kakor tudi v vinogradih, kjer je vršičje bodisi od peronospore, pikeca (črnega paleža) ali plesnobe že močno napadeno, bode dostikrat potrebno preje vrhe privezovati. V takih in enakih slučajih mora posameznik sam znati razsoditi, kaj mu je storiti. So vršički bolani, se jih priporoča preje odstraniti. Odrezane dele je skrbno pobrati in uničiti, na ta način se vsaj deloma prepreči razširjanje različnih boleznij. Da pa ni grozdje, katero je bilo dosedaj ob-senčeno, vsled obrezavanja preveč pekočim solnčnim žarkom izpostavljeno, naj se to delo vrši v času, kadar solnce ne pripeka prehudo in tako, da še ostane pripognjeni del mladja nad kolom. Tako si grozdje deloma obvarujemo in tudi zabranimo premočno razvijanje doljnih očes. Zapomniti si je še, da je vedno bolje pustiti daljše, nego krajše mladice in da se, ako se namerava prihodnjo pomlad na kratko rezati, lahko preje prične z odrezavanjem vrhov, kakor pa, če se misli na dolgo rezati. Z. Kletarski tečaji. Meseca septembra bo imel deželni potovalni učitelj g. Fr. Gombač 4 dvodnevne kletarske tečaje, in sicer: V sredo in četrtek, dne 6. in 7. septembra v Vipavi. V sredo in četrtek, dne 13. in 14. septembra v Semiču. V petek in soboto, dne 15. in 16. septembra na Mav eri u (nemško). V četrtek in petek, dne 21. in 22. septembra v Krškem. Pouk se bo vršil po naslednjem sporedu: 1. Kako in kdaj naj se vrši vinska trgatev. 2. Kako je pripraviti vinsko posodo za trgatev, za mošt in za hranjenje vina? 3. Katere stiskalnice in mlini se najbolj priporočajo. 4. Določitev skladkorja v moštu ter alkohola v vinu. 5. Iz česa obstojita mošt in vino. 6. Kakšne spremembe se vrše pri kipenju mošta. 7. Kako je postopati pri napravi belega in črnega vina z ozirom na sedanjo vinsko kupčijo. 8. V kakšnih kleteh in posodah ter pod kakšnimi pogoji se mora vršiti kipenje, da se mošt, oziroma vino, ne izpridi. 9. Kdaj in zakaj je treba vino pretakati ali pres-nemati. 10. Kako, kdaj in sčim se vina čistijo. 11. Kako je ravnati z vinom za steklenice in kdaj in ktera vina so za steklenice godna in sposobna. 12. Kje in kako je hraniti z vinom napoljene steklenice. 13. Ktere vinske bolezni so najnavadnejše in kako se bolna vina popravijo. 14. Kakšna bodi vinska in kakšna kipelna klet. 15. Kako se iz kleti odpravi plesen in druge vino in posodo kvareče snovi. 16. Naprava cenili nadzemskih kleti po ameriškem načinu. Pouk, ki bo združen s praktičnimi razkazovanji, bo trajal vsak dan od osmih zjutraj do dvanajstih ter od pol dveh do petih popoldne Revni vinogradniki, odnosno njihovi sinovi, dobe vsak dan po V— K do P40 K podpore. Vsakega predavanja se sme udeležiti poljubno število ukaželjnih kranjskih in izvenkranjskih vinogradnikov, iz gorinavedenih in drugih občin, toda podpora se podeli v vsakem učnem kraju le 30 revnim udeležencem. Udeleženci, ki žele dobiti podporo, naj se zglase vsaj 5 dni prej pri kmetijski podružnici ali pri županstvu v Vipavi, v Semiču, v Krškem in za Ma-verle v Dobličah. Vrtnice in druge rože treba v jeseni okovariti. Ako hočemo to nežno stvar gojiti, ne smemo pozabiti jo tudi pred zimskim mrazom zavarovati. To pa storimo, ako jo nalahko vpognemo k zemlji in ondi pokrijemo z prstjo. Ce pa tega povsod ne moremo radi časa, pa jih skušajmo obvezati, da to zimski mraz vsaj nekoliko odganja. Za takšno obvezo velja najprej razna slama, v raznih potrebah pa še razne cape, Žaklji itd. sploh stvari, ki vsaj najhujši mraz nekoliko odganjajo. Za obvezo dreves sploh pa naj se rabi le vsikdar in povsod samo suho gradivo. 11 a z p i s! Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati šest deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1905/1906 (oziroma tudi za 1906/1907), ki se začne dne 3. novembra t. 1. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom. Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti. V šolo se sprejemajo tudi plačuj oči in zunanji učenci. Plačuj oči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej. Prošnje svojeročno pisane in kol kovane s kolkom za 1 K, je poslati do 20. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilca. Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zarad vzdržavanja učenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno skušnjo iz slovenskega jezika in iz priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadostč svojim vojaškim dolžnostim prve dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1895, št. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani, 10. avgusta 1905. Prinnrnfra en - V zn je m mi zavarovalnica proti požarnim Ako-rnpuruud se . dam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: IJuhljana, Medjatova hiša. Ogrska rožnata paprika JSf-gJSttSj™” Lastni pridelek it kg B Kron. Pošilja se proti povzetju od 1 kg naprej poštnine prosto. Nadalje posebnosti: Apeli, ogrske salami itd po najniži ceni. Hazpošiljevalna trgovina raznovrstnih deželnih pridelkov HAUFT A. HUIH) L F, Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovoda-cesta 22. 24—13 Rarlornn (m lc+ri^ gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni nauci na 1»U i;, kleli 40(Kl hl 6vllegain 500 lil belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Baderni. Zajamčeno pristno vino ima v zalogi Kmetijsko društvo v Vipavi veliko množino, katero prodaje za mašna vina belo od 40—60 kron 100 Z postavljeno na postajo Postojna. Rudeče po 35 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah V zalogi je tudi tropinsko žganje. Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza“. Globe mlekarske naprave vse stroje kakor tudi in orodje za transport mleka, za delanje masla, sira ajžjy/iitd. izborno napravljeno prodaja Globe - separator-družba Dunaj XVl/2 Neumayergasse Nr. 17. Zahtevajte ilustrovane cenike. Zastopniki se iščejo. 831 Vi—19 fatovane sprave za žveplanje trt Jednostavno i duplo delajoč ŠKROPILNICE PROTI ’ PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, JGJELIER Mi liliji H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 236 12—12 ,Alexanclra“ danski posnemalnik za mleko. Prednosti: Najostreje posnemanje — lahek tok -hitro in pripravno snaženje — nevarnost izključena — jednoletiio jamstvo. Izdeluje na uro: 55 do 500 litrov z ročnim delom, 400 do 2500 litrov z gonilno silo Zaloga vzorcev 241 12—11 akcijska družba „Titan“ Dunaj, II., Freilagergasse 5. Zastopniki se povsod iščejo. l30003đ03aa030QQ3300lll^CT^C(D^@WC'CCCC^ C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne ser blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerstliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Josephs-Ouai št. 13. 233 24-17 0CCCCC33333333333331133333333333333333331 iiiii Nad 200 strojev v zalogi! xxxxxxxx; Najboljše mlatilnice, gepeljne, tri-jerje, čistilnice (pajkelne), slamoreznice, mline in preše za sadje, fine kose, srpe in amerikanske motorje zclsi "benrLciin. posebno pripravni za kmetije in vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata po nizki ceni Karol Kavšeka nasledniki Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. 243 x—10 Slovenski ceniki brezplačno. iiiii Nad 200 strojen zalogi! lili IN a J l) o 1 j š a in najssignr*n e J š a pi*il i l-c a za štocloii je! Stanje vlog koncem leta 1904: čez II milijonov kron Denarni promet v letu 1904: K 46,I73.224'38 Ljud^a posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. 4'|2o|o sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 31. decembra 1904: K ll.095.75M5 — Denarni promet v letu 1904: 46,173.224*38 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1905. Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, Od-loorrLilsi.: 234., x —16 podpredsednik. Anton Belec, posestnik., podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. predsednik. Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. Matija Kolar, Ivan Kregar, župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Ivan Pollak, Karol Pollak, (jregor Šlibar, tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Hudniku Karol Kausehegg, veleposestnik v Ljubljani. Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljud. pos. ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ f j j j j T T T T T T T T T T T T 1 T t T I T T T T T T T Gospodarska zveza 1 centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče (uhod: Kongresni trg št. 16) pr*e<=;lujo za, svoje elane št. I I vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre rrJ galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; g vseh gospodinjskih potrebščin; 30320 cLs, j O vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Bož man, uradni vodja „Zadružne zveze64. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.