Nastop najmlajiih uilteljev - literatov Utrujenost, omotenost, meditacija in izolacija so značilen znak našc povojne literarne generacije. Beg pred samim seboj in svetom, pozabljanje na miselnost in nastopanje življenja v kosmosu, zadnja leta pa jc tudi pri nas porodila ruralizem v najširšem pomenu besede. V iskanju se približujejo, ali bolje, zopet v^ačajo k ljudski duši, k enostavnosti. Zopet gledajo in se bližajo našemu prcprostemu človeku, našemu kmetu, toda bolj k duši, kakor k formi; k ljudski duši v vseh odtenkih strasti, ljubezni, radosti in bolesti. Če se Jurčič ni podal v psihologijo našega kmeta, ampak opisoval le njegovo fiziognomijo, segajo zdaj nekateri tudi v življenjsko resničnost naše vasi, ki jo zato prikazujejo v vsej svoji resničnosti in problematiki. V tem je torej tudi že pri nas storjen napredek. Smo sicer še na prvih stopnicah, ki vodijo k njemu, toda moremo se vendar že tolažiti in razveseljevati, da nastopamo. Dejstvo je vendar, da ves ta kvas, nezanesljivost, nadeje in upanja v nove ceste, tako zelo označujejo našo dobo. V tem pogledu je naša literarna mladina postala aktivnejša! Ta aktivnost se očituje tudi v tako zvanih literarnih večerih, ki nostajajo zadnja leta pri nas že potreba, in kdor se le troho zanima za našo literaturo in za našega človeka, mu ne morejo več biti vnemar. Ljudska univerza v Mariboru je z razumevanjem uvrstila v svoj program dva literarna večera v času letošnje sezone. To je tudi za njo pomenljivo, ker bodo nastopili književniki, ki živijo v objemu njenega kulturnega kroga, ali drugače povedano: na teritoriju mariborske oblasti, ki svoje srce in pljuča Maribor oklepa z vsemi svojimi koreninami in živci. Prvi literarni vcčer bo 8. II. ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudske univerze in bodo nastopili Anton Ingolič, Milan Kajč, Jožc Kerenčič, Ruža Petelinova in Zmago Svajger. Kdo so ti znani in neznani, poznani in nepoznani? Ptujski profesor Anton Ingolič je s svojimi Lukarji dvignil zadosti vctra zaradi moči in mere življenjske resničnosti in brezobzirne moči predstav. V njih slika kmeta kritično, upodablja ga v ofotografirani resničnosti s poglobljcnimi čustvi in div.ie naravno v lukarskcga miljeja pcsniško barviti tenčici, za katero se življenje menjuje z vsakim trenutkom. — Jože Kcrenčič ki se je po dokončanem učitcljišču v Mariboru podal na univerzo v Ljubljano, se nam je lani prcdstavil v Ljub. Zvonu, kjer je prvi sociološko določeno orisal slovenjegoriško naselbino. Pa tudi kot novelist je s svojim življenjcm proniknil v življenje svojih Prlekov, katere nam po svojem natančnem opazovanju in študiju njih življenja pač more bolj verno prikazati. — Pesnica, učiteljica Ruža Petelinova, je že v Mariboru znana po zadnjem literarnem večeru. Njenih pesmi je celo vrsto že objavil ženski svet. Njeno Hriko označujejo in odlikujcjo intimne impresije, katerih osnovni ton jc ponckod trpek, ponekod pa le z rahlimi naznačili, z zvenenjem besed, z barvo in z vonjem vzbuja idejo, predstave in občutja. — Mariborčan, učitelj Milan Kajč, se je za- koreninil v Prekmurje in nam bo od tam pr.inesel obmurskc odmcve, ki jih že poznamo po njegovi knjigi novel, v katerih nam žcnsko nežno rišc molovo tcsnobo, vzkrik in hrepenenja bclih ccst te ravnine brez konca. — Zmago Švajger, ravno tako učitelj, se je šele letos predstavil v Zivljenju in Svetu z dvema novclama. Čital pa bo tokrat iz svoje drame Domačija, katerc krstno predstavo ravno zdaj pripravlja ptujsko gledališče. V njej je zajel Polenšak. pokrajino, ki je na prelomu Slov. goric v Ptujsko polje. Domačija je velika slovenska kmetija — simbol slovenstva. On jc kritik obstoječih razmer. Iz tega se rad razvije — ljudski vzgojitelj. Torej profesor in štirje učitelji nastopijo, ali bolje: pet vzgojiteljev. Zanimivo je to, toda ni slučajno! Jaz osebno vidim v tem pokret, ki je vzvalovil iz nujnosti in stiska naše vasi in ki hoče v tej ali oni obliki prikazati našega kemta in želarja, dninarja in viničarja takšnega, kakršen je, in v takih razmerah in okoliščinah, kakršne ga oblikujejo. S temi par splošnirai vrsticami sem hotel lc informirati in opozoriti širšo javnost na literarni večer kot tak. Tistim pa, ki bi jih mogoče motilo, ker so to v večini 26 in 27Ietniki, pa prosim: spoznajte mošt, saj vendar hočete — vina. A. Debenak.