TEDNIK PLAŠILO . DELOVNEGA LJUDSTVA leto xxvi. št. 46 ptuj, 28. novembra 1973 cena 1 din SLAVJE OB NOVIH NALOGAH Pred tridesetimi leti je 142 udeležencev drugega zasedanja AV\OJ-a s svojimi sklepi ustvarilo pogoje, da se po osvoboditvi dežele spremeni monarhična država v federativ- no republiko. Pot do republike - socialistične republike, je predhodno izkrčil osvobodilni boj. v katerem so sodelovali pod vodstvom komunistov vsi jugoslovanski narodi. Ob rojstnem dnevu republike bi lahko zapisali mnogo tega o lem. kar je doseženega na jugoslovanskih tleh med dvema 5la\jema: v Jajcu 1943 leta in slavjem po vsej Jugoslaviji 1973 leta. Skupna industrijska proizvod- nja je ^dvanajstkrat večja glede I na zadnje predvojno leto. Medtem ko je. na. pr. v prvi povojni petletki diplomiralo na fakultetah 8000 študentov, je v lanskem letu diplomiralo 32000 visoko izobraženih strokovnja- kov. Proizvodnja in poraba električne energije je glede na povojno sedaj 25-krat večja. Vsekakor o tem, kar je doseženo, ni mogoče povedati z enim sestavkom. Bistveno je ob tej priložnosti reči: republike nismo nikdar jemali kot darova- no stvar, pri kateri danes ali jutri ne bi mogli narediti še kaj več, da bi bila še bolj naša, bogatejša po vrednotah, po "katerih ocenjujemo neko deže- lo. Zato ob tej priložnosti slavja ne mofemo imeti v zadovolj stvu, temveč poteka to v veliki družbeni akciji, katere spod- buda je prav ta nepomirljivost z doseženim. Ob tridesetletnici AVNOJ-a končujemo delo na novi ustavi. Na temeljih ustavnih amand- majev zgrajujemo republike kot samostojne skupnosti, v katerih narodui suvereno odločajo o lastnem razvoju in so v celoti odgovorni za razvoj Zveze. Novembersko slavje se je v celoti sklada s pomembnim naporom, namreč, da bi združe- ni delavci postali nesporni gospodarji dobrin, ki jih ustvar- jajo, s tem pa temeljni subjekt odločanja v družbenih zadevah od delovne organizacije in krajevne skupnosti do občine, republike in zveze. . Te naloge, pa tudi druge, ki bi jih lahko riavedli, so bistveno obeležje naše revolucije ne samo danes, temveč tudi za leto ali dve naprej. Dejansko bi lahko rekli — če bi samo dejstvo zmage socialistične re- volucije in sklep o opredelitvi na samoupravljanje imenovali dve ključni postavki v našem povojnem razvoju, da začenja- mo sedaj tretjo, v marsičem odločujočo bitko za naš sociali- zem. Bitko, v kateri imamo — če bi zanemarili zunanje sovražnike na dmgi strani tiste, ki so proti samoupravnemu socializmu, ali pa socializmu nasploh. Zunaj vsakega dvoma je, da te , bitke - bitke za republiko, ki so jo želeli in pričakovaU razen udeležencev AVNOJ-a tisoči borcev osvobodilne vojr^e, ne bo mogoče dobiti brez močne- ga sodelovanja temeljnega sub- jektivnega dejavnika revolucije — zveze komunistov. Za takšno odgovorno nalogo se ZK (Nadaljevanje na 23. strani) 2 2 STRAN TEDNIK — SREDA, 28. novembra igjj POSEBNA SKRB KMETIJSTVU Komite občinske konference ZKS Ptuj je na zadnji seji razpravljal o izhodiščih, pogojih in aktivnosti za hitrejši razvoj manj razvitih območij v podravski regiji. Osnovno vodilo izhodišč, kot političnih stališč za sestavo konkretnih programov na posameznih območjih in področjih je, kako odpreti nove možnosti hitrejšega gospodarskega razvoja ce- lotne podravske regije in s tem tudi manj razvitih območij. Čeprav kme- tijstvo v izhodiščih ni posebej omenjeno, se je glavni del razprave na seji komiteja nanašal prav na to področje. Navajamo nekaj misli posameznih razpravljavcev: Cvetko DOPLIHAR: Kmetijstvo v Sloveniji je sedaj obravnavano enako in ima določene ugodnosti na območju celotne republike. Vse druge panoge gospodarstva so delež- ne posebnih ugodnosti, če vlagajo na manj razvitih območjih, le kmetijstvo tega nima, zato je na manj razvitih območjih v mnogo slabšem položaju. V okviru republi- ke imamo izdelanih 10 prednostnih programov za posamezne kmetijske panoge, od sadjarstva, vinogradni- štva, poljščin pa do proizvodnje mesa in mleka. To je osnovna proizvodnja, v kateri je zapopadeno tudi naše območje. Toda v republi- ških razvojnih programih se pojavlja tendenca, da bi predelavo kmetij- skih proizvodov in prehrambeno industrijo gradili v tistih centrih, kjer je industrija že razvita. Naše območje bi ostajalo le proizvajalec osnovnih surovin, v nekaterih pano- gah do 20 ali celo 50 odstotkov in tako dohodek odteka drugam. To moramo v programih popraviti, predelava naj bo tam, kjer je osnovna proizvodnja. Ce hočemo pri nas kmetijstvo hitreje razvijati, potem fnoramo na manj razvitih območjih dajati kme- tijstvu več, vlaganje mora imeti določene prednosti, ne pa, da dobiva kmetijstvo v celi Sloveniji enako. Možno je to urejati z manjšo lastno udeležbo pri investicijah ali v kakšni drugi oblDci, ker le tako bi se naložbe na manj razvitih območjih lažje izvajale. Stanko LEPEJ: Gre za konkretno opredelitev, kaj in kje bomo v ptujski občini gradili, kam vlagali. Vzemimo območje Slovenskih goric in Haloz, tu moramo konkretno vedeti, kako tem krajem pomagati. V občini bi morali bolj gledati na potrebe ljudi v posameznih krajih in jim tam pomagati. Ce bomo dajali prednost razvoja samo posameznim centrom, potem bodo vasi še bolj zaostajale. Janko BEZJAK: Moti me to, da govorimo o hitrejši rasti na manj razvitih območjih, vendar je to relativno, absolutne številke pa so v vedno večjem razkoraku, zato s tem ne smemo zavajati javnosti. V ptujski občini ima perspektivo pred- vsem kmetijstvo z živinorejo. Hrane primanjkuje tako v svetu kot pri nas, cene so se močno povišale, kar bo zagotovilo večjo donosnost kme- tijstva. Za razvoj kmetijstva mora ptujska občina v bodoče dobiti izdatnejša sredstva iz naslova manj razvitih. Potrebno je, da se v republiki ustanovi poseben sklad za pospeševanje razvoja manj razvitih območij, dokler tega ni, tudi ni pričakovati trajnega vira financi- ranja. Modernizacija kmetijstva in živinOTeje je glavni pogoj za razvoj pasivfih območij Haloz in Sloven- skih goric. Javnosti moramo doka- zati, da sta ti dve območji slabše razviti od Kozjanskega, o katerem se v javnosti toliko govori in tako ustvarja mišljenje, da je edino Kozjansko še nerazvito v Sloveniji. Karel ŽMAVC: Tudi s stahšča splošnega ljudskega odpora moramo razvijati kinetijstvo v pasivnih hribo- vitih predelih. To je nujno zaradi tega, ker ljudje odhajajo drugam, hribi pa ostajajo prazni. Prav z razvojem kmetijstva in možnostmi dodatne zaposlitve v bližini doma bomo ljudi obdržali tam, zato moramo na podeželju graditi več razvojnih centrov. Ta zahteva je prisotna pri ljudeh na vsakem sestanku. Alojz GOJCiC : Glavni problem je v tem, kako zagotoviti hitrejši razvoj Haloz in Slovenskih goric. Prvo je. da imamo izdelane programe razvo- ja, ker brez tega ne bomo dosegli ničesar. V njih mora biti točno določeno, kdo naj bo nosilec razvoja na posameznih področjih; za kmetijstvo je to brez dvoma kmetij- ski kombinat in ob njem „Perutni- na". Ko bodo izdelani programi in določeni nosilci, se šele lahko pogovarjamo o financiranju teh programov tudi od drugod. V programe razvoja Haloz in Sloven- skih goric je treba vključiti tudi asfaltiranje cest, gradnjo vodovodov, šol in drugih objektov. Jožica CARMAN: Vemo. da smo dobili obeležje manj razvite občine prav zaradi Haloz in Slovenskih goric, zato na ta območja ne smemo pozabljati. Pri Ekonomskem centru v Mariboru je že naročen razvojni načrt za Haloze; v dogovoru pa smo • tudi za izdelavo načrta za območjJ Slovenskih goric, ki bi poleg obl močja ptujske občine vključevat tudi občino Lenart. Vendar so prj EC preobremenjeni z delom, zatol danes teh programov še nimamo niti v zasnovi. Glede programov infr^. strukturnih dejavnosti pa je že občini precej storjenega. Za Halozefč imamo program gradnje vodovodalv program modernizacije cest v ob . čini. program obnove in gradnje, šolskih prostorov in varstvenih zavo. dov. Tu nastaja glavno \prašanje. kjeip dobiti denar, da bomo lahko vse to, financirali. ■ Slavko SORŠAK. sekretar medob. činskega sveta ZKS Maribor: Stri-^ njafn se s tem. kar ste povedali glede,, gospodarskega razvoja. Dejstvo da vam ne bo nihče ničesar podaiil,' da ne bo nihče sam od sebe prišel in ponujal sredstva za razvoj vaših a' krajev. Tu morate biti sami akti\-nej-i ši in pritegniti druge. Danes nam v ] Sloveniji že primanjkuje delovne e sile, na tem področju pa je je še dovolj. Zato je treba zainteresirati! gospodarske organizacije od drugod, i da bodo gradile tam, kjer je delovna; sila doma. To ni nerealno, lep dokaz i' je Lenart v Slov. goricah, kjer so ( razna podjetja odprla že več obra- tov. Vedeti pa moramo? da ni mogoče vsake vasi industrijsko raz-' vijati, temveč moramo razviti pesa-' mezne centre, ki pokrivajo dolo- čeno območje.'Razvoj manj razvitih območij je v Sloveniji že dosegel določeno mejo. Odslej je nujno delovati v smeri, da bo postal ta razvoj bolj načrten, da ne bo odvisen od pobud posameznikov. Zavedati pa se moramo, da bo problem nerazvitih območij priso- ten še precej časa: prav zato mora tudi v okviru republike dobiti večje težo. Vse to so le politična stališča, ki jih bo treba šele uveljaviti v okvirih realnih možnosti. Toda tudi to je pomembno, da enkrat točno vemo. kaj hočemo in si s programi začrtamo poti. kako to doseči, kaj lahko naredimo sami in kaj lahko zahtevamo od drugih. F.Fideršek vreme do nedelje, 9. decembra 1973. Zadnji krajec bo 3. decembra ob 2.28 Napoved: Prognozirati vreme le- tos za začetek decembra je precej kočljivo. Ce vzamemo v po štev vreme po luninih spremembah, bo snežilo in bomo imeU viliarno vreme. Moj občutek pa je, da bo 1. decembra nekaj dežja, nato pa vsaj do 8. decembra še lepo in toplejše vreme. Se pravi: Počakajmo, pa bomo videli. Alojz Cestnik tednik — SREDA, 28, novembra 1973 STRAN 3 V letošnjem tričetrtletju SO PTUJSKE OZD USPEŠNO GOSPODARILE iizacije zdruzenega dela s ja gospodarstva so v devetih i letos ustvarile za 2.b33.b04 linaijev celotnega dohodka, 24 ^ več kot fani, za prav se je povečal tudi celotni k v SR Sloveniji. Vse gospo- dejavnosti so dosegle višji dohodek od lanskega, naj- je porastel v kmetijstvu, kjer polovico večji, kot v istem u lani, med tem ko je v iji in gradbeništvu večji le za D^ena sredstva so naraščala z namiko. v gradbeništvu pa je jorabljenih nekoliko manj v kot lani. Na višino porab- sredstev so \-plivale predvsem cene materiala, porast drugih alnih stroškov, višina pospe- imonizac^e ter popravek fi- ega rezultata za del v ;nem času neizterljivih terja- odek. kot razlika med im dohodkom in porabljenimi .i je naraščal počasneje od teh {lementov ter je za 22 % vigi, lanskem primepalnem obdob- ;RS za 21 "^f). Vsa gospodarska čja so dosegla vi^i dohodek lani. najbolj je porastel v istvu - za 65 9f. najnižja )a rasti pa je bila dosežena v iriji. ki je dosegla le 4 % višji dek od lanskega. iodek za razdelitev je bil letos 868 tisoč dinarjev večji od ienega. kar je posledica izgube i ne"doseženega dohodka, ki je I v industriji - DELTA, in istvu - obrat družbene ane TGA Kidričevo. i gospodarska področja razen istva so nadaljevala z obraču- ijem amortizacije nad predpi- minimalno stopnjo, ter tako :unala za 60 7c več sredstev. wija je obračunala kar za < več pospešene amortizacije, prvo pa za 72 9c več kot v ih mesecih lani. ižbeni proizvod je nominalno !% višji kot v lanskem obdobju aša na zaposlenega 49.200 din 17 več kot pred letom, iodbene obveznosti so za 34 9?- kot lani, dve tretjini jih lie na obresti od kreditov, ki so lovečali skoraj za polovico, »o pa so porasle tudi zavaro- premije. strukturi zakonskih obveznosti* o_ višje za 46%, zavzemajo očnejšo postavko druge zakon- obveznosti iz doseženega idka in se nanašajo predvsem na itrijo. osebne dohodke so organi- ' združenega dela namenife za več sredstev, kar je za 4 isne točke nad republiškim fečjem. 'spodarstvo je ustvarilo 145. 10 dinarjev sredstev za razširjeno 'dukcijo, kar je za 18 % več kot Pregled reproduktivne sposob- po gospodarskih področjih velike razlike v obeh (ijalnih obdobjih. Industrija, 'eništvo in promet ne dosegajo s ravni, med tem, ko je •rilo kmetijstvo znatno vigo 'ulacijo kot lani. Na padec akumulacije v industriji je vplivala Tovarna glinice in aluminija Kidri- čevo, ki je ustvarila 40 % manj sedstev za razširjeno reprodukcijo kot lani. Vsi ti rezultati so bili doseženi s poprečno 7 7c večjimi osnovnimi in 45 % večjimi obrat- nimi sredstvi. Na 100 dinarjev poprečno vloženih osnovnih in obratnih sredstev, je gospodarstvo doseglo 9,3 dinarjev akumulacije, v tričetrtletju lani pa 9,9 dinarjev; tako se akumulativnost gospodar- stva^ v primerjavi z lanskim devetmesečnim rezultatom ni bi- stveno zmanjšala, znatno niga paje v industriji, kjer je bilo lani na 100 dina^ev vloženih sredstev doseženih 10 dinarjev akumulacije, v letošnjem letu pa le 7 dinarjev. Tak padec akumulativnosti v industriji je posledica padcx akumulativnosti v tovarni glinice in aluminija, kjer se je stopnja akumulativnosti zmanj- šala od 9,6 lani na 5,4 v letošnjem letu. Gospodarstvo je bilo nekoliko bolj preskrbljeno s kreditnimi sredstvi kot lani, porastli so predvsem dolgoročni krediti za obratna sredstva, kar je delno posledica konverzije kratkoročnih bančnih sredstev v dolgoročna. Tekoča likvidnost ptujskega go- spodarstva je bistveno izboljšana. Sredstva delovnOi organizacij na žiro računih so v devetih mesecih letos za 266 % viga kot v istem obdobju lanskega leta, daljših blokad žiro računov ni bilo. Tako je stanje terjatev do kupcev za 24 % niqe le v dveh gospodarskih področjih - kmetijstvo in gostinstvo - kot pred letom. Tudi stanje obveznosti do dobaviteljev je v povprečju za 38 % niqe, v industriji se je zmanjšalo celo za več kot polovico. V vseh gospodarskih področjih, razen go- stinstva, terjatve do kupcev prese- gajo obveznosti do dobaviteljev. Ekonomičnost v gospodarstvu je v primerjavi z lanskimi devetimi meseci nekoliko padla, saj je bilo lani na 100 dinarjev vloženih sredstev doseženo 125 dinarjev celotnega dohodka, letos pa le za 1 dinar manj. Bolj ekonomično kot lani so gospodarile naslednje gospodarske dejavnosti: kmetijstvo, gradbeništvo, trgovina, gostinstvo in stanovanjsko-komunalna dejavnost, medtem, ko je ekonomičnost najbolj padla v prometu. M. OZMEC KAKŠNI SO OSEBNI DOHODKI V PTUJSKI OBČINI? Že v juliju so zaradi odmrznitve osebnih dohodkov družbenih dejav- nosti in delu gospodarstva, kot tudi zaradi sprememb v samoupravnih sporazumih osebni dohodki moč- neje porasli. Tako znaša poprečen osebni dohodek v ptujski občini 2.001 dinar, ter je za 16 % višji, kot v lanskem tričetrtletju, v primerjavi s poprečjem iz leta 1972 pa je dosežena 11 % rast. Taka rastje bila predvidena tudi v smernicah razvoja občine za leto 1973. Ob vse hitrejšem porastu življenj- skih stroškov za okoli 20 %, so realni osebni dohodki na zaposle- nega še vedno izpod ravni, dosežene v istem obdobju lani. Poprečni osebni dohodek v gospodarstvu znaša 1.964 dinarjev in je za 17 % vigi. Najvišja rast je dosežena v kmetijstvu, za 24 %, manj pa so porasli osebni dohodki v projektiranju, kjer je poprečni osebni dohodek že dalj časa najvišji, saj znaša 3.518 dinarjev. V negospodarstvu so poprečni osebni dohodki naraščali po stopnji 7,8 %, vendar so še vedno višji kot v gospodarstvu, saj znašajo 2.185 dinarjev. Pregled izplačanih osebnih dohod- kov po razponih čistega osebnega dohodka na zaposlenega v mesecu septembru daje naslednjo ugoto- vitev: Od skupnega števila 10.893 zaposlenih, ki so bili v septembru na delu in prejemali osebni dohodek za polni delovni čas, je prejemalo do 800 dinarjev kar 6 zaposlenih, od 801 do 1200 dinarjev ' 727 zaposlenih od 1201 do 1600 dinarjev 2726 zaposlenih, od 1601 do 2000 dinarjev je prejemalo . 2.961 zaposlenih, od 2001 do 3000 dinarjev je prejemalo 3.169 zapo- slenih, od 3001 do 4000 dinarjev je prejemalo 873 zaposlenih, od 4001 do 5000 dinarjev je prejemalo 308 zaposlenih, nad 5000 dinarjev pa je prejemalo le 123 zaposlenih. Iz podatkov je razvidno, da je v letošnjem septembru prejemalo še 128 zaposlenih osebni dohodek pod 1.000 dinarjev, od tega 108 v gospodarstvu in 20 v negospo- darskih dejavnostih. Osebni doho- dek nad 4.000 dinarjev je prejemalo 431 zaposlenih, od tega 202 v gospodarstvu in 229 v negospodar- skih dejavnostih. M . OZMEC 2 4 STRAN TEDNIK — SREDA, 28. novembra igjj ASFALT V LESKOVCU? 18. novembra 1973 je bil v Leskovcu zbor volilcev. Razpravljali so o moderniziranju glavne ceste, ki vodi skozi kraj. Celotna trasa od Vidma do Cvetlina je dolga cca 11 km. Je to republiška cesta, ki veže Ptuj z obmejnimi hrvaškimi kraji: Trakoščan, Ivanec in drugimi in je trpba izvesti asfaUiranje po republi- ških predpisih. Predračun predvi- deva 800,000.000 din stroškov. Dela naj bi izvedli v etapah. Na območju krajevne skupnosti Leskovec še ni metra sfaltnega cestišča, kar je gotovo redek primer, če se ozremo v turistične kraje in obmestne predele naše domovine. Tam si arfaltno urejajo (so pač finančno močnejši) vaške prehode, glavno cestno omrežje jim je bilo urejeno iz skupnih virov. Pri nas naj vaščani uredijo republiško cestno žilo in to po predloženi prispevni lestvici: uslužbenci, delavci, upoko- jenci in zdomci vsak po eno plačo, kmetje do tisoč dinarjev KD 50 %, od 1-3 tisoč 40 % in kmetje z nad 3000 osnove 30 % od katasterskega dohodka. Ker je davčna lestvica ravno nasprotna, je bilo predloženo, naj bo odmera vsaj enotna 40 % po KD, vendar do predlaganega glasova- nja ni prišlo, Zborovalci so bili izredno zainte- resirani, vendar prešibki, za moder- nizacijo ceste, ker je prispevek, ki bi ga krajani doprinesli v ta namen, sam premajhen za začetek. Tu bi se morala vključiti s prispevki podjetja, posebno tista, ki žanjejo dobiček iz tega predela Haloz, družbeno-poli- tične organizacije s svojim vplivom, občina, republika itd., saj cesta ni samo krajevnega značaja, temveč širšega, tudi turističnega pomena, ko povezuje izletniško točko- -Trakoščanski grad s privlačnim jezerom. Kraj bi pa dobil lepši videz. Zraven lepega števila vaščanov sta sestanku prisostvovala Anton Žagar, podpredseflnik SO Ptuj in tajnik cestnega sklada ing. Jože Botolin. Prvi je obrazložil načrt asfaltiranja cestnega morežja, drugi pa finančno plat. Rečeno je bilo, med drugim tudi, da čim več bodo skupaj spravili krajani tem več bo prispevala skupnost, kar se po mnenju vaščanov nikakor ne sklada s socialnim stanjem prebivalstva. Socialnih razlik ne bomo odpravili, če bomo šli po načelih: „Kdor ima lepo, dobro suknjo, dajmo mu še eno, kdor nima nobene, naj ostane brez nje", je izjavil prisoten kmet. Z asfaltiranjem ceste šolarji ne bi bili deležni tolikega prahu ob odmorih, na poti v šolo in iz šole. Obnovljena šola bi tudi dalj časa ostala lepša. Skoda, da še ni ograje, kot je bila svoj čas in še nekako do obnavljanja. Sedaj je stlačena v zemljo, saj ni čuda, ko ni bilo skakanja čez plot ter tekanja do bližnje točilnice ne konca, ne kraja. Sprva bi človek mislil, da je kaka tekma z ovirami, pozneje so pot ugladili, ko je žična mreža popustila ter polegla po zemlji, in skakanje čez plot je prenehalo, začela pa seje hoja po njem. Ljudje še vprašujejo, zakaj je izbrisana letnica zgraditve šole. V rahlem loku zgoraj je bil napis: NARODNA ŠOLA, pod njim v sredi 1912. Ob prihodu okupator- ja 1942 1. je napis izginil, sedaj pa še letnica, namesto, da bi napis obnovili. Tujci, ki se ustavljajo tukaj in občudujejo lepo urejeno šolo, vprašujejo: „Kdaj pa je ta šola bila postavljena?" jm. skupščina o gospodarstvu Gospodarstvo ormoške občine v devetih mesecih letošnjega ^^ lepo napredovalo. Celotni dohoS se je glede na enako obdohi! lanskega leta dvignil kar za odstotkov, zaposlenost je narasla , 4, poprečni osebni dohodek na 11 odstotkov. Rezultate poslovnega uspeha prvih devet mesecev letošnjega so včeraj pregledah odborniki zbo ! delovnih skupnosti in občinske?! zbora skupščme občine Ormož v nadaljevanju seje so poslušali infoj macijo o skupnih naložbah v tovarn „Jože Kerenčič" Ormož ter poroet lo o poteku proslav ob TOO-ietnic., Ormoža. ' Na dnevnem redu je bilo še sprejemanje družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnsoti na območju občine Ormož, dveh odlokov premoženjsko pravnih skupnosti na" območju občine Ormož, dveh odlokov, premoženjslo pravnih za. dev in drugo. i. Šolska stavba med obnovo Komisija za delovne odnose TP »ZARJA« ORMOŽ, Mestni trg št. 4 razpisuje prosta delovna mesta 1, Poslovodja poslovne enote Gostilna Tomaž 2, Natakar-ice poslovne enote Gostilna Tomaž 3, Referenta za cene in kalkulacije v upravi podjetja Pogoji — pod 1 in 2 poklicna šola gostinska smer s 3—5 let delovne prakse v gostinstvu — pod 3 srednja ekonomska ali njej enaka šola Razpis velja 15 dni po, objavi. Nastop dela možen takoj. Vloge z dokazili o strokovni izobrazbi je dostaviti v razpisnem roku na upravo podjetja. tednik — SREDA, 28, novembra 1973 STRAN 5 ; KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ ČESTITA 06 PRAZNIKU OGENJ ŽIVLJENJA POČASI UGAŠA IVAN'JK0VCI - v dvorani prosvetnega društva seje zbralo nad 75 ostarelih občanov te KS. 30 so jih obiskali na domovih. Koliko izmed nas mlajših je ukšnih. ki ne bomo učakali starosti, bi okusili slasti in grenkobo tega ! :ela človekovega življenja. Doživeti inogo lepih in težkih trenutkov, ki lajejo moč in smisel ter na stara leta premišljati o tem v varnem zapečku iomače hiše. Misel le tu in tam pretrga čebljanje vnučkov, ki se »mukajo okrog babičiniJi ali dedko- lih nog. Toda. koliko naših staršev ma takšno, rekli bi idealno starost, io so preskrbljeni z vsemi material- nimi dobrinami in povrhu še deležni :oplote domačega ognjišča? Redki zato so toliko bolj potrebne stalne oblike sosedske pomoči ki se e v nekaterih občinah že lepo. jveljavila. Imamo tudi poseben dan Ostarelih, to je 20. november, ko se vsako leto še posebej spomnimo na ^.aše ostarele sovaščane. ter jim pripravimo manjše pogostitve, spre- eme. kulturne programe in lepo MIKLAVŽ - Lansko leto je prišlo nekaj nad 40 ostarelih vaščanov, letos pa že nad 80. Nekaj so jih obiskali na domovih. KOG - Tu se je od nekaj nad 100 povabljenih odzvalo vabilu 60 ostarelih. Na domovih so jih obiskali 20. besedo, ki je spodubda za življenje. Na območju občine Ormož so pri vseh krajevnih skupnostih ustanov- ljene posebne komisije za sosedsko pomoč, ki so se letos vse povrsti izredno izkazale in naredile svojim 70 in več let starim občanom „vsaj en dan življenja lepši". Pri tem delu x>magajo krajevni odbori Rdečega criža, družbenopolitične organiza- cije posameznega kraja, društva in posamezniki. Na praznični dan, to je 20. novembra, so bili takšni sprejemi v Ivanjkovcih, na Kogu, pri Miklavžu, v Ormožu, Podgorcih in pri Tomažu. Pri Veliki Nedelji je bila prireditev minulo sobo.;o, medtem ko Središče pripravi takšen sprejem navadno ob svojem krajev- nem prazniku, 11. aprila. Sprejemov in pogositev se je udeležilo letos nekaj nad 450 ostarelih občanov, približno 150 pa so jih obiskali na domovih ter obdarili. To so (Konec na 6. strani) 2 6 STRAN TEDNIK — SREDA, 28. novembra igjj OGENJ ŽIVLJENJA POČASI UGAŠA (Nadaljevanje s 5. strani) predvsem tisti, ki zaradi starosti ali bolezni niso mogli priti na pogosti- tev. Vzdušje na prireditvah je bilo nadvse prijetno. Dan je bil lep, zato so lahko prišli tudi tisti, ki lansko leto zaradi poledice niso mogli"priti. Vesele priložnostne programe so pripravili učenci osnovnih šol skupaj s svojimi učitelji. Ljudje, ki so preživeli dve svetovni vojni in se vse življenje ubadah z obdelovanjem zemlje, da bi preživeli svoje številne družine, so izražali hvaležnost ob tej majhni pozornosti družbe. Posebej so naši starčki in starke z veseljem sprejeli prisrčne pozdrave najmlaj-' ših. Posredovali so jim košček svojega veselja in marsikatero oko se je orosUo ob misli na mladost, ob misli na prehojeno življenjsko pot in prijetni zavesti, da so ustvarili svojim otrokom boljše življenje. Prav ljubezen do domače zemlje je bila tista, ki je in še daje moč, da ostareli in včasih zelo osamljeni ljudje ne odidejo v mesta, k svojim preskrbljenim otrokom. Obe vojni sta na rokah in obrazih naših ostarehh staršev pustih svoje sledo- ve, kar priča, da tod živi'zaveden slovenski človek, zato je naša dolžnost, da z oblikami sosedske pomoči napravimo tem ljudem jesen življenja lepšo in predvsem življenja vredno. Koordinacijski odbor za sosedsko pomoč pri občinskem odboru Rdečega križa Ormož je ob letošnjem dnevu ostarelih sklenil podeliti pet priznanj tistim, ki se pri nudenju sosedske pomoči še posebej trudijo. Priznanja so izročUi* pred- stavniki koordinacijskega odbora, ki so se udeležili vsakega izmed sprejemov. Dobili so jih: Bolfenk Pokri\-ač s Koga. Krista Filipič iz Brebrovnika: Marija Trstenjak iz Lahonec: .Alojz Hrgula s Hranjigovec in Alojz Fras iz Sejanee. Zanimi\-o je. da so med dobitniki priznani trre moški ir PODGORCI - Blizu 40 ljudi se je zbralo v dvorani prosvetnega društva. Mnogi so bili udeležni tudi obiska doma. ORMOŽ - Nabito polna dvorana DU. Nekaj nad 120 udeležencev VELIKA NEDELJA - V šolski telovadnici je bila prijetna družba 40 najbolj osamljenih ljudi s področja KS. Doma so jih obiskali in obdarili 28. TOMAŽ - Po proslavi v dvorani PD je bila pogostitev v znani gostilni ..Pri Micki". Udeležencev je bilo nekaj nad 75. Nad 30 so jih obiskali doma. Foto: J. R.AKUŠA tednik — SREDA, 28, novembra 1973 STRAN 7 NOVINARJI IZ SVETOZAREVA V BISTRIŠKI OBČINI Pred nekaj dnevi se je mudila v občini Slov. Bistrica na tridnevnem obisku delegacija novinarjev lokalne- ga lista Novi put in radia Švetozareva. V času bivanja v občini Slov. Bistrica je bila delegacija gost OK SZDL Slov. Bistrica, njihov osnovni namen pa je bil kar najbolje seznaniti se z življenjem in delom ter pomembnimi kulturno zgodovii> skimi in turističnimi kraji te občine. Posebno zanimanje so gostje iz pobratenega Švetozareva pokazali za gospodarski razvoj in delovanje ^užbenopolitičnih ter spedalizira- nili orga- nizacij. Da bi svojim gostom pokazali kar največ iz življenja in kulturnih dogajanj občine, je. vodstvo OK SZDL Slov. Bistrica pripravilo poseben program obiskov in raz- sovorov. Gostje so prvi dan skupno "s predstavniki OK SZDL, ZZB NOV in Temeljne kulturne skupnosti občine Slov. Bistrica in novinarjem Tednika obiskali najprej Sagadinovo domačijo, kjer so se seznanili s tragičnim dogodkom v hiši Sagadi- novih iz časa NOB. Pot so nato nadaljevali prek gradu Štatenberg do osnovne šole Poljčane. kjer jim je vodstvo šole skupno z učenci pripravilo lep sprejem. Učenci so ob tej priložnosti izvedU krajši kulturni program, ki so ga gostje posneli tudi na magnetofonski trak in ga bodo predvajali v okviru programa radia Svetozarevo. Ravnatelj šole Alojz Mesarič je gOste seznanil še z zgodovinskimi momenti in razvojem šolstva v Poljčanah. Po 'obisku otroškega vrtca v Oplotnici so gostje skupno z gostitelji OK SZDL nadaljevali pot do Osankarice in dalje do poslednjega bojišča Pohor- skega bataljona k" Trem žebljem. kjer so položili na osredriji spomenik venec. Predstavnik muzeja NOB iz Maribora je goste seznanil z boji pohorskih partizanov s poseb- nim poudarkom na Pohorskem bataljonu. V pravem snežnem metežu so obiskali partizaansko • bolnišnico Jesen in se nato prek Treh kraljev, kjer so si, ogledali še kraj bodočega zimsko-športnega rekreacijskega središča Bistričanov vrnili v SloV. Bistrico. Drugi dan so si ogledali delovne- organizacije IMPOL v Slov. Bistrici, tovarno otroškega pohištva LIP Slov. Konjice, LIO Poljčane in EMI Poljčane, kjer so jih sezna.nili s proizvodnjo in doseženimi rezultati Spregovorili pa so tudi o bodočih načrtih v teh delovnih kolektivih. Pomemben je bil razgovor z najodgovornejšimi družbenopolitič- nimi delavci občine, kateri so, na čelu s predstavnikom skupščine občine Slov. Bistrica Mirom Kolen- kom novinarje iz Švetozareva obširno seznanili z življenjem in delom v občini njenih razvojnih načrtih in doseženih rezultatih. Ob zaključku so se novinarji iz Švetozareva pogovarjali še z nekate- rimi družbenopolitičnimi delavci občine, obiskali so dve kmetijski gospodarstvi in se pogovarjali s preživelimi interniranci iz te občine, ki so bili v času NOB Izgnani v občino Svetozarevo. •Ugotovitve in spoznanja iz občine Slov, Bistrica todo novinarji iz Švetozareva opisali v posebni slavnostni števifici lokalnega časo- pisa NOVI PUT in v več odlomkih v posameznih -oddajah radia Svetoza- revo. V. H. Razpisna komisija DOMA UPOKOJENCEV IN OSKRBO- VANCEV MURETINCI na podlagi določil statuta zavoda in sklepa organa upravljanja z dne 19. novembra 1973 razpisuje 1 - delovno mesto direktorja Kandidat za to delovno mesto mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ. da, izpolnjuje pogoje, do- ločene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da |ma višjo izobrazbo socialne smeri, — da ima 15 let prakse, od tega 10 let na vodilnih delovnih mestih, — da je moralno in politično neoporečen, in 2 - delovno mesto računovodje za katerega mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, dolo- čene z zakonom, — da ima srednjo izobrazbo ali pa nižjo izobrazbo s strokovnim izpitom ter 15 let prakse, od tega^ 10 let na vodilnih delovnih mestih, — da je moralno in politično neoporečen. Osebni dohodek na obeh delovnih mestih je dolo- čen s samoupravnim sporazumom. Kandidati morajo k prijavi predložiti glede na raz- pisne pogoje dokazila o strokovnosti in praksi ter neoporečnosti, istočasno pa kratek življenjepis. Prijavo za razpisano delovno mesto direktorja ali računovodje morajo kandidati poslati v 15 dneh po objavi razpisa v časopisu v kuverti na naslov: Razpisna komisija Doma upokojencev in oskrbo- vancev Muretinci, Muretinci 45., 62272 Gorišnica. Razpisna komisija 2 8 STRAN TEDNIK — SREDA, 28. novembra igjj DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA A.P. MARIBOR poslovalnica PTUJ AVTOBUSNI PROMET MARIBOR VAM ŽAGO- TAVLJA HITRO, UDOBNO IN VARNO vožnjo. ZATO, KADAR POTUJETE, POTUJTE LE Z NA- MI! Čestitamo ob prazniku KRATEK PREGLED DELOVANJA OF V LOVRENCU Ozemlje sedanje krajevne skup- nosti Lovrenc se je že leta 1941 pridružilo upornikom proti okupa- torju. Najprej so se povezali v osvobodilno gibanje Martin Koro- šec, trgovec; Maks Ivančič, mlinar in Pišekova družina, nato pa Ivan Medved, Ivan Mežnarič in dri^i. Povezani so bili z aktivisti OF Lackom, Osojnikom, Zvonkom in ženko Sagadin ter z dr. Pečetom, zdravnikom na Ptujski gori. V Ivančičev mlin so prišli partizani Lackove čete spomladi 1942 po tam shranjeno oroge. Zbiranje za parti- zane in vezi, ki so vodile v Ptuj tudi prek trgovskega pomočnika Maksa Najbauerja v Hajd,ini, je pretrgal okupator, ko je avgusta uničil Lackovo četo, umoril Lacka in obračunal z večino drugih uporni- kov. Spomladi 1943 je nova zveza boja za svobodo vodila v Ruše k aktivistki Linki Ksela. V Sajkovi domačgi v Slapah pod Ptujsko goro sta Linka 'in domačin Tone Olstrak z Majšperka natisnila letak v imenu Pohorskega bataljona. Šapirograf za tisk je priskrbel Martin Korošec. Ko je okupator zaprl Olstraka, je našel sled za aktivisti v Lovrencu. Julija 1943 je zapil Maksa Ivančiča, Martina Korošca in še dve sodelavki. Olstrak, Ivančič in Korošec so morali v taborišče. Doma pa so julija 1943 ustanovili odbor OF za Lovrenc in Cirkovce s šekretaijem Martinom Ojstrškom v prisotnosti aktivista Zvonka Sagadina. Širšo povezavo z osvobodilnim bojem v ptujskem okraju je organizacija OF v Lovrencu našla po prihodu Goloba in Belšaka s Pohorja na politično delo v ptujski okraj. Leta 1944 so -ustanavljali po vaseh v tedanji lovrenški občini odbore OF in ZSM. Mladina je najbolj vneto zbirala za partizane, oprezovala za nemškimi namerami in širila osvobodilni tisk. Na območju Lovrenca, Župečje vasi, Apač in Pleterja, so našli oporišča kurirji 8 TV postaje z Bolfenka. Lovrenc je bil povezan tudi z velikim delovnim taboriščem v Stmišču, kjer je okupator gradil tovarno glinice. V taborišču je delalo okrog 400 ljudi. Dvoje posebnih taborišč, za vojne ujetnike in politične nezanesljive v Stmišču ^e našlo zaveznike pri OF lovrenške občine. Zaprtim so člani OF po- mgali pri pobegih. Nemški viri navajajo več sto beguncev raznih narodnosti iz taborišč v Stmišču, saj so bežali tudi delavci iz „svobod- nega" dela taborišča, ki so jih Nemci privedli sem iz raznih okupi- ranih dežel Evrope. Aktivisfi so ubežnike vodili na postajo 8 TV, kurirji pa so jih spremljali dalje. Prostor nam ne dopušča, da bi navedli vse sodelavce osvobodilnega boja lovrenškega območja, zato navajamo le nekatera, najtrdnejša oporišča kurirjev in aktivistov. Ogla- si so se pri Ivaničevih, Medve- dovih, Pišekovih, Zdolškovi, Dreven- škovi, mlinarju Olstraku, Mežna- ričevih. V Apačah prr Kozodercu, Kaučevičevi Mariji, Mihaelu Moj- zerju in Blažu Vidoviču; pri Predi- kakovih, pri Francu Puku, Peršu- hovi, Beraničevih. Ko je okupator leta 1942 osumil dr. Pečeja in ga poslal v Nemčijo, je njegov naslednik, zdravnik dr. Koro- šec, nadaljeval Pečetovo zvezo z OF, predvsem se je zavzemal za bolne in ranjene partizane. Z njegovim avtom sta se o^eljali tudi Marija Loštrek in Vida Cardoš do Stoperc na poti v partizane. Napisano je le nekaj drobcev iz mnogih dogodkov, ki ^letajo kro- niko narodnoosvobodilnega boja Lovrenca in njegove okolice. Največ sta pripomogla, da so zapisani spomini ljudi na osvobodilni boj v lovrenškem območju - Manin Ko- rošec in Ivan Mežnarič. Pobudo za to pa sta dala ptujski muzej in organizacija ZB NOV ptujske ob- čine v letih 1960 do 1965. V.R. Ustanovljena TTKS tudi v bistriški občini v četrtek, 15. novembra 1973 so v Slov. Bistrici ustanovili temeljno telesno4cultumo skupnost. Sprejeh so statut, poslovnik, programska izhodišča razvoja telesno kulturne dejavnosti, teze za izdelavo enolet- nega programa in nato so še razpravljali o telesno kulturni problematiki v občini. Financiranje je osnovni problem o dejavnosti telesno-kultumih organizacij. To odločilno vpliva tudi na sprejem delovnih programov, ki so v najyeč primerih skromni. Takšna program- ska usmerjenost društev in ekip pa je tudi vzrok, da mnogi ostajajo pod nivojem svojih dejanskih tekmo- valnih sposobnosti. Tudi programi iz omenjenih vzrokov niso vedno dolgoročni, v kolikor so pa, jih morajo prilagajati razpoložljivim finančnim sredstvom. Društva in klubi, ki tekmujejo v regionalnih pa tudi zveznih ligah, bodo tudi v prihodnjem letu porabili največ. Zadnjih nekaj let se je v občini pričelo delati na področju rekreativ- nega športa. V prihodnjem letu bo usposobljena v bližini Slov. Bistrice prva trim steza v občini, obnovljen bo kopalni bazen v Slov. Bistrici in zgrajen nov v Poljčanah. Pozimi bo pričela delovati prva smučarska vlečnica na bistriškem Pohorju. Pričakujejo, da bo hotel Planina 29. novembra predal namenu avtomat- sko 4-stezno kegljišče. Ob narašča- jočem zanimanju za rekreativni šport bodo to velike pridobitve, ki pa bodo zahtevale tudi večjo usmerjenost finančnih sredstev na to področje. Vsekakor slabo stanje večjega dela telovadnih objektov narekuje vzdrževanje in obnavljanje z dolgoročno politiko. Ob vsem tem bo treba računati tudi z dejavnostjo šolskih ^ortnih društev, strelske zveze, lovcev, ribičev, AMD ter planincev in tabornikov, za katere bo treba v financiranju posvetiti posebno po- zornost še posebej, ker se te dejavnosti prav sedaj nenehno širijo z novimi člani in oblikami dela. V 22 klubih in društvih na območju občine deluje okoli 5000 občanov. Ob tem pa se pojavlja problem vodstvenih, predvsem strokovno usposobljenih kadrov. V občini je po zadnjih podatkih trenutno aktivnih 43 strokovnjakov na področju telesne kulture in okoli 190 vodstvenih kadrov. To pa je za število vključenih članov veliko premalo, zato bo nujno vlagati tudi nova sredstva v vzgojo le-teh. Ustanovna skupščina je bila izredna priložnost, da se vsaj kolikor toliko obnovijo podatki o dejavnosti in članstvu in na osnovi tega zavzemajo odločnejša stališča za nadaljnjo dejavnost na področju telesne kulture. TKS bo vodil 7-članski izvršni odbor ter/5-članska delegacija za RTKS. Za predsednika skupščine so izvoUli predmetnega učitelja Borisa Juraka. VH tednik — SREDA, 28, novembra 1973 STRAN 9 TGA od 1. 4. 1974 dalje s polno kapaciteto? Centralni delavski svet tovarne dinice in aluminija ,,BORIS KIDRIC" v Kidričevem je pred kratkim obravnaval poročilo o energetski situacpi, ker kolektiv ob ugasH elektrolizi .,A" vedno pričakuje razveseljivih vesti. Po seji j je tajništvo izdalo informacijo, v ; kateri je poudarjeno, da so še vedno ! remonti v termoelektrarnah Šoštanj ■ m Trbovlje, kar bo trajalo do 17. decembra, da pa bo stanje po ■ remontu takoj -boljše, ker bodo ; obratovali vsi agregati v termoelek- trarnah in tudi hidrocentralah. V - prihodnjem letu bo v Jugoslaviji primanjkovalo 1,8 milijarde KWh, _ vendar le: če bo začela obratovati i novograjena elektroliza v Šibeniku s i kapaciteto 75.0000 t aluminija J letno. Vsekakor bi se naj s 1. 1. 1974 Kklričevo pričelo postopoma vključevati v proizvodnjo, (pe se bo to zgodilo in če bo šlo vse po načrtih, bi lahko do konca februarja ! že začelo obratovati 120 peči, ostale pa do konca marca 1974. FM KAJ POVEDO OROŽNIŠKE PRIJAVE O PARTIZANIH V LETU 1943? 2. nadaljevanje Zaradi kazni, ki jo je prejel za zvesto sluŽ bo okupatorja vermanski poveljnik v Žerovincih 15. septem- bra 1943 so Nemci napreglivse sile, da bi partizane izsledili. Za pohod proti partizanom so zbrali 500 mož, navaja orožniško poročilo iz Ljuto- mera. V poročilu čitamo, da so zbrali za pohod orožnike iz Ptuja in radgonskega okraja in dve kompaniji vermanov, eno iz Ptuja in drugo iz Ljutomera. Na pohodu so odkrili 18. septembra okrog pete ure zjutraj dva moška pri ljutomerskem poko- pališču. Na povelje se nista ustavila. Zato je verman S. iz Ptuja za njima sprožil štiri strele. Toda oba sta se zgubila izpred oči zasledovalcev. Okrog devete ure pa so na drugem kraju spet odkrili enega izmed njiju. Pozvali so ga, naj obstane. Ker ni hotel, so znova streljali in ga zadeli v glavo. Hudo ranjenega so odpeljali v ormoško bolnišnico, kjer so v njem prepoznali Franca Krambergerja, r. 1910, mizarskega pomočnika iz / Nedelje. Iz prijave orožniške postaje Mihalovci v Slovenskih goricah okrajni orožniški postaji v Ptuju čitamo, da se je kmet Alojz Stojko iz Žerovinec udeležil pogreba vermanskega poveljnika. Ko se je vračal proti domu, sta ga na poti dva moška hudo pretepla in pri tem poudarjala, da je s tem prejel plačilo, ker je šel na pogreb. vesti o partizanih bli- zu meje na hrvaški strani Orožniški poveljnik Leoni v Ptuju je prejel poročilo orožniške postaje v Podlehniku, daje obmejna straža z Maclja opazila 17. in 18. septembra 1943 na cesti Podlehnik-Krapina, na hrvaških tleh približno 100 partizanov, oboroženih s puškami, pištolami in ročnimi bombami. Banditi, kakor v poročilu imenujejo partizane, so graničarje razorožili, navaja poročilo. Pobrali so jim tudi municijo in obleko. Obmejna straža na Maclju šteje 7 mož, od katerih sta bila ob partizanskem napadu v postojanki le dva. Tudi z Borla je prispela v Ptuj vest, da so graničarji opazili 23. septembra na hrvaški strani ob meji pri Florjanu partizane. Znova so prejeli v I^uju poročilo z Borla 29. septembra, ko je orožnik Pola- nec javil, da se zadržuje veliko partizanov na gričevju Ivanica na Hrvaškem, ki je oddaljena od meje okrog 20 km. Iz Ormoža pa je prispela vest, da so štiri brigade partizanov zahodno od Varaždina. Okrog osme ure zvečer, 28. septembra sta padla v spopadu s partizani pri Varaždinu ava Nemca. o partizanih v halozah septembra 1943 fz Makol so javili orožniki v Ptuj, da seje 30. septembra 1943 pojavilo v Lešju pri Makolah pri posestniku Krapši precej partizanov. Števila poročilo ne navaja. Partizani so domačemu sinu vzeli vermansko uniformo. Tudi blizu Medvede so se 30. septembra pojavili partizani. Bilo jih je okrog 50. Obloženi so bili z nahrbtniki in precej med njimi je premoglo puške. Nekega fanta so ustavili in vprašali za pot proti Ptuju. I Vodja gestapa v Ptuju, Kouba pa je javil v Maribor, da so opazili pri Makolah 30. septembra 1943 skupi- no 50 do 60 partizanov, »ki so premogli le štiri do šest pušk. Korakali so proti vzhodu. Vodil jih je moški v orožniški uniformi Naj pojasnim nemške prijave o partizanih 30. septembra 1943 v Halozah! O njih smo pisali že v prejšnjih številkah našega lista, ko smo objavili spomine Franca Belša- ka-Simona na osvobodilni boj pred tridesetimi leti Veliko skupino partizanov, ki jih navaja v spominu Franc Belšak-Simon iz Muretinec, so sestavljali hrvaški begunci iz Avstrije in Nemčije, ki so se zatekli k partizanom na Pohorje. S Pohorja jih je spremljala partizanska patrulja na Hrvaško. Tov. Belšak se datuma px)hoda te skupine skozi Haloze na Hrvaško ni točno spomnil, orožni- ška poročila pa ga določajo. Tov. Belšak nam je povedal, da sta bila v patrulji, ki je partizane spremljala, partizana Franc Belšak-Tone, sin Franca Belšaka in še partizan z imenom Gašper. Dalje prihodnjič V. Rojic 2 10 STRAN TEDNIK — SREDA, 28. novembra igjj DALEČ NAD REPUBLIŠKIM POPREČJEM Letošnjo jesen je v sedmih vrtcih občine Ormož našlo zavetišče 259 otrok, ki so razporejeni v 18 oddelkov. Število otrok v vrtcih predstavlja približno 20 odstotkov vseh otrok, ki bi lahko prišli v poštev. Za občino Ormož je to precej ali celo zelo mnogo ob dejstvu, da je republiško poprečje približno 10 odstotkov. Poleg osnovnega šolstva je razvoj oddelkov predšolskega varstva nare- dil velik razmah predvsem v nekaj zadnjih letih. Vrtci so rasli vzporedno z urejevanjem šolskega prostora. To niso samostojne ustanove, temveč so vsi vrtci oddelki rednih osnovnih šol. Verjetno so v Ormožu prav zaradi tega dosegli razmeroma lepe uspehe. Mreža predšolskih ustanov, ozi- roma oddelkov varstva predšolskih otrok še vedno ni zadovoljiva. Ne pokriva še področja vse občine, še posebej je premalo teh oddelkov na odročnih predelih občine. Svet za otroško varstvo pri temeljni izobra- ževalni skupnosti Ormož so trudi tudi otrokom najodročnejših krajev priskrbeti predšolsko vzgojo in varstvo. Vpliv tega dela se še posebej močno odraža v poznejših letih pri delu otrok v šoli. Vsem otrokom je potrebno nuditi enake pogoje ob vstopu v šolo, zato so takšna prizadevanja nujna. Sedaj delujejo vrtci na Kogu (20 otrok), pri Miklavžu (44 otrok), v Ormožu (103 otrok), Podgorcih (15 otrok). Središču ob Dravi (41 otrok), pri Tomažu (13 otrok) in pri Veliki Nedelji (24 otrok). Vrtec v Ivanjkovcih bo po predvidevanjih odprt še letos. Sprejel bo 40 otrok, jr Nujno... pomagajte NJIH DELO SPOŠTUJEMO LE, CE GRE ZA NAS ALI NESREČO BLIŽNJEGA 5. nadaljevanje Primer sem vam povedal zaradi tega, ker menim, da tu in tam dobi dovoljenje za nošenje orožja oseba zaradi potreb njegove službe, premalo pa se preverja, kakšna oseba je to: ali je alkoholik, agresiven tip, bojazljiv tip ali psihično prizadet. Mnogi se opri- mejo določene službe le zato, da lahko zaprosijo za oroge. Nam pogosto grozijo z orogem in to največkrat osebe, ki imajo dovo- ljenje za posedovanje oroqa;kaj naj to pomeni, da bomo v bodoče tudi mi morali nositi strelno oroge, saj smo vendar reševalna služba? Nosilci, oziroma posedovalci strelnega orožja so reševalcem pa tudi milici zelo nevarni, kadar zapadejo v nesrečo in dobijo poškodbe glave, zaradi katerih se njihova prištevnost zmanjša. Najhuje je takrat, ko je nosilec orožja sam povzročil nesrečo in se boji odgovornosti, celo reševalca, ker se boji, da ga bo ta namesto v bolnišnico, zapeljal na postajo milice. Vsakega poškodovanca milica kakor reševalci, najprej prepeljejo do zdravnika, komaj nato se ugotavlja, kdo je krivec in kako je prišlo do nesreče, seveda pa mnogi občani mislijo obratno, največkrat pa poškodovanci, ki so dobili udarce po glavi. Ti se zaradi neprištevnosti branijo prevozov v bolnišnico, čeravno so potrebni hitre zdravniške pomoči, grozijo voznikom reševal- cev ali jih celo fizično napadajo. Reševalna služba se je in se tudi bo še nadalje srečevala z nenehnimi problemi, kajti ti so del njihovega humanega poklica. Vendar bi bilo mogoče mnoge probleme odpraviti na minimum, v kolikor bi občani ob nesrečah ali boleznih znali pravilno ukrepati. Ce najprej pričnemo pri nesrečah: Ob nesreči smo najprej kot prisotna oseba dolžni zavarovati ponesrečenca in ukreniti vse, da ohranimo njegovo življenje. (Očistiti dihalne poti, preprečiti zadušitve,, dajati umetno dihanje, ustaviti krvavitve in odstraniti predmete, ki so povzročili nesrečo, na primer električni vod). Po vsem tem sledi OBVESTILO O NESRECL Tega lahko posredujemo sami ali katerikoli izmed prisotnih, kajti skoraj vselej naj bi veljalo pravilo, da se 'ponesrečenca ne pušča samega, če to zaradi okoliščin ni potrebno. Zgrešeno je, da mnogi ob nesrečah kličejo bolnice, zdravstvene ambu- lante ali lokalne gasilske enote. O nesreči vedno obveščajte le POSTA- JO MILICE, telefon 92 ali REŠEVALNO POSTAJO, telefon 94, kajti le oni imajo najbolje organizirano radio-te le tonsko om- režje in bodo po vašem obvestilu ukrenili vse potrebno. Sporočila naj bodo čimbo j popolna in točna. Ne pretiravajte! Sporočilo o nesreči naj vsebuje naslednjih pet točk; 1. Kdo kliče in od kod; 2. Kaj se je pripetilo; 3. Opišemo kraj, kjer je prišlo do nesreče; 4. Koliko je poškodovanih in za , kakšne poškodbe gre; 5. Cesa nismo mogli pri pomoči storiti sami in kaj je potrebno (rešilni pasovi, varilni aparati, lestve, dvigalo, transfuzija in zdravnik, itd.) Pred prihodom milice in reševal- cev pomagamo ponesrečencem, kolikor nam dopuščajo okoliščine in jim lajšajmo občutek samote,-ki često lahko pripelje do tragične in usodne panike. Tudi kadar potrebujemo reševalca za prevoz bolnikov ali porodnic, je najbolje, če ga pokličemo direktno ali prek postaje milice. Več je pri naročilu posrednikov, bolj netočne podatke dobijo na reševalni postaji. Reševalna služba je še vedno mnogo bolje organizirana v mestu, kjer lahko hitreje poa^eduje, saj jo tudi laqe pokličemo. Danes ima že več kot 90 odstotkov vozil milice in reševalcev radiofonske sprejemnike in so vozila v nenehni z\'ezi s svojim centrom, od koder sprejemajo navodila tudi med potjo. Vendar je na vasi drugače. Telefonov je malo, ceste so največkrat slabe, zato nikoli ne čakajte do konca. Pokličite reševalca raje prej. kajti ko je prepozno ni več kaj reševati, ne s strani reševalcev, niti s suani zdravstvene službe. Reševalce pri njihovem delu podpiramo, ne pa da jih pri njihovem delu oviramo, kar se zelo često dogaja in vedno mislimo na to, da jih kaj kmalu lahko potrebujemo tudi sami. Konec že veste, da ima Ti^ovdco podjetje ,,IZBI- RA" Ptuj v poslovalnici „ORODJE", Trstenjako- va ul. 4 še vedno na zalogi motorne kosilnice BCS? Za nakup se vam toplo priporoča kolektiv tednik — sreda, 28, novembra 1973 STRAN 11 JUBILEJ ŠOLE »F. OSOJNIK« V petek zvečer, 23. novembra 1973, so v osnovni šoli ,^ranc Osojnik" v Ptuju imeli sindikalno delovno konferenco, ki so jo zdru- žili s proslavo 15-letnice delovanja te šole. Zgodovina in razvoj te šole je prav gotovo edinstven v ptujski občini, zato ni odveč, če ji posve- timo nekaj vrstic. Sindikalna konferenca je potekala tako kot običajno v kolektivih, kjer sindikat aktivno deluje. V poročilih so ocenili delo v enoletnem obdobju in sprejeli program dela za naslednje leto. Program obsega vse naloge, ki jih organizacija sindikata postavlja pred prosvetne delavce. Značilno je predvsem tesno sodelovanje organi- zacije sindikata s samoupravnimi organi in upravo šole, ker pogojujejo enotnost in homogenost 58-član- skega kolektiva. Glede na reorgani- zacijo v sindikatih so na zboru že izvolili delegata v občinsko sindikal- no konferenco prosvetnih delavcev, soglasno so se odločili za Ervina HOJKERJA, predsednika njihove osnovne organizacije sindikata; obe- nem pa so javno evidentirali kot možnega kandidata za predsednika občinske sindikalne konference Gvi- da Cepina iz Markovec, ki je konferenco OOS prosvetnih delav- cev že doslej uspešno vodil. Za tem je ravnateljica šole Katica BRACKO podrobno govorila o razvoju šole. Ustanovljena je bila leta 1958, imela je 417 učencev, bila pa je brez svojih prostorov in brez učiteljev. Poučevati so začeli s honorarnimi učitelji, pod vodstvom - tudi honorarnega ravnatelja Sat- neta HORVATA; prostor pa so našH kot „podnajemniki" v zgradbi ptuj- ske gimnazije. Toda kmalu se je oblikoval stalen pedagoški kolektiv, preselili so se v novozgrajeni pavi- ljon ob Potrčevi cesti v Ptuju, kjer danes domuje otroški vrtec. Pred desetimi leti pa so se že drugič seliU v takrat novozgrajeno šolo v Trubar- jevem naseljujDo poimenovanju ulic - sedaj ob Ž^upančičevi uUci. Že nekaj let pa je ta „nova" šolska zgradba premajhna, nujna je nadzi- dava, kar je podprla tudi KS Ptuj in občani, ki so letos glasovali za samoprispevek, iz katerega se bo sofinancirala tudi ta dozidava. Leta 1962 je bUa OS ,J='ranc Osojnik" priključena tudi šola Gra- jena, ki do takrat deluje kot podružnična šola. Zaradi razvoja novega dela Ptuja je število učencev iz leta v leto naraščalo in jih imajo danes že 97Ž, skupaj z Grajeno pa okrog 1.100. Prav tako so iz leta v leto dosegali boljše učne uspehe. Zlasti velja omeniti posebne učne uspehe posa- meznih učencev te šole, saj so npr. v tekmovanjih mladih matematikov bili kar trikrat repubhški prvaki. Široko razvejana je tudi izvenšolska HRiavnost. tudi tu so njihovi pionirji prejeli že vrsto priznanj in prviifi mest, sodelujejo v lokalnih občilih - v radiu in tudi stran našega Tednika pohiijo njihova pisma. Premalo je prostora, da bi našteli vse. Predsednica sveta delovne skup- nosti Marija KORPARJEVA, se je v imenu kolektiva zahvalila ravnate- ljici, katere delo najlepše ilustrirajo uspehi šole. Za tem so izvedb še krajši kulturni program, v katerem so sodelovali učitelji kot učenci. Sledilo je tovariško srečanje kolek- tiva - z izvirnim zabavnim progra- mom, ki je dokazal, da na tej šoli niso samo dobri pedagogi, temveč tudi ljudski talenti in dobri humo- risti. Ob 15-letnici kolektivu osnovne šole „Franc Osojnik" tudi naše čestitke! F. Fideršek risanke - nerešljiv rebus za naše najmlajše Večkrat smo obiskali kinemato- grafe na mladinskih matinejah, ko predvajajo tako imenovane »otro- ške" risanke. Dvorane, ki so bile nekoč polne, so danes prazne. Zakaj? Odgovora ni težko dobiti. Dovolj je prisostvovati le eni izmed omenjenih matinej in otroci ali njihovi starši bodo pričeli razmišljati ali se v bodoče še sploh splača priti. Kvahtetnih risank ni na sporedih, predvsem tistih, ki bi jih razumel otrok med tretjim in desetim letom. Pravih likov, ki bi predstavljali točno določen predmet ali bitje, ni. Več ali manj gre za abstraktnost in simboliko ob uporabi nenaravnih, hladnih in obijajočih barv. Kinematografi lažno vabijo na matineje risank z lepaki Wald Disneya, vendar predvajajo največ- krat naše risanke s kubistično vsebino, ki jih ne more razumeti največkrat niti odrasla, poprečno izobražena oseba. Zakaj mučimo in ubijamo otroško domišljijo in svet sanj z našimi, češkimi, poljskimi in madžarskimi kvazi-risanimi filmi? Zakaj z lažnimi lepaki pozivamo na predstave, ki jih sploh ni? Prosvetni delavci in psihologi bi morali izreči svojo besedo. NEUSPELA AKCIJA v ormoški obcini Gradnja doma borcev in mladine v Kumrovcu je pred časom naletela na odobravanje" tudi v občini Ormož. Akcijo za zbiranje sredstev sta pričeli združenje zveze borcev in mladina, podprli pa so jih člani zveze komunistov. V začetku je bilo videti, da bo šlo kar v redu, vendar se je pozneje zataknilo in sedaj nik^or ne more znova steči. Borci so nekaj naredili, mladina je prodala nekaj značk toda samo v obratu SVL „Jeruzal^" Ormož je uspelo zbrati sredstva po zastav- ljenem planu. Izkazali so se tudi člani zveze rezervnih vojaških starešin z območja vse občine ter prispevali svoj delež. Vsi drugi so to akcqo opustUi ali pa jo opravili površno. Tako so v Ormožu doslej zbrali samo štiri stare milijone od planiranih 9,5. Republiški odbor zveze borcev je višino prispevka za vsako občino določil glede na njeno ekonomsko razvitost. Občine so dolžne denar zbrati, če ne v enem pa v dveh letih, sicer objekta ne bo mogoče zgraditi. Iz tega razloga so na občinskem sindikalnem svetu v Ormožu dogovorili, da bodo^ na osnovi izkušenj obrata „Jeruzalem" sred- stva zbrali z eno "ali dvo odstotno obremenitvigo osebnega dohodka. Kategorije delavcev, ki zaslužgo do 2000 din bodo prispevale en odstotek od plače, vsi drugi pa dva. Ob tem ostaja nepojasnjeno vpraša- nje, kateri občini pripadajo prispev- ki, ki jih dajejo delavci, zaposleni v tako imenovanih dislociranih obra- tih — ali tisti občini, kjer je sedež matičnega podjetja, ^i tisti, kjer je obrat. V Ormožu so mnenja, da denar iz dislociranih obratov pripada njim. jr 2 12 STRAN TEDNIK — SREDA, 28. novembra igjj Še o uspehih vasi Kungota Vas. Kungota sodi med tiste v krajevni skupnosti Kidričevo, ki so v preteklih nekaj letih dosegle vrsto uspehov. Stcje' 354 prebivalcev, večinoma so delavci, zaposleni v TGA Kidričevo ali pa v TAM Maribor in nekaj tudi v Ptuju. Vaščani so zelo marljivi in so dosegli vrsto uspehov^ ki jih ne gre podcenjevati. Ze pred leti so s prostovoljnim delom ter prispevki zgradili lep kulturni dom, ki je danes kulturni center kraja. V njem marljivo deluje dramska sekcija, ki je pod vodstvom Janka VINDIŠA dosegla že vrsto uspehov na domačem odru kot tudi na mnogih gostovanjih. Pevski zbor pod vodstvom Maksa VAVPOTICA je znan daleč naokrog ter deluje že 4 leta, nastopal pa je že tudi na raznih proslavah v Kidričevem. Zelo dobro deluje tudi vaška knjižnica, ki jo dobro vodi Katarina HREN. Že drugo leto deluje harmonikarski zbor pod vodstvom, Ivana SRDIN- ŠKA, ki se je svoje zahtevne naloge lotil z vso resnostjo in odgovornost- jo. Tako je nad 70 % vaščanov udeleženih v raznih dejavnostih. Vaščani so se pred leti z referendumom odločili za uvedbo kraj. samoprispevka v višini 1,5 % ter za pogodbene prispevke od 100 do 600.000 starih din. Tako so si asfaltirali nad 3 km ceste, z 1,200.000 S dinarji pa sodelovali tudi pri asfaltiranju ceste do Gerečje vasi. S prostovoljnim delom so izkopali jarke za cestno razsvetljavo ter telefon, urejevali so bankine ob ccsti, uredili vrsto otroških igrišč ter lop njkreacijski center, v kar so vložili nad 3000 prostovoljnih ur dela. V okviru rekreacijskega centra imajo igrišče za košarko, mali nogomet, rokomet ter odbojko. Preden so si ga uredili, so morali zavoziti vaško jamo ob domu, v katero so navozili nad 2000 kubičnih metrov gramoza. Kulturni dom v Kungoti še vedno obnavljajo in urejajo. V sezoni 1973/74 bo kulturno prosvetno društvo razširilo svoj program na kuhumem področ- ju. Vaščani te vasi sč torej doslej napravili res mnogo, zato v njihove bodoče uspehe sploh ne dvomimo. FM VOLILNE KONFERENCE OR- GANIZACIJ ZK V BISTR. OBČINI V mesecu novembru potekajo na območju občine Slov. Bistrica volilne konference v osnovnih organizacijah ZK. Medtem ko so v osnovnih organizacijah Gozdnega obrata, Ste- klarne in Postaje milice iz Slov. Bistrice ter krajevnih organizacijah ZK v Oplotnici in Pragerskem z volilnimi konferencami do konca tega meseca. Na področju občine deluje trenutno 13 osnovnih organi- zacij ZK, ki bodo na svojih konferencah izvolile nova vodstva organizacij, predlagali delegate za občinsko volilno konferenco ZK, ki bo v januarju 1974 in evidentirali večje število možnih kandidatov za vodstva organov občinske konferen- ce ZK. Osnovne organizacije bodo to priložnost izkoristile za ptegled pretekle dejavnosti, doseženih uspe- hov in nalogah, ki jih bo treba upoštevati pri sprejemanju novih akcijskih programov za obdobje nadaljnjih dveh let. ( VH VARNOSTNA OGRAJA POLOMLJENA Varnostna ograja pred ptujskim magistratom, ki pešcem onemogoča prehod križišča izven prelaza za pešce, je polomljena: tako nosilci in veriga, kijih je povezovala. Vprašanje je. kdaj bo obnovljena, vprašanje pa je tudi ali se bo končno stopilo na prsU^ storilcem, ki so največkrat isti: znani kot starejši mladoletniki, ki v poznih urah vinjeni razbijajo cestne svetilke, trgajo z nosilcev koše za odpadke, lomijo m zažipjo omarice in table za klubske in društvene oglase, uničujejo plotove ob hišah in podobno, .Ali tega vandalizma v našem mestu res ne moremo preprečiti? ,Ali že veste, da ima Trgovsko podjetje ..IZBI- RA" Ptuj v poslovalnici „ORODJE". Trstenjako- va ul. 4 še vedno na zalogi motorne kosilnice BCS? tednik — SREDA, 28, novembra 1973 STRAN 13 1)0000 MODERNIH OKVIRJEV 'k OČALA PROIZVAJALO PODJETJE .JOŽE KERENCIČ" RMOŽA V SKUPNI NALOŽBI Z AVSTRIJSKO FIRMO XI. je v Ormožu bila ;?isana pogodba o skupnih ožbah. na podlagi katere bo ijen v okviru delovne organizaci- iože Kerenčič" nov obrat, ki bo uvajal letno 500.000 okvirjev za 'i iz sodobnega materiala. :'.ega pod imenom ..OPTVL". Ta :erial je bistverto lažji od ■oječih materialov za okvirje, •erial je tehnološko razvila !-vtrijska grupa \Vilhelm Anger iz -na. ki ima že pet podobnih -•n v .\vstrijL Nemčiji in Kanadi. "c želeli kolektivu poslovahiice v Majšperku-Lešju pri poslovanju v obnovljeni trgovini mnoso uspehov, J. V. tednik — SREDA, 28, novembra 1973 STRAN 19 nasa pisma OB DNEVU REPUBLIKE Vsako leto, ko se bliža naš veliki praznik, praznik rojstva naše SFRJ, postajamo radostni, veseli, v naših (ciii občutimo nekaj posebnega, ter smo ponovno dočakali ta dan in Ugisali naše uspehe na poti, ki jo je jscrtal naš tov. Tito. Natanko pred 30-leti AVNOJ ni jiogel čakati, da bi se ob koncu (ojne \Tnila begunska vlada, ki seje rt5 čas med vojno -mirno zadrževala iiren meja naše domovine. Zato je AVNOJ na svojem II. usedanju v Jajcu, ki je bilo 29. Dovembra 1943 določil, kakšna mora biti nova Jugoslavija po vojni, isj bo zveza 6 držav: Hrvatske, Srbije, Slovenije, Makedonije, Črne |ore, Bosne in Hercegovine ter njihovih pokrajin. Torej nova Jugoslavija mora biti federativna in demokratična. S tem ^ dobila naša NOB in ljudska Bvolucija svoj najvišji organ oblasti. Ker je jeseni leta 1943 kapitulirala Hitlerjeva zaveznica Italija, je bilo še Itmbolj potrebno dotedanje prido- Sitve NOB in revolucije drzavno- pravno utrditi, da se ne bi mogli zavezniki -pozneje vmešavati v no- lanjo ureditev Jugoslavije. S tem, (O smo na II. zasedanju AVNOJ-a v lajcu postavili temelje nadaljne iraditve nove Jugoslavije kot države, mo v precejšnji meri onemogočili Jrugim, da bi nam pozneje predpi- Bvali našo notranjo ureditev. S tega vidika je II. zasedanje \V\OJ-a izrednega pomena za Ijžavnopravno graditev nove Ju- Oslavije. Naši predstavniki v Jajcu so se avedali, da so njihovi sklepi o ireditvi nove Jugoslavije revolucio- lirni, toda rešitev so zahtevale unožice, ki so si med bojem iriborile pravico odločati o- svoji Bodi. Vemo, da je tov. Tito že od iJmega začetka vojne vodja vrhov- štaba in je pokazal velike ^jaške sposobnosti. Zaradi tega mu « AVNOJ na II. zasedanju v Jajcu lodelil najvišji vojaški naslov. Pro- l'2sil ga je za maršala Jugoslavije. V etu 1944 so najvišja nacionalna jfsdstavniška telesa vseh naših naro- sprejela, podobne sklepe kot '»venci na Črnomeljskem zboru in "O je sklep z II. zasedanja '"NOj-a, o federativni graditvi ugoslavije bil uresničen, ker so ga otrdili vsi naši narodi. Nova Jugoslavija je postala fede- racija že davno prej, kot je bila končana NOB in smo po II. zasedanju AVNOJ-a pričeli upo- rabljati novo ime jugoslovanske države, v kateri je poudarjena njena federativna ureditev: DEMOKRAT- SKA FEDERATIVNA JUGOSLA- VIJA. Zato ta dan upravičeno štejemo za ro^tni dan nove Jugoslavije. V imenu OŠ „T. Znidaric" vsem pionirjem in pionirkam iskrene čestitke ob dnevu republike! Merlin Kolar, OŠ „T. Žnidarič", 6. e razred, Ptuj mir - osnovna Človekova pravica Mir, beseda, s katero se srečujemo vsak dan je tisto, kar je potrebno vsakemu človeku. Če pomislim, koliko ljudi je brez strehe nad glavo, koliko ljudi ne ve, kje bi spali, kaj bi jedli in podobno, ne morem verjeti, kako je lahko človek krut do sočloveka. Človek, ki živi v vojni, gleda na svet brez upanja v jutrišnji dan, niha med življenjem in smrtjo. Če se vprašam, zakaj je tako, ne dobim odgovora. Čeprav je vojna v Vietnamu že končana, še vedno ne morem pozabiti sestavkov, ki sem jih prebrala. Velikokrat sem pomislila na otroka, ki se v strahu neprestano ozira' k nebu, se tišči k materi in čaka, čaka na „ptico", ki bo vsak čas zbruhala nanj ogenj in uničila njegovo nedolžno življenje . . Bese- da mir je zanj nedosegljiva. Če bi ga takrat vprašal, kaj je mir, bi te gledal z vprašujočimi očmi ni mislil, da mu pripoveduješ pravljico. Da, to je samo zato, ker je človek krut do sočloveka. Zakaj gradi tovarne orožja, zakaj bombe, zakaj, za- kaj .. . To samo zato, ker misli, da bo s tem uničil sočloveka. Toda s tem bo uničil tudi sebe. Olga Matjašič, 8. b. razred, OŠ,,F. Osojnik", Ptuj žrtve za svobodo Za svobodo je moralo žrtvovati svoja živgenja mnogo ljudi. Tudi v naši vasi jih je nekaj padlo zato, da mi zdaj lahko živimo svobodno. Teta mi je pripovedovala, kako je bilo v naši vasi med NOB. Ker je očka kuhal žganje, smo si pri sosedovih sposodili kotel za kuho. Ponj je morala k sosedu, ki je živel onkraj gozda. Ko se je vračala, je priletelo letalo. Teta je spustila kotel iz rok in se skrila v bližnje grmovje. Strelec iz aviona je opazil kotel in ga prerešetal. Teta se je vrnila k sosedu in mu povedala, kaj se je pripetilo. Sosed se je nanjo jezil in jo karal. Takrat pa je spet priletelo letalo in v bližini hiše uničilo skladovnico drv. V bližini je bila namreč žičnica, po kateri so prevažali les v tovarno tanina. V bližini so delavci nakladali les^ na voziček. Drva so padala v voziček, takrat pa se je ugrgala še jeklena vrv in vozički so zgrmeli v globino na ljudi. Več delavcev je bilo poško- dovanih, eden izmed njih pa je umrl. Tako je bila ena žrtev za svobodo več. Teta se je zvečer vračala domov. Ko je šla skozi gozd, je na njeno nesrečo spet priletelo letalo. Toda tokrat je zaropotalo iz zemlje in letalo se je začelo strmo spuščati proti tlom. Strmoglavilo je tik za naso hišo. Takrat smo skoraj pogoreli, ker je gorel gozd za našo -hiso. Teta mi je pripovedovala še mnogo lepih, veselui in žalostnih dogodkov iz NOB. Toda jaz sem opisal le enega: če bi hotel opisati vse, bi napisal manjšo knjigo. Anton Mlakar, 5. b razred, OŠ Majšperk Priprave v ormošiceni sindilomembno - bolna duševno st. Zdravniki in samo zdravniki so tisti ki morajo odkriti pravi vziok nespečnosti in poiskati zdravila zoper njo. ...muCenci NOCr- So pa tudi vrste nespečnosti ki jih povzročajo povsem drugi vzroki To je tista nespečnost, ko mnogi ljudje v nočnih urah skušajo zaspati a spanca ni od nikoder. To so „mučenci noči", ki pogosto ne vedo, da so sami krivi svoje nespečnosti Poznamo ljudi ki podzavestno nočejo zaspati ker .menijo, seveda tudi podzavestno, da je spanec popolnoma neaktiven, neproduktiven del življenja, daje to izgubljeni čas. . . Poznamo tudi takšne, ki zvečer nočejo zaspati ker menijo, da tisti dan niso dokončali vsega dela, ki so si ga naložili Tem so nasprotni tisti ljudje, ki se bojijo zaspati ker menijo, da Je spanec nekakšen uvod v smrt, večni spanec, iz katerega se ne bodo več prebudili Seveda je takšen strah pred smrtjo tudi le podzavesten. Bolj zapleteni so primeri tistih, ki se bojijo spanca, kei; menijo, da se bo med spanjem prebudil njihov ..pravi jaz", ki ni takšen, kot ga ti ijudje kažejo svoji okolici Končno moramo med „mučen- ce noči" prišteti tudi tiste, ki menijo, da morajo sleherno noč spati osem ur. Zaradi strahu, da svoje „norme" ne bi dosegli ne morejo o zaspati psevdo nespenost Psihiatri in ostah strokovnjaki ki se ukvarjajo s problemi nespečnosti so po dolgotrajnih raziskavah ugotovili nekaj zanimivosti Prvo: dve tretjini . tistih, ki trpe za nespečnostjo, ..bolehata" za psevdo- nespečnostjo oziroma sodita v kategorijo ..mučencev noči". Njiho- vo zdravljenje je najlaže in ga moremo opraviti v najkrajšem času. Predvsem je treba te ..bolnike" rešiti »fiksnih idej". Ne gre za šalo, a^ pogosto pomagajo tem bolnikom „zdravila", v katerih ni niti sledu po pomirjevalnih uspavalnih sredstvih. Ozdraviti jih moramo z navadnimi tabletami sladkorja in seveda s sugestijo, da smo jim dah najboljše sredstvo, ' ki povzroči trenutni spanec. V tisti tretjini bolnikov, ki ne sodijo v kategorijo „mučencev noči", je le malo zares kliničnih primerov. Vsi drrgi so žrtev nevroz, ki nastajajo zaradi prehitrega živ- ljenjskega ritma, ki ga danes živimo. Tem bolnikom svetujejo strokovnja- ki: pred spanjem nikakršne alkohol- ne pijače, cigaret, težkih jedi in močnih čustev! Namesto vsega tega skodelica mleka ali žlička medu, in spanec se bo povrnil! drobni nasveti Preden obujete nogavice, jih operite v mlačni vodi. Nogavice operite tudi po vsaki uporabi. Tanko nit iz nylona namreč umazanija zelo kvari. Uvelega peteršilja ne dajte v vodo, temveč ga samo malo poškropite z njo, nato pa pokrijte s krožnikom. Sicer pa lahko denete uvelo zelenjavo v mrzlo vodo, v kateri ste raztopili žlico jedilne sode. Žarko olje lahko še uporablja- te, če ga precedite skozi krpo, na katero ste naložili nekaj koščkov bukovega olja. Nekatere žarko olje prevro in v vrelo pomočijo kos kruha, ki se navzame žarkega okusa. Da si pri čiščenju pečice ne boste umazali rok. si jih prej zmočite in natrite z milom ter počakajte, da se milo na njih strdL Popravki v 44. številki Tednika (15. nov. 1973) je v sestavku dr. Frana Brumna: Diabetes, njegove kompli- kacije prišlo v petem odstavku do zmede zaradi iz drugega rokopisa vnešenega besedila. Pravilno se odstavek glasi: „Med prave komplikacije prište- vamo nekatera obolenja, ki so obdelana kot posebne zaključene celote. Tako ATHEROSCLEROSIS - poapnenje žil odvodnic, ki je najpogostejša komplikacija pri slad- korni bolezni. Ker pa to obolenje ni v premem sorazmerju s časom trajanja diabetesa, ga ne označu- jemo kot njegov pristen pozni sindrom. Na vsak način pa se ARTERIOSKLEROZA RAZVIJE PRI DIABETIKU V TEŽJI OBLIKI IN ZACENJA bolj zgodaj kot pri ljudeh, ki niso obremenjeni s sladkorno boleznijo. Z diabetesom komplicirana arterioskleroza priza- deva najbolj periferno ožilje, VENCNE arterije in one medeničnega spleta." V 45. številki (22. nov. 1973) je v nadaljevanju istega sestavka dr. Brumna napaka v drugem odstavku, ki se pravilno glasi: „Ker je diabetes dokaj razširjena bolezen in ker je povezana z dednostno komponento, sta zelo sprejemljivi misel in želja, da diabetiCarka in DIABE- tiCar naj ne bi rodila otrok. Ce sta namreč . . . itd." Prosimo pisca in bralce, da oprostijo te napake stavca in korektorja. Uredništvo. V Tedniku, štev. 45, dne 22. 11. 1973 je bilo v članku V LOVRENCU NA DRAVSKEM POLJU BODO ODKRILI SPOMIN- SKO PLOŠČO PADLIM V NOB - nepravilni podatki za žrtvi Terezijo Dolenc in Mirjana Strela. Pravilni so tile' podatki: Dolenc Terezija, r. 1943, je morala z družino v izgnanstvo v Wenzelsdorf v Avstriji. Na poti ija se je 5. 1. 1945 prehladila in je 2. 2. 1945 umrla. Miijan Strel, r. 1939 je na begu pred nemško hajko naletel na mino 26. 4. 1944, na Notranjskem kjer je tedaj živel s svojimi starši. Mina se je razstrelila in Mirjana ubila. V isti številki Tednika je tiskovna pomota v naslovu, ki je pravilen: OROZNISKE PRIJAVE O PARTI- ZANIH 1. 1943. 2 22 STRAN TEDNIK — SREDA, 28. novembra igjj IGRAČKE V POSTELJI Naš Tonček ima žc deset iel., pa .11" i'i"ic če ne vzame s seboj svojega medvedka. Tudi medved je star žc osem let, ves jc popackan in raztrgan, toda kaj to njemu mar! Brez njega nc moro zaspati. . . Triletni Jurček ne zaspi brez svilene rutice, ki jo krepko stiska v svojih ročicah. Ce jo mama slučajno založi, Jurček joče in ne more zadati. Štiriletna Boža zaspi tako, da objame blazinico, sc zvije v klobčič in zadrcmlie . . . Mladen nese v posteljo avto, konjička, rdečo žogo . . . Igrače drži objete do jutra. Tako pripovedujejo matere o svojih otrocih. Hudo je, če morajo z njimi na potovanje. Poleg druge prtljage potuje z otrokom tudi medved, svilena rutica. . . Boža pa pri babici nc more zaspati, ker nima s seboj svoje blazinice. In starši sc sprašujejo: So to grde navade? Ali smo otroke razvadili? Bo to otrokom škodovalo? Matere malce težko gledajo, če vzame otrok s seboj v posteljo umazanega medvedka, strgano cunji- co in podobne stvari. A če mu to vzamejo, otrok joče in ne more zaspati. Igračka daje otroku občutek varnosti in mu predstavlja prijatelja v postelji. Odrasli težko razumemo, da so otrok z igračko pogovarja, jo ljubkuje in ob njej brezskrbno zaspL Človek jo družabno bitje in ni rad sam. Posebno cdinček se čuti osamljenega in zato pogosto vsem svojim igračam in predmetom, kijih ima rad, .,vdihne življenje" in jih jemlje s seboj v posteljo. Prijctnojo mu jc, če mu delajo v postelji družbo, kot če spi sam. Zato sc nc vznomirjajmo, četudi jo igračka, ki jo otrok jemlje v posteljo, umazana in raztrgana. Oporimo jo, očistimo in tako sc bomo otroku šo bolj približali. Vedeti moramo, da jc otrok žc osebnost. Otroci pa sc med seboj razlikujejo, tudi čc so enake starosti. Tako lahko že pri osemme- sečnem dojenčku opazimo, da zaspi tako, da drži v rokah vogal odejicc ali pa škatlo, s katero sc je pred spanjem igral. Kolikor otrok, toliko navad. Mislim, da to ni razvajanje. čc majhen otrok vzame s seboj v posteljo tisto, kar ima rad. Če stiska k sebi mehkega medvedka, mu je toplo, prijetno in varno. Hudo jo. čc otrok igračko izgubi Poznam otroke, ki dalj časa niso mogli zaspati, ker se je izgubila njihova priljubljena igračka. Nekate- ri otroci prenesejo ljubezen na drugo igračko in sčasoma pozabijo na izgubo. Otrokovo navado, da jemlje v posteljo igrače, lahko otroku mirno pustimo, saj jo bo nekega dne sam opustil. V svojem razvoju bo dosegel višjo stopnjo in tudi njegovo zanimanje se bo preusmerilo. Starši so bojo, da sc ne bi otrok z igračko v postelji ranil ali da nc bi mogel spati, čo ima v postelji preveč igračk. Take skrbi so popolnoma odveč. Otrok bo mirno spal, četudi ima v postelji polno igrač. Ni zdravega. veselega otroštva brez igre in brez igračk. Zanimivo je, da sc normalno telesno in duševno razvit otrok najprej naveže na igračo, šele potem na živega soigralca. Da nc bo igrača nevarna otrokove- mu zdravju, naj starši pri nakupu pomislijo na to, da bo otrok igračo morda jemal v posteljo, jo nesel v usta in podobno. Izbrati morajo igračo, ki bo za otroka primerna z zdravstvenega vidika in z vidika njegove osebne varnosti. HOROSKOP OVEN (22. 3. - 20. 4.): hkori. stite priložnost, ki se vam tako odkrito ponuja. Pazite, da se ne bo umazala vaša simpatija, ko boste .na sprehodu. Sorodnik pozno odide, obisk pa bo po primerni postrežbi posodil. BIK (21. 4. - 21. 5.): V prazničnih dneh se vam porodijo nenavadne želje. Mirno se lahko nadejate pomoči vplivne osebe, ki vas rada vidi. Zelo prijetno doživetje in nekaj nepojasnjenega. Novica o dragih. DVOJČK.A. (22. 5.-21. 6.): Ob pomanjkanju dela boste več uživali. Tveganih poslov se ne_ lotevajte, ker vas bodo stali preveč živcev. Lah- kotna družabnost prinese srečanje, ki se ne pozabi kmalu. RAK (22. 6.-23. 7.): Zvesta ljubezen pomaga premagati telesne bolečine. Vedno se ne da vse doseči z lepo besedo, zato malo sitnobe koristi vam in drugim. Ko boste najbolj. dobre volje vam bosta smešna dva para. LEV (24. 7. - 23. 8.): Suho praznovanje pri debeli sorodnici ohrani zdravje in čilost. Miren teden brez posebnih pretresov vam pride prav po dolgi vožnji. Prosili vas bodo za poljubček. DEVICA (24. 8. - 23. 9.): Ob kopici načrtov vam bo nenadoma zmanjkalo denarja. Iztegnjena roka vas opozori, da je v bližini nekdo, ki ste ga nekoč žalili. Ob petju pazite na glas, varujte ga za ponoči. TEHTNICA (24. 9. - 23. 10): V družbi boste naleteli na manjše ovire, ki pa jih boste ob pomoči nekoga zlahka premagali. Ne verje- mite v usodo, zanesite se na lastne moči. Zmrzovanje ob toplem- ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11-): Lepota in zdravje uresničita vse želje. Klic v sili vas zdrami, da se rie boste ujeli v past. ki vam jo nastavljajo nasprotniki. Lenost. pri- čakovanje in uživanje doma. STRELEC (23. 1 1. - 22. 12.): Ponujeno pomoč odktonhe, saj lahko tudi brez nje načrt izpeljete do konca. Obdobje, ki vanj stopate- je več kot ustvarjeno za ljubezen. Želje postanejo vsakdanje in to je dobro. KOZOROG (23. 12. - 20. 1-]:. Proslavljali boste popoldne, ponod in še naslednji dan. Ponujene prilož- nosti ne kaže odvrniti. Nepričako- vano srečanje rodi ponovne spore in prepire v družini. VODNAR (21. 1. - 19. 2.): Ljubosumna simpatija se bo popra- vila vendar bodite kar se previdni. Družba želi veliko dobrega nekomu, ki vam ne ugaja. Konec tedna preživite v naravi ob nabiranj'' novih moči. RIBI (20. 2.-2 1. 3.): Od vaših sposobnosti si v prihodnjosti lahko obetate še marsikaj. Zasebne želje ^ vam bodo izpolnile, v službi pa ne. Praznike izkoristite za razve- drilo, saj vam samo to manjka. tednik — SREDA, 28, novembra 1973 STRAN 23 Grad v Kungoti razpada Mimogrede se nam je oko ustavilo na graščini iz leta 1670. V njem še ij stanuje oskrbnik, a verjetno ne bo več dolgo, kajti stari orjak s? počasi Pred kiatkim se je sesedla streha, tudi zidovi so razpokah, da ne orimo o pustih mračnih sobanah, v katerih odpada omet, tu in tam pa je premočila zidove in tako zadala smrtno rano 300 let staremu očaku. Je obsojen na smrt? Foto: M. OZMEC SLAVJE OB NOVIH NALOGAH (Nadaljevanje s 1. strani) usposablja od 21. seje predsed- stva, druge konference, skozi akcije po pismu do sedanjih predkongresnih aktivnosti. V te, nove revolucionarne preobrazbe je krenil ZK z vso odločnostjo. O tem pričajo stališča pisma in vsaka misel izhodišč za pripravo sklepov in stališč X. kongresa. Vsak rezultat, dosežen na tem področju je najlepše darilo za rojstni dan republike. SV 2 4 STRAN TEDNIK — SREDA, 28. novembra igjj