LETO XVIII. ŠTEV. 502 Izbira bi ne smela biti težka Čas je, ko si starši postavljajo vprašanje, kam z otrokom, v katero šolo naj ga vpišejo. Ko gre za vpis v osnovno šolo, kar pomeni za vpis v slovensko ali italijansko osnovno šolo, bi vprašanje sploh ne smelo obstajati; saj mora biti vsakomur jasno, da sodi otrok v šolo, ki mu jo je izbrala že narava, to je njegovo rojstvo: ker se je rodil v slovenski hiši in so bile prve njegove besede besede slovenske matere, sodi otrok pač v slovensko šolo. Starši po vsem tem nimajo kaj izbirati, ne premišljevati. Vpis otroka v tujo šolo je nekaj nenaravnega in danes so vsi vzgojeslovci, resnično znanstveno podkovani vzgojeslovci, ki jih nacionalizem pri presoji ne moti, mnenja, da je izobrazba otroka v tujem jeziku škodljiva njegovi vzgoji, ker ni pač naravna. M-,limo, da so starši po nepotrebnem v zadregi tudi, ko morajo izbirati med slovensko ali italijansko srednjo šolo. Najbolj pogosto se zmotijo prav pri tej izbiri, čeprav bi morali tudi o tem odločati narava, naravni zakon: slovenskega otroka v slovensko šolo, italijanskega v italijansko. Na žalost z zgrešeno izbiro pogosto postavijo otroka na zgrešeno pot, in to še v prepričanju, da so mu izbrali pravo pot. Mislijo namreč, da se bo otrok v življenju lažje prebijal, ako ga dajo v italijansko srednjo šolo. V resnici je to samo utvara. Slovenci v Italiji, pa tudi drugod v zamejstvu lahko govorimo o tem problemu že iz lastne izkušnje. Univerzitetni profesorji v Trstu, v Padovi ali nekje v Bologni, pa tudi v Gradcu in na Dunaju vam bodo povedali, da so študentje, ki imajo za seboj slovensko srednjo šolo vsaj tako uspešno študirali na italijanskih in nemških univerzah — pogosto še bolje — kakor njihovi tovariši, ki so končali italijanske oziroma nemške srednje šole. Slovenski starši v Trstu, v Gorici ali v Čedadu naj poleg vsega ne pozabijo, kje stoje Trst, Gorica in Čedad: včasih so rekli, da smo Slovenci na prepihu. Smo na mednarodnem križišču, na meji Slovanov, Italijanov in Nemcev. Na tem križišču, kakor na vsakem podobnem, je treba znati več jezikov. Pri nas ni prav nič manj pomemben naš slovenski jezik od italijanskega, ker nam odpira pot k učenju jezikov drugih slovanskih narodov, ki so v zaledju Trsta. Znano je, da se slovenski dijak, ki je absolviral slovensko srednjo šolo. tudi laže uči npr. nemščine kakor tisti, ki ima za seboj italijansko šolo. Povejte nam, zakaj tako cenijo nar še razumnike v Milanu in drugod v italijanskim mestih, kjer si služijo kruh? Ali ni to res v nikakšni zvezi z našo šolo in z našimi etničnimi lastnostmi, ki jih šola v materinem jeziku še bolj razvije, šola v tujem jeziku pa ubije? In še nekaj ne pozabite, dragi starši. Vzgoja v tujem jeziku je pač vzgoja v miselnosti drugega naroda. To je povsem naravno in italijanski šoli nimamo v tem pogledu kaj očitati. Italijani pač vedo, kako je treba vzgajati njihovo mladino, prav gotovo pa ne vedo. kako je treba vzgajati našo. Slovenski starši bi se morali torej tudi zavedati, da prinaša vzgoja v tuji miselnosti razdor v domačo hišo, razdor med njimi in lastnim otrokom, ki se včasih stopnjuje v pravo gorje. Velik prebitek v zahodnonemški zunanji trgovini V prvi polovici letošnjega leta je zapadnonemški izvoz do segel nov rekord. V primerjavi z istim obdobjem lanskega - leta se je izvoz povečal za 2 in polkrat, in sicer od 1900 mili jonov DM na 4400 milijonov DM. To je pozitivno vplivalo tudi na plačilno bilanco. Zvezni statistični urad v Wiesbadenu je objavil, da je zapadnonemški izvoz skupno z zap. Berlinom, kjer se je industrija razvila zlasti po vojni, v prvih šestih mesecih letos znašal 31.000 milijonov DM (lansko leto 27.400 milijonov DM), kar je za 15.9 odsto več. V istem obdobju se je povečal tudi uvoz za 7.7 odsto, in sicer od 25.500 milijonov na 27.400 milijonov DM. Junija letos je tako zapadnonemška bilanca dosegla prebitek 468 mil DM, v primerjavi s 126 mil-DM lanskega leta. Predvsem so zapadnonemška podjetja povečala izvoz v dve sosedni državi Evropskega skupnega tržišča, in sicer v Italijo in Francijo, ter tako izkoristila povečanje proizvodnih stroškov v teh dveh državah. Nekoliko negativna pa je zapadnonemška trgovina z Združenimi državami Amerike. M.B. GOSPODARSTVO CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 11. SEPTEMBRA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Mednarodna denarna likvidnost naj se poveča Na zagrebškem velesejmu 10 novih držav Zanimiva razprava «skupine deselorice» - Boj med Francijo in ZDA tudi na tem področju V zvezi z letno skupščino Mednarodnega denarnega sklada v Tokiu je izredno zanimivo poročilo, ki ga je sestavila «skupina deseterice« tik pred sklicanjem letnega občnega zbora. Lani je namreč Mednarodni sklad na sestanku v Wa-shingtonu zaupal nalogo predstavnikom desetih industrijsko razvitih držav, naj proučijo poslovanje mednarodnega sistema likvidnosti, hkrati pa naj predložijo predloge za morebitno preosnovo. Angleži in do neke mere tudi Američani so bili prepričani, da potrebuje svet večjo denarno likvidnost, če ne toliko danes, gotovo pa toliko bolj v prihodnje. Francozi pa niso bili tega mnenja, češ da so imele države celinske Evrope že dovolj likvidnega denarja na razpolago. Skupina deseterice predlaga, naj bi delež članic pri Mednarodnem skladu povišali za 25 odsto. Tako bi posamezne članice v primeru potrebe lahko razpolagale z večjo vsoto denarja. Lani se je mednarodna razpoložljivost dvignila. V razdobju 1963-64 so uradne devizne rezerve v nekomunističnih deželah narasle za 3 milijarde 400 milijonov dolarjev, to se pravi, bolj kakor v katerem koli letu po vojni. Hkrati se je zmanjšal primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci. Dejstvo, da so se valutne rezerve v zahodnih državah v ča- su 1963-64 tako dvignile je treba staviti v zvezo z nenavadno okolnostjo: zaradi slabe žitne letine v Sovjetski zvezi in nekaterih drugih državah je bilo treba nakupiti v Severni Ameriki velike količine žita z zlatom. V zadnjem času pa se a-meriška plačilna bilanca zopet nekoliko slabša. Poročilo samega odbora Mednarodnega denarnega sklada u-gotavlja z druge strani, da kaže svetovna trgovina težnjo za povečanjem, in sicer se bo svetovna trgovina v prihodnjih letih pomnožila vsaj za 4 odsto; mednarodna likvidnost pa se ne dviga bolj kakor 3,3 odsto na leto. Amerika mora računati z nenehnim primajkljajem v plačilni bilanci, medtem ko se likvidnost v drugih državah dviga. Ko bi zginil primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci, bi se špekulacija s kopičenjem zlata prav gotovo zmanjšala. Države bi se zadovoljile z rezervo v dolarjih. Mednarodno sodelovanje na valutnem območju zadeva na precejšnje politične težave. Francozi se pritožujejo nad metodami, ki jih uporabljajo Američani za kritje svojega finančnega primanjkljaja, s tem namreč, da pritiskajo na svoje zaveznike, naj zbirajo dolarje. Takšna ameriška politika otežuje deželam upnicam nadzorstvo nad inflacijo. Iz poročila «sku-pine desetorice« se da sklepati, Luigi Longo ((Mussolini bi jim bil zavidal«, je pripomnil nekdo izmed prisotnih. V resnici je bil to največji nekrščanski sprevod po propadu fašizma. Okoli ,milij°n svečano razpoloženih ljudi je korakalo, vihteč rdeče * zastave, mimo katoliških cerkva, ki so bile zaprte v znak protesta. Komunistična stranka Italije, ki je najmočnejša v zahodni Evropi, je organizirala ta sprevod solidarnosti, da bi spremila na zadnji poti Palmira Togliattija, ma-gnetičnega voditelja,, ki je uspel ohraniti enotnost v stranki z 1,700 milijona organiziranih kljub vsem razkolom v svetovnem komunizmu. Italijanski komunisti niso po nepotrebnem zgubljali čas ter so nadaljevali Togliattijevo delo: dan po njegovem pogrebu je centralni komite soglasno izvolil za glavnega tajnika stranke 64-letnega Luigija Longa. Longo je sin kmečkih staršev. Bil je nenehno kot Togliattijev človek št. 2 v Italijanski komunistični stranki, v katero se je včlanil leta 1921. Bil je inženir v italijanski vojski v prvi svetovni vojni; absolviral je Frunzejevo vojaško akademijo v Moskvi ter se specializiral za gverilsko bojevanje. Boril se je s fašisti leta 1920 ter kot glavni inšpektor v mednarodnih brigadah v španski državljanski vojni. Zaslovel je kot neizprosen pristaš rdeče akcije. Ta svoja izkustva je izkoristil kot vodja italijanskih partizanov od leta 1943 do leta 1945 ter bil tudi odlikovan z bronasto zvezdo Združenih ameriških držav. Pravijo, da je okoli L 1955 vodil strujo v Italijanski komunistični stranki, ki je hotela nadomestiti Togliattija, češ da je bil premehak. Ali bo Longo lahko ostal «du-ro» (trd), v čemer se je treniral — bomo šele videli. Za petami so mu mlajši tekmeci; Longo ni tako učinkovit govornik in nima tiste privlačnosti, ki je Togliattija usposabljala, da je lahko tako dolgo vodil stranko. Ko je sprejel mesto glavnega tajnika po izvolitvi, je dejal : «Nihče izmed nas se ne more postavljati s tem, da bo lahko kaj podobnega storil kakor Togliatti.« Dodal je, da bo hodil po doktrinarni poti, ki jo je začrtal Togliatti, upoštevajoč tudi teorijo «policentrizma», ki meni, da ne more imeti edinega krstnega lista komunistične dog-ne v Pekingu ne v Moskvi. Osebno je Longo na glasu, da se nagiblje k Moskvi. Toda pri vseh prizadevanjih tajnika sovjetske komunistične stranke Leonida Brežnjeva, ki je prišel v Rim na Togliattijev pogreb, še ni italijanski komunistični voditelj dal Rusom javne izjave, da jih bo podprl. V prizadevanju, da bi pridobila njegovo naklonjenost, je Moskva naznanila, da bo po Togliattiju imenovala neko mesto ob Volgi, zdravilišče na Krimu in sovjetski tehnični inštitut ter neko ladjo. Medtem poročajo, da je Kitajska komunistična stranka povabila Longa v Peking. ( Newyorški kreditni zavod »First National City Bank« je znani italijanski družbi Dalmi-ne podelil posojilo 10 milijonov dolarjev. Vsota bo služila za potenciranje tovarniških naprav, kar naj bi pripomoglo k znižanju proizvodnih stroškov. Družba bo posojilo vrnila v petih letih. (Nadaljevanje na 2. strani) nase 111 nenje Vsakdo ne zna prodajati Kislo grozdje prodajati za med, to je gotovo višek trgovske sposobnosti. Kdo to dela? Kdo se to upa? Kdo to zna? Naše branjevke so takšne poslovne in življenjske umetnice. Samo ozrite se po slovitem Rdečem mostu (Ponterossu)! Na tablicah z najslabšim grozdjem stoji poleg števila 80 — drugo grozdje je po 140 — «med», pravzaprav «miele». Kot med je sladko najcenejše, torej najbolj kislo grozdje. Od naših preprostih branjevk bi se bil moral tudi jaz nekaj naučiti v svojem že precej dolgem življenju, mi očita «ženska» polovica moje vesti. A se nisi. Nisi znal prodajati! Ne znaš prodajati! To ugotavlja zlasti tiskarna, s katero i-mam opraviti. Oni znajo bolj prodajati svoje delo. Ko pa je zadeva tako preprosta: Zvišajo se plače, ker se je podražila hrana — strokovno se pravi življenjski stroški — povišajo ceno tudi tiskarji. Kaj je bolj naravnega in logičnega? Nekaj nerodnega pa je le pri vsej tej tiskarski in življenjski modrosti: ta krog se vselej ne da nadaljevati; ti ne iztegneš ustrezno povišati ne naročnine ne cene oglasov in tako se zgodi, da moraš svojo časnikarsko umetnost, ki ostane torej res črna, prodajati po stari ceni! Po vsem tem se torej moram sprijazniti s samim seboj: Ne znam prodajati. In vendar mi je neka praktična gospa, prava življenjska umetnica — tako pravijo o njej — dejala, da imam po naravi trgovski štof... V resnici se je zmotila. Če bi imel količkaj trgovskega Kštofas v sebi, bi se bil moral ta v mojem burnem življenju vendar zbuditi, ko pa so me politični dogodki in še dve vojni vrh vsega premetavali iz kraja v kraj. Vrh vsega še gospodarski študij! In še koliko raznih, poklicnih in nepoklicnih trgovcev sem srečal. V Beogradu sem na lastna ušesa slišal ministra, sicer ne Srba, ki je v ožjem krogu napovedal svoje predavanje o Malti takole: Prebral sem temeljito knjigo o tem vprašanju, zdaj moram (s predavanjem) nabrano snov prodati! Prodajati, dober trgovec biti, ne more torej biti nikakor poniževalen poklic, kakor si je včasih človek mislil v svoii romantični mladosti. Poznal sem še drugega ministra, ki je skoraj vsak dan, ko še ni bil minister, zahajal na ljubljanski trg. Sam ni prodajal ne kupoval, veselilo ga je samo opazovati živžav na trgu, življenje, pristno življenje brez romantične primesi, boj za življenjski obstanek v zadnjem odtenku. Verjetno že veste, da je ne. ki slovenski pisatelj — zdaj lahko to napišem, ker ie v grobu in mu torej oblasti ne bodo sledile — imel navado hoditi na celovški trg. ko je je bil tam konzul. Zakaj pa? Da je lahko s koroškimi branjevkami kramljal v njihovem in v svojem materinem jeziku. Tako človeka trg privlačuje, vsakega na poseben način. Na žalost je vedno manj takšnih — vsaj za tržaške Slovence lah-to trdimo — ki radi hodijo na trg, da bi z branjevkami pokramljali v njihovem in svojem jeziku. —Ib— SEGNI LAHKO GOVORI. V zadnjem času se je predsedniku Segniju zdravstveno stanje zboljšalo. Tako se mu je tudi vrnil dar govora, čeprav predsedniku ne teče beseda še gladko. Težave občuti še pri pregibanju desnih udov. Bolnik se lahko hrani redno. Predsednika republike je zadela huda bolezen pred 35 dnevi, le njegova krepka narava je kap v glavnem že premagala. Vsi državljani mu želijo, da bi čimprej popolnoma ozdra vel. ITALIJANSKO - AVSTRIJ SKA POGAJANJA O JUŽNEM TIROLU. Najnovejši atentati na Južnem Tirolskem niso motili potreba italijansko - avstrijskih pogajanj v Ženevi, ki sta jih vodila zunanja ministra Saragat in dr. Kreisky. O rezultatu teh pogajanj, ki so se oslanjala na predloge mešane i talij ansko-av-strijske komisije, še ni uradnih podatkov. Po svojem povrat ku v Rim se je zunanji minister Saragat sestal s podpredsednikom vlade socialistom Nenni-jem. Rimski «Messaggero» pripominja, da je Saragat izjavil, da morajo strokovnjaki (v mešani komisiji) pri svojem delu omogočati, da obe strani ostaneta pri svojem načelnem stališču. «Agenzia democratica», ki jo izdajajo socialni demokrati, h katerim pripada tudi Saragat, je v tej zvezi objavila, da je minister s tem hotel reči, da mora pravna osnova, ki jo ustvarja sporazum De Gasperi-Gruber, o-stati neizpremenjena. Ta sporazum je namreč še vedno v veljavi. Agncija pravi dalje, da Italijani zagovarjajo gledišče, da so italijanske oblasti ta sporazum spoštovale v celoti, medtem ko so Avstrijci nasprotnega mnenja. Vse kaže, da ne bo zlahka doseči sporazum! AMPLATZ UBIT. V zadnjem času so se atentati na Južnem Tirolskem poostrili. Prišlo je do spopadov na karabinjerje pa tudi na vojsko. Pri streljanju na neko karabinjersko postojanko v planinah je bil ubit en karabinjer. Pozneje so v neki zapuščeni gorski koči v Pasirski dolini (Passierertal) našli ubitega 38-letnega Aloisa Amplatza, ki ga imajo poleg Georga Klotza za najnevarnejšega atentatorja. Kdo je Amplataza ubil ni mogoče razbrati iz uradnih poročil. Italijanski listi domnevajo, da gre za medsebojno obravnavanje med samimi Tirolci Amplatz naj bi bil skupaj s Klotzom, ki pa se je nato zbežal v Avstrijo. Avstrijski orožniki so Klotza aretirali blizu Imsta. V bližini Bru-necka je prišlo zvečer 9. septembra do novega atentata. Bomba je vrgla v zrak vojaški kamionček, v katerem so se vozili karabinjerji; pri tem je bilo ranjenih pet karabinjerjev. KONGRES KRŠČANSKIH DEMOKRATOV. V soboto se v Rimu začne kongres krščansko-demokratske stranke, ki se ga bo udeležilo 705 delegatov iz vse Italije. V stranki ji je zdaj organiziranih 1 milijon 640.000 Italijanov. V političnih krogih pričakujejo sklepe kongresa z veliko napetostjo. Na kongresu se bosta gotovo zopet spoprijeli dve glavni struji, to je levo krilo stranke in desno. Na desnem krilu se v zadnjem času močno uveljavlja zlasti Scelba. Levico vodi predvsem Fanfani, čeprav nasprotuje sedanji vladi levega centra, to je koaliciji med krščanskimi demokrati, socialisti, republikanci in socialnimi demokrati, bolj iz osebnih razlogov kakor iz načelnih. Vsaj nasprotniki mu to očitajo. SPOLOVINARSTVO ODPRAVLJENO. V poslanski zbornici se bo v soboto zaključila razprava o novem kmetijskem zakonu, ki bo odpravil spolovinarstvo. člen 17, ki določa, da se spolovinarstvo v Italiji odpravi, je poslanska zbornica že odobrila; za to ni dvoma, da bo zakon v celoti izglasovan, in sicer že to soboto. TUOMIOJA UMRL. V Helsin-kiju je umrl poslanik Sakari Tuomioja, ki ga je v Ženevi za časa njegovega posredovanja za rešitev ciprskega vprašanja zadela kap 16. avgusta. To nalogo mu je zaupal glavni tajnik Organizacije Združenih narodov U Tant. Njeno izvrševanje je bilo izredno naporno, kar je gotovo vplivalo tudi na zdravje Saka-rija Tuomioja. Rajni je bil komaj 53 let star. Leta 1948 je postal guverner Mednarodne banke za obnovo in razvoj, pozneje tudi Mednarodnega denarnega sklada. Nato je bil minister za industrijo in trgovino. MEDNARODNA TRGOVINA Vrsta jesenskih velesejmov V nedeljo 80. dunajski velesejem V nedeljo se prične 80. mednarodni dunajski velesejem. Na sejmu sodelujejo podjetja iz 26 tujih držav, in sicer skupno 2098 podjetij, medtem ko je avstrijskih 2725. Afriške države v razvoju kažejo tudi za dunajski sejem čedalje večje zanimanje, tako letos prvič prisostvujeta a-friški državi Kongo in Slonokoščena obala. Kolektivnih razstav je 18, med temi tudi Italije, Jugoslavije in češkoslovaške. Italijansko razstavo je organiziral Inštitut za mednarodno trgovino ICE, jugoslovansko pa Inštitut za gospodarsko propagando v tujini, ki je dodeljen Zvezni gospodarski zbornici Jugoslavije. Sejem traja do 20. septembra. Sejma se bo udeležilo tudi posebna tržaška delegacija. Velesejem v odprt Leipzigu Letošnji jesenski velesejem v Leipzigu je odprl minister za trgovino Demokratične nemške republike Julius Balkow. V svojem govoru je pozval zahodne dežele, naj v Vzhodni Nemčiji odprejo trgovinska predstavništva (misije). Vzhodnonemška vlada ne vidi razloga, zakaj ne bi zahodne sile tega storile. Njihovo ravnanje je toliko bolj nerazumljivo, ker poslujejo takšna trgovinska predstavništva zahodnih držav v vzhodnoevropskih državah. Jesenska razstava je na razstavišču, ki obsega 125.000 kvadratnih metrov. Na njej razstavlja 6500 tvrdk iz 58 držav. Med temi je iz Zahodne Nemčije 533 podjetij in 74 iz zahodnega Berlina. Na spomladanskem sejmu je razstavljalo 8500 tvrdk iz 64 držav, iz Zahodne Nemčije in zahodnega Berlina 820. Mattarella v Brnu Mednarodnega sejma strojegradnje v Brnu (od 6. do 20. septembra) se je v sredo udeležil tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Bernardo Mattarella. Na poti sta ga spremljala glavni ravnatelj dr. Benia-mino Miozzi in glavni inšpektor dr. Carlo Gramaglia, hkrati pa tudi predstavniki zunanjega ministrstva. Italijanski gostje bodo imeli s predstavniki vlade in češkoslovaškega gospodarstva važne razgovore. Nastanjeni so v zgodovinskem gradu »Zbraslav«, kjer je nameščena tudi galerija umetnostih del in kjer so nedavno sprejeli tudi predsednika ZSSR iNkito Hru-ščova. JESENSKI SEJEM V GRADCU V Gradcu (Avstrija) bo od 3. do 11. oktobra mednarodni jesenski sejem. Posvečen bo turizmu, saj bodo na njem prikazali najsodobnejšo opremo za hotele v turističnih središčih. Med drugim bodo razstavili pohištvo, posteljnino, mehanizirane kuhinje, telefonske naprave, namizne servise, avtomatske a-parate za razdeljevanje cigaret, pa tudi sadne sokove in tipična vina, šampanjce ter likerje iz Avstrije in drugih držav. Graškega sejma se udeleži vsako leto povprečno 1.400 razstav-Ijalcev, obišče pa ga kakih 250.000 oseb. Letos bodo imele .-tolektivne razstave Jugoslavija, Češkoslovaška, Romunija in Madžarska, sodelovali pa bodo na sejmu med drugimi tudi Američani n Nizozemci. Razstava gradbenih strojev v Moskvi V Moskvi so te dni odprli mednarodno razstavo gradbenih strojev (tudi strojev za grad njo cest) v prisotnosti predsednika Hruščova. Razstave se je udeležilo 19 držav, med temi tudi Italija. (V trenutku, ko se je Hruščov ogledoval angleško razstavo, je planil proti nje mu neznan mladenič, ki mu je hotel sporočiti neko svojo osebno prošnjo. Hruščov mu je od- vrnil, naj svoje želje sporoči v posebnem uradu, ki je temu na menjen v Moskvi). UVOZ BOLGARSKEGA SIRA Ministrstvo za zunanjo trgovino je sklicujoč se na italijansko-bolgarski trgovinski protokol od 25. februarja letos odredilo, da lahko domači operaterji do konca letošnjega leta uvozijo iz Bolgarije za 70 milijonov lir sira vrste Emmenthal. Sir naj bo vsaj 4 mesece uležan, vsebuje pa naj najmanj 45 odst. maščobe. Uvoz služi kot protiutež za izvoz italijanskega vina v Bolgarijo. Vršil se bo s carinskim pregledom (dogana controllata) čez, carinarnico v Trstu (v vrednosti 30 mil. lir) in Bariju (40 mil. lir). Niso dovoljene preno-tacije. JAPONCI IZVAŽAJO PREVEČ TRANZISTORJEV Japonska je lansko leto izvozila za 156 milijonov dolarjev prenosnih radijskih aparatov — tranzistorjev. V zadnjem času so nastale v zvezi s tem precejšnje težave. Med japonskimi proizvajalci se je vnela neizprosna konkurenca, zaradi česar so se izvozne cene znatno znižale. Zato nameravajo zdaj popolnoma preurediti sestavo izvoza, da bi se cene spet povrnile na običajno raven V ta namen bodo najprej zmanjšali izvoz. IZVOZ POLJSKIH KONJ Lansko leto je Poljska izvozila 1.800 konj za šport in za pleme ter 35 tisoč konj za zakol. Vrednost izvoženih konj je presegla 9 milijonov dolarjev. Konje za zakol so med drugimi nabavile tudi Italija, Francija, Švica, Belgija in Nizozemska, prvič pa je lani uvozila nekaj poljskih konj tudi Japonska. Svetovna proizvodnja papirja Lani je svetovna proizvodnja papirja in lepenke dosegla vrhu nec — 95 milijonov 159.003 ton. Največji proizvajalec so Združene ameriške države, ki er je proizvodnja dosegla 38.C41.C00 ton. Dobave papirja Združenih ameriških držav predstavljajo zdaj približno eno tretjino svetovne proizvodnje, pred desetimi leti so ZDA dobavljale še polovico vse svetovne proizvodnje. Na drugem mestu je Kanada z 8,840.523 tonami, nato Japonska (7 017.956), Velika Britanija (4,619.555), Sovjetska zveza (4,226.640), Zahodna Nemčija (4.123.902) ton). Lani je znašala svetovna poraba papirja 27,5 kg na osebo Po uporabi papirja lahko tudi presojamo življenjsko raven prebivalstva. Kjer je življenjska raven visoka, se poraba papirja dviga; kajti za tisk knjig, časnikov, za embalažo pa tudi za zdravstvene namene potrebujejo bogatejše države čedalje več papirja. VZHOrNONEMŠKA MORNARICA Vzhodnonemška mornarica se je v zadnjem času povečala za novo enoto, ki so jo Nemci nabavili na Norveškem. Gre za tovorno motorno ladjo »Rho-ens», kakor se zdaj imenuje. Družba Deutsche Seerederei iz Rostocka razpolaga danes z 87 ladjami za prevoz suhega tovora, dve ladji imata hladilne naprave, 11 je petrolejsk.h ladij. Jajc je že preveč Tudi na švicarskem trgu vlada preobilica v pogledu jajc. Pravzaprav mora vlada umetno vzdrževati sedanjo raven cen jajcem. V prvem polletju sta ustanovi SEG in GELA odkupili več jajc, kakor jih lahko prevzame domači trg, to je prva 69,7 milijona (v prvem polletju lanskega leta 67,3), druga u-stanova 22,4 (lani 20,5) milijona komadov. Ustanovi bi smeli prevzeti le toliko jajc, kolikor jih lahko razpečata na domačem trgu in kolikor jih jima izročijo uvozniki iz tujine, ki so dolžni prevzeti določeno količino domačih jajc. V resnici sta ustanovi prevzeli 6,3 milijona jajc več kakor bi bilo to dopustno. K temu je treba dodati še količine, ki se prodajajo na prostem trgu. Država je februarja 1964 dovolila poseben kredit v znesku 850.000 frankov, da bi pripomogla k ražpečanju prevelikih količin, ki so se nabrale v skladiščih. S pomočjo še drugih prispevkov so lahko jajca razpečali po ceni, ki je bila od enega do dveh rapnov (stotink) višja, kakor bi bila sicer čista trgovska cena. Doslej so že potrošili 615.000 frankov raznih kreditov, dovoljenih v ta namen. V poletnih mesecih je bila izobilica Jajc še večja. Švica je v prvem polletju omejila uvoz jajc iz vzhodnih držav. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali ne izvajajo morda nekatere države pri izvozu jajc «dumpinga». Seveda noče Švica prestrogo nastopati v tem pogledu, ker se boji, da bi utegnila pokvariti konjunkturo za izvoz švicarskih živil v razne države, kakor sira, plemenske živine, sadja itd. JAJČNI TRG IN EGS Zahodnonemški tisk poroča, da se bodo jajca za potrošnika pocenila glede na to, da je komisija Evropske gospodarske skupnosti znižala pristojbino (carino) na uvoz od 60 na 30 pfenigov pri kg. Evropska gospodarska skupnost je uvedla to posebno pristojbino, da bi zavarovala nekatere članice EGS, ki proizvajajo v velikih količinah jajca, pred previsokim uvozom iz Danske, Poljske in Argentine. To znižanje pristojbine bo šlo torej v prid državam, ki ne pripadajo k Evropskemu skupnemu tržišču in izvažajo jajca. Sicer uvoz iz teh držav upada iz leta v leto. V gospodarskem letu 1963/64 so članice Evropske gospodarske skupnosti uvozile samo še 1 milijardo jajc, leto poprej okoli 3 milijarde jajc. Uvoz v države EGS iz držav izven nje predstavlja danes na trgu EGS samo še 2 odst. Aako pojde razvoj v tej smeri, bodo države EGS prevzemale še prav malo jajc iz držav izven Evropske gospodarske skupnosti. Zaradi uvedbe omenjemn posebnih pristojbin (carin) na uvoz iz tretjih držav se namreč naglo razvija domača proizvodnja jajc. Neki zahodnonemški list piše, da utegne omejevanje uvoza jajc iz Danske imeti tudi politične posledice. Premogovniki sc boje mile zime Iz Luksemburga poročajo, da je v državah Evropske skupnosti za premog in jeklo na zalogah, 5,5 milijona ton črnega premoga. V krogih visoke ob- Na zagrebškem velesejmu «OČE, ODPUSTI JIM». Pod tem geslom je bila te dni v Otto-beurenu na Gornjem Bavarskem nenavadna svečanost. Prošt katedrale v Conveniryju na Angleškem, mestu, ki so ga med prvimi uničili Hitlerjevi bombniki med zadnjo svetovno vojno, je izročil opatu benediktinskega reda križ, napravljen iz žebljev, ki so ostali od križa po popolnem uničenju katedrale za časa bombardiranja Coventryja. Ta obred, kateremu sta prisostvovala tudi predsednik Zahodne Nemčije Luebke in angleški minister za trgovino Heath, naj bi bil v spravo angleškega in nemškega naroda. Mesto Otto-beuren so ustanovili benediktinci pred dvanajstimi stoletji. K pokristjanjenju Nemčije so v veliki meri pripomogli tudi be- nediktinci, ki so prav tako ustanovili mesto Coventry za časa vladanja sv. Bonifacija. POSKUS DRŽAVNEGA UDARA V IRAKU. Iz Jeruzalema poročajo, da je bil pretekli petek v Iraku izvršen poskus državnega udara proti predsedniku Arefu v njegovi odsotnosti. Ta je bil namreč na konferenci arabskih držav v Aleksandriji (v Egiptu). Upornike naj bi bil izdal neki oficir, ki ni bil zadovoljen z mestom, ki so mu ga določili v primem, da državni udar uspe. Zaroto naj bi bil vodil bivši letalski general Abdel Harim Nazrat, ki živi v izgnanstvu v Siriji. General je pristaš vsearabslce socialistične stranke «Baath». Na konferenci v Aleksandriji je Aref potegnil z Naserjem glede zahteve, naj bi Libanon, Jordanija in Sirija privolile na nastanitev egiptovskih čet. Te naj bi nastopile proti Izraelu v primem napada. Predstavniki ostalih držav so bili proti temu pred logu. (Nadaljevanje s 1. strani) STOLETNA TRADICIJA To je vsekakor ena izmed važnih vlog zagrebškega velesejma, ki jo Zagreb lahko opravlja tudi zaradi svoje tradicije kot mednarodno tržišče, saj je v Zagrebu minilo že kar stoletje, odkar je bila v Zagrebu leta 1864 organizirana prva gospodarska razstava, ki je predstavljala preokret od tradicionalnih srednjeveških sejmov k sodobnemu sejemskemu poslovanju. .Na podlagi teh dolgih izkušenj je bilo leta 1909 ustanovljena sodobna sejemska ustanova pod imenom »Zagrebški velesejem«. Letošnji velesejem je povrsti 67. Pravzaprav je bil prvi srednjeveški letni sejem v Zagrebu že leta 1094. Zagreb privablja od leta do leta čedalje več tujcev in obiskovalcev ne samo kot sejemsko središče, temveč tudi s svojimi dragimi zanimivostmi. Tu so muzeji, galerije, arhivi in razstave, in to ne samo v samem središču mesta, temveč tudi v okolici. Do teh vodijo sodobne asfaltirane ceste. Naj omenimo samo Lukavec, Brezovica. Novi dvori, Mokrice itd., ki razpolagajo tudi s primernimi gostinskimi obrati. Poleg teh kulturnih interesantnosti je treba omeniti še razne športne prireditve, ki prav tako privabljajo obiskovalce. Zato domnevajo optimisti, da utegne Zagreb to jesen obiskati okoli 2 milijona gostov. i m. v. Minister Mattarella na sejmu Na zagrebškem sejmu je bil pretekli ponedeljek dan Italije. Ob tej priložnosti si je sejmišče ogledal tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Mattarella. Med obiskom v Zagrebu se je Mattarella sestal z jugoslovanskim zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino N. Džuvero-vičem. Proučila sta možnost povečanja gospodarskega sodelovanja med obema deželama. Italija se še posebno zanima za jugoslovanski trg, saj je že dolga leta najvažnejša partnerica Jugoslavije. V ta namen bi morali zlasti pospešiti sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi trgovskimi ter industrijskimi podjetji. Pri tem bo treba premostiti sicer marsikatero težavo, vendar naj služi v spodbudo za to dejstvo, da se je vrednost izmenjave med sosednima deželama dvignila od 63 milijard lir v letu 1955 na 116 milijard leta 1960 in na 172 milijard v lanskem letu; letos pa se bo še bolj povečala, saj je dosegla že v prvih sedmih mesecih 127 milijard lir, dočim je znašala v razdobju januar-julij lani 93 milijard lir. V zvezi z zagrebškim sejmom poroča list «11 Globo« iz Zagreba, da se je trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo povečala v prvem polletju 1964 za 28 odst. v primeri s prvo polovico lanskega leta. V prvi vrsti se je povečal jugoslovanski uvoz iz Italije, izvoz v Italijo pa se skoraj ni spremenil. Tako so v italijanski trgovinski bilanci z Jugoslavijo spet zabeležili prebitek za Italijo, namreč 15 milijard lir. Tudi letos se sestane na zagrebškem velesejmu mešani odbor Italijansko - jugoslovanske zbornice v Milanu in Jugoslovansko - italijanske zbornice v Beogradu; sestanek bo 19. septembra. lasti v Luksemburgu se boje mile zime; v tem primeru bi se zaloge premoga še povečale ter bi bilo treba cene znižati zaradi konkurence mineralnih olj. Po podatkih dunajskega računskega dvora, to je najvišje državne nadzorne ustanove, posluje premogovnik Gmenbach, v katerem pridobivajo črni premog, z zgubo. Pri vsaki tpni pridobljenega premoga so lani imeli 228 šilingov zgube, čeprav se je proizvodnost dvignila v lanskem letu za 16 odsto. Uprava mdnika pričakuje zboljšanje šele, ko bodo dokončane vse investicije za zboljšanje obrata. Leta 1956 so stroski za vzdrževanje osebja predstavlja-li 74 odsto dohodkov, a leta 1961 so izdatki za osebje znašali še vedno 5 odsto več, kakor jih je bilo možno kriti z dohodki. V teh petih letih so znašale zgube mdnika okoli 73 milijonov šilingov. Zdaj je izkoriščanje tega premogovnika prevzela Voest - Vereinigte Oe-sterreichische Eisen - und Stahl-werke AG Poslabšan položaj avstrijskih državnih podjetij Delniška glavnica avstrijskih podržavljenih podjetij je konec lanskega leta znašala 5,9 milijarde šilingov; njihovo čisto premoženje 12,9 milijarde šilingov. Leta 1952 so aktivna podjetja dosegla dobiček 306 milijonov šilingov, pasivna pa so imela 118 milijonov šilingov zgube. Dobiček, upoštevajoč vsa podjetja, je torej znašal 188 milijonov šilingov (leta 1961 341 mil. šil.). Za podjetja se je položaj poslabšal tudi za to, ker je bil trg pod pritiskom uvoženega blaga, ki je bilo poceni. Podjetja so si morala toliko bolj prizadevati, da bi svoje proizvode izvažala. Promet je v avstrijskih državnih podjetjih leta 1963 znašal okoli 24,6 milijarde šilingov ter je bil za 1,9 odsto ilji kakor prejšnje leto. Na glavo zaposlenih je lani prišlo 191.900 šilingov, to je 5 odsto več kakor leta 1952. Število zaposlenih se je skrčilo za 3,5 odsto na 125.450 Zahodnonemški kapital v tujini Muenchen, septembra. — Po dragi svetovni vojni je bila nemška imovina v tujini večinoma zaplenjena s strani zavez-nikov. Takrat je bila ta ocenje na na okoli 16.000 milijonov mark. Na koncu lanskega leta pa je bilo zabeleženo, da so za-padnonemški državljani in podjetja investirali v tujini za o-krog 9600 milijonov mark Nasprotno kot bi lahko mislili, pa so v zadnjih letih zapad-ni Nemci več investirali kapita-le v državah članicah EFTA kot pa EGS. V tem času je bilo namreč v državah, ki so včla njene v EFTA investiranih za 1520 milijonov mark, 2226 milijonov mark v drugih industrijsko razvitih državah in le 1170 milijonov mark v državah Ev-ropske gospodarske skupnosti. V izvenevropskih še gospodar sko nerazvitih državah pa je bilo investiranih 634 milijonov mark, od teh pa okrog 382 milijonov mark v afriških državah V Severni Ameriki pa so te investicije dosegle okrog 1140 milijonov mark r/T.B. Načrti ENI za Jugoslavijo Oddelek za načrtovanje SNAM pri ustanovi ENI bo po naročilu jugoslovanske družbe Biljana izdelal načrt za gradnje kemično—petrolejskega koncerna v Skopju. Med drugim gre Za postavitev tovarn za izdelovanje plastičnih mas in sintetičnih vlaken. Vrednost koncema naj bi znašal več desetin milijonov dolarjev. Dražba Biljana je SNAM v preteklosti poverila izdelavo načrta za tovarno dode-cilbenzola v Skopju, že prej pa je SNAM sestavil načrt za čistilnici na Reki in v Bosanskem Brodu. ITALIJANSKI GRADBENI STROJI ZA JUGOSLAVIJO Delniška dražba Carlo Pešci — Compagnia Macchine Agri-cole Industriali iz Centa bo dobavila ljubljanskemu podjetju «Agrotehniki» 97 strojev za gradbena dela v skupni vredno-sit 160 milijonov lir f.co meja. Omenjena družba proizvaja tudi kmetijske stroje. Družba Officine Meccaniche Marini iz Ravenne je prodala zagrebškemu podjetju «Gra-mat« za nad 240 milijonov lir strojev za cestna dela. ITALIJANSKA OPREMA V AFRIKO Družba Mazzoni Costrazloni Meccaniche iz Busta Arsizia je prodala Maroku tovarniške naprave za izdelovanje mila v vrednosti 50 milijonov lir. Ista družba bo dobavila etiopski United Oil Smiles v Addis Abebi tovarniško opremo za izdelovanje pralnega mila v vrednosti 30 milijonov lir. Ro bi se res spopadli Tako ni šlo. Z nenadnim silovitim bombardiranjem Severno Vietnamskih oporišč v Tonkin-škem zalivu niso Američani u-speli v državljanjski vojni v Vietnamu potegniti srečo na svojo stran. Morda so prav z bombardiranjem še pripomogli k padcu generala Kana, enega izmed redkih zagovornikov nadaljevanja neizprosne vojne s Severnim Vietnamom. V Južnem " Vietnamu pridobivajo čedalje bolj na vplivu zagovorniki nevtralnosti. General Ngujen Kan, ki ga je vojaški nacionalni svet sredi avgusta proglasil za državnega poglavarja na podlagi vsiljene u-stave, se je moral pod pritiskom javnega mnenja, ki si je dalo duška v silnih demonstracijah, odpovedati oblasti. Računal je, da se bo po kratkem presledku lahko vrnil na oblast. V resnici je kmalu zopet prevzel krmilo v državi kot ministrski predsednik, toda kmalu se je moral u-makniti pred svojim tekmecem generalom Minhom, ki je postal predsednik začasnega nacionalnega odbora ter predsednik triumvirata, v katerem je poleg generala Kana tudi general Khijem. General Minh je postal predsednik države, ko so meseca novembra vrgli režim Ngo Diema, toda pozneje ga je dejansko izpodrinil general Ngu-jem Kan. Sedanja rešitev bo začasna. Triumvirat naj bi počasi s sodelovanjem »visokega nacionalnega sveta« pripravil pot civilno oblasti, ki bi se oslanjala na novo ustavo Zdi se, da se je javno mnenje v glavnem pomirilo, tudi spopadov med budisti in katoličani, ki so zahtevali mnogo človeških žrtev, vsaj trenumo ni več. Umik generala Kana pomeni vsekakor hud udarec imeriški stvari, ako so točne vesti, da je edino general Kan pristaš nadaljevanja noja zoper Vietkong, levo usmerjeno gibanje, ki hoče razširiti oblast. Severnega Vietnama tudi nh Južni Vietnam. Po ameriških vesteh ima V:et-kong, ki se vojskuje na južnovi-etnamskih tleh, za sabo partizansko vojsko 120.000 mož, poleg tega pa tudi okoli 34.000 redno organiziranih vojakov. Prva vojska Severnega Vietnama, ki je v rezervi, šteje 250.000 mož. V primeru odkritega spopada med Severnim in Južnim Vietnamom bi Severni Vietnam lahko računal tudi na pomoč kitajske vojske. Po ameriških informacijah šteje ta 2,5 milijona vojakov, ki so zbrani v 150 divizijah. Američani trdijo, da so Kitapci v južnih pokrajinah zbra. n vojsko 300.000 borcev, ki so zlasti trenirani za borbo v džungli; poleg tega naj bi bilo še v pripravljenosti v teh predelih Kitajske 1200 letal na reaktivni pogon. Ameriški strokovnjaki sodijo, da bi Američani morali vreči v boj okoli 6 do 8 divizij lastne vojske, to je okoli 250.000 mož, ako bi hoteli vojaško poseči vmes. Treba bi bilo tudi upoštevati, da so predeli, na katerih bi se razvila borba, zelo prikladni za gverilsko bojevanje, v katerem so pristaši Vietkonga in Kitajci bolje izurjeni kakor Američani. SKOK CEN NA DEBELO V MILANU Povprečni kazatelj cen na debelo v Milanu, postavljen na osnovo 1953r=100, je v minulem avgustu narasel za 0,60 odsto; povzpel se je od 6379,2 na 6417,7. V prvem tednu septembra pa se dvignil za nadaljnjih 0,47 odsto; napredoval je od 6452,2 na 6482,4. Zemeljski plin - stranski prek vod •f s * • v v premogovnih tezise Najdba velikih ležišč zemeljskega plina na Holandskem je geološka senzacija zadnjih let. Ne toliko zaradi obsega zalog, ki jih cenijo na milijon kubič- ostanki presličnih in lisičj”ki> vih dreves in se pokrili z matom. S sesedanjem in prekrivanjem so prišli močvirni sloji v toplejše območje zemeljske nih metrov in ki so morda naj-1 notranjosti in začeli »oglcncti«. večje sedanje na svetu, marveč zaradi verjetnosti, da obstajajo nova ležišča na prostoru Severnega morja. Ker pa si niso bili na jasnem glede nastanka holandskega plinskega ležišča, niso prav vedeli, kaj naj sodijo o bodočih ležiščih na vzhodu, severu in severozahodu. V primeri s kalorično vrednostjo svetovnih zalog premoga so odkrita ležišča zemeljskega plina skromna. Geološke raziskave zadnjih let so omogočile daljnosežne domneve o nastanku plinskih ležišč, ki jih je pred kratkim obrazložil holandski geolog Patijn v svojem delu »Zemeljsko olje in premog«. Te so zapopadene na kratko v sledečem stavku: »Zemeljski plin je stranski proizvod premogovnih ležišč,« Tvorbo velikih holandskih plinskih polj so ponovno postavili v zvezo s sloji premogovnega pogorja, ki se nahaja pod njimi. Vsak rudar ve, da prihaja iz premoga treskavi plin. Poskusi v Angliji, da bi zaradi varnosti rudarjev ta plin izčrpali in ga porabili v druge namene, so pokazali, da utegne biti količina plina zelo velika. Do zdaj niso vedeli za nobeno plinsko ležišče, ki bi se bilo tvorilo iz premogovnega plina izven premogovnih slojev, pa so zato domnevali, da se plini tvorijo v zvezi z nafto. Nemški geolog dr. Hedemann je pred dvema letoma dokazal, da lahko prihajajo tudi iz premogovnih slojev (razen metana) tako imenovani težki plini. S tem je bila podrta pregrada med premogovnimi in naftnimi plini in odprta pot teoriji o premogovnem nastanku holandskih plinov, katero je postavil dr. Patijn. Zanimivo je, da plinske zaloge niso vedno tam, kjer so premogovni sloji »proizvodnega« ogljika, marveč s omejujejo na določeno območje evropske celine, kjer se premogovni sloji nahajajo zelo globoko ter so bogati na izhlapevnih, plin tvore-čih sestavinah, ki so torej le malo »zogleneli«. »Zoglenenje« je proces tvorbe premoga iz šote velikih močvirij kamene dobe. V te močvare so se pogreznili Pri tem so se tvorili plini, ki so se oddvojili, kar pa je ostalo, je bil premog, v zadnji fazi antracit. Toda proces premogovne dobe ni šel vedno do kraja, to je do antracita; plinski sloji niso popolnoma zogleneli. Izredno velike količine plina, ki ga je moralo zoglenenje porurskih in holandskih premogovnih ležišč proizvesti, so v veliki meri izginile. V premogu »ujeti« tre-skavec utegne biti ostanek teh prvotnih plinov. Del premogovišč se je v najnovejši geološki preteklosti še enkrat pogreznil globoko v zemljo. Tako so prišla ta premogovna ležišča v zemeljsko temperaturo, ki je bila dovolj visoka, da sproži ponovno »oglene-nje«. Ta proces morda še traja. Tako območje je okrog Gro-ningena, kjer so navrtali premogovne sloje z okrog 35 odstotki hlapljivih sestavin v glovini 400 metrov; pri tem procesu nastaja potemtakem tudi plin. Plinske količine, ki jih lahko da ponovno zoglenenje, so znatne. Če iztisne ta proces samo eri odstotek hlapljivih snovi, znaša količina plina na kvadratni kilometer, pri 30 metrov debelem premogovnem sloju, o-krog 150 milijonov kubičnih metrov. Odstotek pa je gotovo večji kot en odstotek, sloji pa na stotine kvadratnih kilometrov obsežni. Iz obsežnosti premogovišč, poznavanja stopnje »zoglenelosti« in tektonike (globine in dobe »pogreza« premogovnih slojev) zdaj lahko sklepamo na tvorbo in obstoj podobnih velikih plinskih skladov, kot so holandski, tudi na drugih področjih. PLAČA NAČELNIKA PRI FAO. Organizacija za kmetijstvo in prehrano FAO pri Organizaciji združenih narodov, ki ima svoj sedež v Rimu, razpisuje mesto načelnika oddelka za proučevanje uporabe agrotehnike. Imeti mora diplomo iz gospodarstva oziroma statistike ter sedemletno prakso. Plača znaša 11.400 do 15.200 dolarjev na leto (8930 do 11.420 dolarjev čistega), poleg tega še družinska doki-da. Križem kražem po Italiji (Nadaljevanje s 1. strani) jo drobcev opeke in kamenja, z gi dimi previsokimi in vegastimi vrati, saj jo poznamo vsi to ubogo italijansko kmečko hišo, ki je že od Krasa do najbližje Furlanije neprivlačna. Od strani ji ne dela družbe nobeno privlačno gospodarsko poslopje ne skedenj ne kozolec ne pošten sadni vrt. Niti Spacal ne bi vedel, kaj z njimi početi, še najlepši so pri njej latniki in kakšna stara murva. Tako hitijo mimo puste vasi, le cerkve so jim iepe od zunaj: z beneškimi zvoniki in podolgomi ladjami ali kupolami. Vsako toliko se pojavi na bregovih gričevnatega sveta, skozi katerega drvimo, podeželski dvorec, v vaseh lepša hiša z rtom, ki spominja na park zaradi nekaj cipres in pinij. So to ostanki zemljiške gospode, morda imajo ponekod še stanovalce, ki so lastniki več mezzadrij. Na zemlji sami pa se ta socialna struktura ne pozna, ker so povsod videti enako velike parcele, pol-hektarske v povprečju, z vrstami trt, koruzno njivo, s strni-šči, na katerih ležijo po vsej Italiji do Sicilije enaki z žico zvezani štirikotniki skupaj stisnjene omlačene slame ter povsod kvadrati neizogibnega plav-kastega deteljišča Ko zdrknemo čez dve veliki reki: najprej čez Adižo nato nreko Pada, se nagnem skozi okno, ker se ne morem odtegniti čaru velikih in lepih rek in ker vem, da me čakajo sicer zgodovinsKo slavne reke, ali revne z vodo in zanemarjenimi bregovi, noseč nesnago mest, v katere zaman namakajo trnke mestni ribiči. MIMO BOLOGNE Občudujemo velikanske stanovanjske bloke v Rovigu, Ferrari in vse Bologne, ker jih lepša bleščeča rjavkasto-plava opeka, gladka in nekako emajiasta, na katero se ti zdi ria se ne mere vsesti prah in mestne saje. Ko smo prečkali Padsko nižino in prišli do Bologne, ki se širi s svojimi najlepšimi zelenimi predmestji na gričevnate obronke Abrucov, mi je bilo zelo žal, da se nisem ustavil med temnimi stolpi Bologno, tako je bila privlačna njena suka. Toda klic Toskane in Dantejevega mesta F r ene je bil močnejši. Potovanje z železnico preko Abrucov je podnevi neprijetna stvar, morda je ponoči prijetnejše, ko človek predremlje ali prespi ta del vožnje Tako pa sem v prvem delu vožnje spet podoživljal potovanje skozi A-bruce, ki niso nobena gorska posebnost, ker teče po dolini zanikrna reka, ki ji pije sokove sredozemsko sonce. Nikjer v naših krajih se ne širijo žitna polja v breg in v nepravilnih mno-gokotmikih na vse strani kot v Abrucih, a ker so tod v hribih še želi, so se manjši hribovski traktorji kot nerodni artritični pijanci spotikali po pobočjih in na široko in hitro mulili žitno klasje. Hribi so bili vsi zeleni, ker povsod raste boren gozd. kakor je pač v Italiji običajno. Kraji ležijo slikovito s cerkvami, gradovi, starimi fortezzami, vse to ogledovanje ni trajalo dolgo, ker so se začeli znani abruški predori brez konca in kraja. (Dalje sledi) im BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S P A - D D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 100.000 000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št 38-101, 38*045 brzojavni naslov. BANKRED IIO KILI IVI A n A LOAiAiO TUŠI TIH KS 1 E, ulica XXX Oth.lin- vogal ul. 1 orr.l.ian. a. Idil 3.",.7 10 (ULaiune Pohištvu liiuiviiK -inim opriMim za uradu vnzir.hi - iiuslcliicc piipimilln* Umu tare: IJI. 1 til tli rim. 29 Ul. h lihi 7 A. BRAN00LIN Trst Via S. Maurizio, 2 Ceri - ploiie - Ute iz medenine in bakra Vijaki iz medenine in železa za les in kovine Vodne pipe Opreme za kopainite Tržaška industrija ne izkorišča svojih zmogljivosti Razvoj v tržaški industriji v prvem polletju tekočega leta ni moten. Proizvodnja nekaterih Industrijskih podjetij, kakor n. pr. petrolejskih čistilnic, se je z primeri s prvim polletjem anskega leta dvignila, medtem to je v drugih, kakor v tekstil-li industriji popustila. Napredo-'ala je tudi proizvodnja trža-ke železarne. Trenutno ne razpolagamo s podatki o razvoju gradbeništva, kaže pa, da priče-lja tudi na tem sektorju ko-ljunktura popuščati. Značilno e, da je po uradnih statistič-,iih podatkih čez 400 ljudi v ej stroki nezaposlenih. V celoti ie je število nezaposlenih v primeri z lanskim letom neko-iko znižalo. Zabeležiti je tudi reba, da industrijska podjetja, slasti pa ladjedelnice izkoriščajo zelo slabo razpoložljivo zmogljivost. Ladjedelnice npr. izkoriščajo samo 60,5 odsto proizvodne zmogljivosti, Tovarna strojev Sv. Andreja pa samo 40,6 odsto. SLABO IZKORIŠČENA ZMOGLJIVOST LADJEDELNIC V letošnjem juniju je dejavnost v obratih Združenih jadranskih ladjedelnic (C.R.D.A.) popustila v primerjavi s prejšnjim mesecem. V prvi vrsti gre to pripisati številnim stavkam, s katerimi so delavci podprli svoje zahteve po zvišanju plač in izboljšanju splošnih delovnih pogojev, pa tudi sindikalnim sporom spričo nameravanih in izvedenih odpustov delovne sile. V ladjedelnici Sv. Marka so dovršili gradnjo 43.000-tonske ladje; zaposlenih je bilo 985 delavcev (v maju 984 in v lanskem juniju 1064); pri tem so izkoristili 60,5 odsto dejanske proizvodne zmogljivosti. V Of-ficini 'Ponti e Gru so ob zaposlitvi 143 delavcev (v maju jih je bilo zaposlenih 153, a v juniju 1963 211) zgradili številne industrijske in pristaniške žerjave, pa tudi več manjših žerjavov za operacije na krovu ladij za italijanske in tule naročnike; izkoristili so 47.7 od-sto prcrizv. zmogljivosti. V to- varni strojev «Sv. Andreja» so s 507 delavci (maja 528, junija 1963 662) gradili za italijanske naročnike med drugim 14 motornih skupin in opreme; izkoristili so 40,6 odsto proizvodne zmogljivosti. V miljski ladjedelnici Felszegp so gradili tri ladje za sicupnih 11.299 BRT ob približno 50 odstotnem izkoriščanju proizvodne zmogljivosti. V ladjedelnici «Sv. Justa» pa so imeli v gradnji 5 ladij za 2494 BRT ob zaposlitvi 146 delavcev in izkoriščanju okrog 36,7 odsto proizvodne zmogljivosti. VEČ DELA V PETROLEJSKIH ČISTILNICAH V čistilnicah Aguila in Esso Standard so junija predela,, vsega 133 tisoč 526 ton surovega petroleja (8794 ton v «Esso Standard«). Izkoristili so 71,2 odsto proizvodnih zmogljivosti Xv lanskem juniju so predelali 118-502 ton surovega petroleja). V prvih šestih mesecih tega leta so predelali 759 716 ton surovega petroleja ali 3,1 odsto več kakor v istem razdobju lanskega leta (736.644). Število naročil iz notranjosti Italije je zadovoljivo, število tujih naročil narašča. . Cena surovinam in končnim izdelkom so ustaljene, proizvodni stroški pa so narasli. NAPREDEK V ŽELEZARNI V prvi polovici letošnjega leta so v tržaški železarni v Skednju proizvedli 82.876 ton litega železa ali 4,7 odsto več kot lani v istem obdobju (79.133 ton). NAZADOVANJE TEKSTILNE PROIZVODNJE V juniju je bil položaj v tekstilni stroki še kar zadovoljiv, čeprav je na proizvodnost kvarno vplivala šestdnevna stavka tekstilcev. V tovarni jute Juti-ficio Triestino so proizvedli 2 tisoč 834 stotov platna, vreč in in preje, (v maju 3374 stotov, junija 1833 pa 3967 stotov); izkoristili so 92,8 odsto proizvodne zmogljivosti. V obratu Manifattura Triestina so proizvedli 1183 stotov trakov iz u-metnih vlaken (v maju 1477 st.); izkoristili so samo 59 od- Koprsko železnico so pričeli graditi Trgovina treh zalednih držav tez Trst Navajamo nekaj bežnih podatkov o blagovnem tranzitu čez Trst treh najvažnejših zalednih držav v prvi polovici letošnjega leta. Avstrija je izvozila skozi Trst a1} 507 ton magnezita, 35.819 t lesa, 22.341 t papifja. 11.027 t pločevine, 6770 t Samotne opeke in med drugim 5589 t kosovnega blaga: uvozila je 30.590 ton bencina, 30.357 t koruze, 24 tisoč 25 t železne rude, 8925 t petroleja, plinskega olja in tekočega plina, 2365 t agrumov in poleg drugega 215 ton kosovnega blaga, češkoslovaška je iz-vozila skozi naše mesto pretežno les, namreč 17.870 ton, nadalje 12.440 t sladkorja, v manjših količinah pa med drugim še steklo in kristal (1983 t) ter kosovno blago (1944 t); uvozila je največ železne rude — lani je češkoslovaška prekosila Avstrijo prav z velikim uvozom železne rude — in sicer 102.258 ton; dalie 27.662 t manganove rude, 14.331 t kemičnih gnojil, 8605 t fosfatov, 6246 t agrumov, 1332 t asfalta in poleg drugega 1135 surovega riža. Jugoslavija je izvozila največ lesa (9339 ton) in drv (1246 t), precej bombažnega tkiva (975 t) surovega tobaka (937) in natri-levega karbonata (838), manj pa stekla in kristala (576), surove-ga bombaža (559), vina (490), cinkove rude (463), papirja (438) in premoga (301); men drugim je izvozila tudi manjše količine železnih in jeklenih izdelkov, magnezita, anorganskih in organskih kemikalij, kalijeve in natrijeve soli. lesnih izdelkov, špirita, strojev, raznih aparatov, avtomobilov, traktorjev, umetnih vlaken, prediva, pločevine. keramičnih izdelkov m 106 ton kosovnega blaga .Uvozila ;.e mnoero umetnih gnojil (5836 t), natrijevega nitrata (2821 t), raznih mazivnih olj (2672 t) in boksita ter kovinskih rud (1450) manj pa živalskih proizvodov (452), surove in česane jute (352), strojev in aparatov (250), železne rude (209), umetnih vlaken in prediva, azbesta, bencina, gorilnega olja in nekaj pločevine, fosfatov, surovega bombaža, kave, sladkorja ter 19 ton kosovnega blaga. Madžarska je izvozila precej strojev in izdelkov iz železa ter jekla, a uvozila večje količine pšenice in koruze, fosfatov, a-grumov, bombaža in živalskih proizvodov. fbriolru UTRINKI ITALIJANI POŠILJAJO 17 ŠVICE VEČ DENARJA. Lani so italijanski delavci nameščeni v Švici poslali domov 1 milijardo in 15 milijonov švicarskih frankov (160 milijard lir). V primeri s prejšnjim letom so se njihove denarne pošiljke povečale za 16 odsto. V Švici je lani delalo 900.000 tujih delavcev, ki so zaslužili 1 milijardo 450 milijonov frankov; Italijanov je 70 odsto vseh tujih delavcev. Poleg Italijanov delajo v Švici zlasti Španci, Grki in Turki. Tuji delavci pošiljajo domov približno 40 odsto svojega zaslužka. Po zadnjem sporazumu med Italijo in Švico lahko italijanski delavci pripeljejo v Švico svoje družine. Tega poprej ni so smeli. Švicarska osrednja sindikalna organizacija je mnenja, da je to z mednarodnega finančnega vidika samo v korist Švici, ker tako italijanski delavci, ki se preselijo z družino, nakazujejo mnogo manj švicarskega denarja v Italijo. SMRT ZARADI NEPRIZNANEGA ZDRAVILA. Ministrstvo za zdravstvo opozarja v zvezi z vestjo o smrti neke deklice, ki je bolehala za levkemijo in so jo zdravili z zdravilom «AG-7», da to zdravilo ni bilo ..uradno registrirano. Sestavil ga je. in prodajal dr. A. Gugliotta iz Pa lerma, ki ni zdravnik, temveč kemik. Nobena tovarna zdravil ni bila od ministrstva za zdravstvo pooblaščena za izdelovanje tega zdravila. Ministrstvo tudi ne ve, kakšna je sestava zdravila ter je vso zadevo izročilo sodišču. sto proizvodne zmogljivosti. V tovarni Fil—Snia pa so ob izkoriščanju 81,7 odsto proizvodne zmogljivosti pripravili 610 stotov česane preje, 147 stotov mikane preje in 3000 stotov česanih trakov (v maju 702 st. oziroma 154 st., oz. 3333 st.). V prvih šestih mesecih letošnjega leta so v vseh tekstilnih tovarnah izdelali 21.365 stotov platna, vreč in preje, kar predstavlja 11,2 odsto manj kakor v prvem polletju lani. PAPIR V štivanski papirnici Cartiere del Timavo so junija proizvedli 8787 ton na stroj patiniranega časopisnega papirja (v maju 8541 ton); izkoristili so 76,5 odšlo proizvodne zmogljivosti. LIKERJI V najvažnejših tovarnah likerjev na Tržaškem (Buton in Di-stillerie Stock) je bila dejavnost v juniju razmeroma živahna. Naročila so prihajala redno tako iz notranjosti Italije kakor iz tujine. Cena vina za destilacijo se je dvignila, dočim se končnim izdelkom cene niso spremenile. Nekoliko so narasli proizvodni stroški. V manjših tovarnah likerjev niso zabeležili sprememb. Zaposlenost zopet upada Konec junija je bilo na Tržaškem zaposlenih 96.586 oseb, kar pomeni, da je bilo v primeri z istim obdobjem lanskega leta zaposlenih več (lani 95.424 o-seb). Leta 1958 je bilo zaposlenih v Trstu in okolici 89.693 oseb. Konec junija letos je bilo v industriji zaposlenih 42.429 oseb (lani 41.434, 1. 1958 pa 35 tisoč 955) v trgovski stroki 18 tisoč 139 (lani 18.000, 1. 1958 16.253), v obrtništvu 6449 (lani 6032, 1. 1958 6189), v bančnih zavodih in zavarovalnicah 2903 (lani 2850. 1. 1958 2581), v kmetijstvu 178 (lani-135, 1 1958 144), v javnih službah 22.842 (lani 23 tisoč 279, 1. 1958 24.332) in v pomorstvu 3648 (lani 3694, leta 1958 4239). Gornji podatki kažejo, da se je od leta 1958 do konca junija letos zaposlena delovna sila na Tržaškem povečala za skoraj 7 tisoč oseb. Okrepila -se je skoraj na vseh področjih, še zlasti pa v industriji, dočim se je skrčilo število zaposlenih v pomorstvu za 593 enot in v javnih službah za 1490 enot. Ob koncu julija je bilo zaposlenih vsega 96.260 oseb ali 326 manj kot mesec poprej. Koliko je brezposelnih Koliko pa je nezaposlenih? Teh so konec letošnjega junija našteli na vsem tržaškem področju 7138 (6338 v mestu, 414 v miljski občini, 183 v občini Devin—Nabrežina, 103 v dolinski občini, 68 v občini Zgonik in 32 v občini Repentabor). Od tega jih je bilo 525 v prevozništvu, 474 v gradbeni stroki, 526 v gostinstvu, 461 v mehanski stroki, 155 v lesni in 35 v kemični stroki. Med uradniškim osebjem je bil 1001 nezaposlen, med kadri splošne delovne sile pa 1557 oseb. PRIMER V GENOVI Od kod stavke v italijanskih pristaniščih ropijoitiE Tako bo tekla koprska železnica. (Crtež ljubljanskega »Dela«.) Končno so pričeli graditi novo železnico, ki bo koprsko pristanišče navezala na progo Di-vača-Kozina-Pulj in tako na evropsko železniško omrežje. Ni dvoma, da bo s tem koprsko pristanišče pridobilo mnogo, ker je bilo težko obvladati naraščajoči tovorni promet po cesti; seveda ne bo proga tako kmalu dograjena, ker je težka, saj mo- ra obvladati velik vzpon od morja na kraško planote. Zgraditi bo treba tudi dva predora, med temi bo eden dolg 533 metrov (drugi 118) ter bo samo graditev tega predora zahtevala dobro leto časa. Proga bo dolga nekako 32 kilometrov. Zgraditi bodo morali tudi most čez Rižano, na drugem mestu pa celo nekoliko premestiti strugo reke. Mnogo truda in časa bodo zahtevali tudi razni useki, v kraške skale, bi prometnim proga ti- ki so potrebni, da strezala današnjim zahtevam. Da bi se graditev proge odvijala hitreje, so delo razdelili med več podjetij. Podjetje »Primorje« iz Ajdovščine je prevzelo gradnjo 11 kilometrov proge, zaposlila bo 230 ljudi; podjetje »Slovenijaceste« bo zgradilo 7 kilometrov proge. Poleg teh dveh slovenskih podjetij bo pomagalo pri graditvi tudi reško podjetje »Konstruktor«. Po daljšem zatišju so se italijanski pristaniški delavci spet dvignili proti tako imenovanim »funkcionalnim avtonomijam«. Pred nedavnim so tudi v našem pristanišču uprizorili vrsto stavk, ker jih hočejo z odvzemom določenega dela operativne obale prikrajšati na delu in zaslužku. Kaj so pravzaprav »funkcionalne avtonomije«? Izraz pomeni dobesedno »pravico do lastnega izvrševanja pristaniških del«, kakor na primer natovarjanja in raztovarjanja trgovskih ladij s strani trgovskih in industrijskih podjetij. V vsakem pristanišču delujejo družbe pristaniških delavcev, ki i-majo nalogo natovarjati blago za tretje, namreč za podjetja, ki posedujejo ali imajo samo v najemu ladje. Slednja menijo, da so stroški za usluge pristaniških delavcev preveliki in zahtevajo, naj jim vlada dodeli del operativne obale s pomolom. da bi na njej lahko sama vršila zadevne operacije z lastnimi delavci, ki torej niso včlanjeni v družbah pristaniških delavcev. Vprašanje je resda zelo kočljivo, ker se pristaniški delavci bojijo, da bodo njihovi zaslužki hudo trpeli. Pretekli teden je okrog 3500 pristaniščnikov luških družb »Compagnia unica Merci Varle« in »Pietro Chiesa« (okrog 3500 jih je bilo v Genovi) uprizorilo 24-urno stavko, ker so družbi Italsider v tamkajšnji luki dali na razpolago za avtonomno razkladanje in naklada nje ladij del operativne obale Razvoj sovjetske trgovinske mornarice Sovjetska trgovinska mornarica se naglo krepi, njeno bro: dovje se je od 1953. leta do lani kar podvojilo. Po mnenju moskovskih Izvestij bodo lahko sovjetske tovorne ladje v kratkem prevažale vse blago, ki ga Sovjetska zveza uvaža in izvaža. Statistike pravijo, da je bilo v sovjetskem trgovinskem bro-dovju 1. aprila letos skupno 1344 ladij za 5,747.000 BRT (bru-toregistrskih ton), od tega so tretjino predstavljale petrolej, ske ladje. Po velikosti trgovinskega brodovja zavzema Sovjetska zveza sedmo inesto na svetu — za Japonsko, Grčijo, Liberijo, Norveško, Veliko Britani-jo in Združenimi ameriškimi državami. Sedemletni načrt (1958-1965) «lskra» izdeluje elektronske računalnike BRT, L 1960 1138 ladij za 3 milijone 429.472 BRT, 1. 1961 1212 ladij za 4,066.157 BRT, 1. 1962 1313 ladij za 4,684.000 BRT, v prvi polovici lanskega leta 1432 ladij za 5,434.000 BRT, in 1. aprila letos 1344 ladij za 5 milijonov 747.000 BRT. UGODNA KONJUNKTURA ZA ANGLEŠKE PREMOGOVNIKE Vsedržavni urad za premog (National Coal Board) objavlja zanimive podatke o konjunkturi za angleške premogovnike, čeprav so se življenjski stroški v zadnjih štirih letih dvignili za 13 odsto, je bilo mogoče cene premoga ohraniti razmeroma na nizki ravni, ker se je proizvodnost premogovnikov dvignila. Ako bo v prihodnje fflr&ftr san*- krat m pol. V tem pogledu je bilo lansko leto najuspešnejše, saj je bila tedaj v vseh ladjedelnicah tonaža novograjenih ladij za 50 odsto višja kot leto poprej. Po večini grade Sovjeti čez 60.000-tonske ladje; trenutno imajo v gradnji nekaj 70.000-tonskih tankerjev, ki bodo dograjeni še letos. Lani so zgradili; večje število ladij za prevoz samega lesa, zdaj pa nameravajo postaviti gredelj 6500 do 7000-tonski ladji za prevoz vsakovrstnega blaga; dogradili naj bi jo 1967, leta in bi pomenila pravcato novost. Z ozirom na naglico, s katero grade Sovjeti trgovinske ladje, pričakujejo, da bo sovjetsko trgovinsko brodovje že letos napredovalo za dve mesti (od sedmega na peto) na svetovni lestvici trgovinskih brodovij. Poglejmo še, kako se je razvijala trgovinska mornarice v zadnjih petih letih. Jbeta 1959 je imela 1455 enot za 3,155.054 milijonov ton letno, oziroma, ako se bo še dvignila nad to raven, potem bo mogoče ohraniti konkurenčnost premoga pred drugimi gorivi. Proizvodnost angleških premogovnikov se je zaradi koncentracije in mehanizacije rudnikov od leta 1962 dvignila za 8,8 odsto, od leta 1961 pa za 15 odsto. Število osebja zaposlenega v premogovnikih, se je skrčilo v tem času za 31.000 in znaša danes 505.300. Potek izvoza angleškega premoga v evropske 'države je bil zelo ugoden. V zadnjih petnajstih mesecih je znašal 9.2 milijona ton ter se dvignil za 66 odsto v primeri z letom 1962. PODRAŽITEV BELGIJSKEGA PREMOGA Od 1. septembra se Je belgijski antracit iz premogovnega revirja Liege podražil za 40 do 120 frankov pri toni, različno Po vrsti premoga. Toliko znaša podražitev antracita v rudnikih, torej brez prevoza. T (J R I Z E MNOGO TUJIH TURISTOV V SLOVENIJI. V juliju je Slovenijo obiskalo 81.000 inozemskih turistov, ki so dali 250.000 prenočitev, to pomeni 24 odst. več kakor v lanskem juliju. Največ je bilo Avstrijcev glede na prenočitve (62.250 oziroma 16 odst. več kakor lani). Nočitve gostov iz Zahodne Nemčije so se povečale za 14 odst. na 56.300, iz Nizozemske za 53 odst. na 29.000 iz Italije za 25 odst., na 21.060, iz Velike Britanije za 68 odst. na 17.170. iz Švedske za 125 odst. na 14.325, iz Francije za 14 odst. na 11.280, iz Belgije pa za 48 odst. na 8.330. Švicarjev je bilo letos manj, število nočitev se je znižalo za 31 odst. na 7250; Američanov za 4 odst. manj, m sicer je bilo 5500 njihovih nočitev. Gostje iz Češkoslovaške so v juliju dali 4-krat več nočitev kakor lani, vsega 4230. NOV HOTEL V PORTOROŽ!/. Poleg dveh novih hotelov v samem Portorožu so zdaj proti Luciji dogradili še depandanso hotela »Lucija«, v kateri ie 236 ležišč. Hotel »Lucija« razpolaga tako z dosedanjimi bungalovi z več kot 340 ležišči. Tako je tudi obsežni restavraciji zagotovljen zadosten promet. Med parkom »Vesna« in vzdolž obale opuščenega dela solin med Portorožem in Lucijo urejajo, novo obširno kopališče, namenjeno predvsem gostom novega hotela »Lucija«. BIFE NA MEJI. Na prehodu Krvavi potok pri Kozini bo gostinsko podjetje »Jadran« preuredilo stavbo bivšega obmejnega prehoda v gostinski obrat. V njem bo okoli 50 sedežev. Za delo bo vložilo 25 milijonov dinarjev. Delo bo izvršilo gradbeno podjetje »Kraški zidar«. Sedanji začasni bife, ki ni primeren zahtevam sodobnega turizma, bo podjetje »Jadran« zaprlo. Bifeju ob avtobusni postaji bodo prizidali objekt z desetimi tujskimi sobami. KAJ DRAŽI TURISTA. Milanski »Corriere della sera« svari gostinske obrate, naj bodo pametni pri zaračunavanju cen. Turisti gledajo predvsem na cene. Danes jim ni niti več tako važna postrežba, kakor so jim izdatki. Slabo večerjo lahko še pozabijo, nikakor pa ne zapo-pranega računa. Ker je dandanes turistična propaganda, ki se širi po potovalnih agencijah in tudi z letali, zelo razvita, turisti lahko primerjajo cene in izbirajo. Gostilničarji in hotelirji bi morali končno uvideti, da tuj gost ni dolžan priti v Italijo. Nikakor ne smejo udariti v pestjo na mizo, da bi protestirali proti »izdaji« Nemcev in Avstrijcev. Zapomniti bi si morali, da zgubijo klienta, ki so ga slabo postregli, predvsem zato, ker čaka banj ža'vogalom konkurent, ki piu nudi ugodnejše pogoje. in nov pomol. Pomol so zgradili s stroški družbe same, ki so znašali čez 10 milijard lir. Globina mprja ob pomolu znaša 13 metrov, sam pomol pa je tako dolg, da ob njem pristaneta hkrati dve 40- do 45-tisoč-tonski ladji. Med tehnično o-premo sta dva velika žerjava z nosilnostjo 25 ton vsak. Novi pomol so krstili s pristankom 32.000-tonske tovorne ladje »Poseidon«, ki je pripeljala iz Norfolka 26.000 ton premoga za tovarno »Oscar Siniga^ glia« v Comiglianu. Vodstvo Italsiderja zatrjuje, da bo družba šele sedaj, ko i-ma lasten pomol in lastne delavce, lahko poslovala konkurenčno in z dobičkom. V zadnjem času se je njen blagovni promet zaradi visokih pristaniških tarif znatno skrčil (od 1.814.000 ton v prvih sedmih mesecih lanskega leta na 1 milijon 480.000 ton v istem času tega leta). Ladjo »Poseidon« so raztovorili v približno 40 urah, dočim bi lahko to storili ob polnem izkoriščanju pristaniških naprav celo v 20 urah (1200 do 1300 ton na uro). Medtem so se sestali predstavniki genovskega Pristaniškega konzorcija, ki upravlja luko s predstavniki sindikalnih organizacij, da bi se pomenili o nastalem položaju. Seveda vsaka stran vleče vodo na svoj mlin, zato se še niso sporazumeli. Zanimivo je, da je bila v Genovi že leta 1952 v veljavi tako imenovana »funkcionalna avtonomija«, in sicer prav za družbo Italsider, oziroma tedanjo železarno, ki pa se je tedaj imenovala »Comigliano«. Že tedaj je imela na razpolago pomol »Nino Roneo«, na katerem se ie posluževala lastnih delavcev. Potemtakem so z ukrepom od 10. avgusta letos le prenesli pravico do uporabe lastnega pomola na novozgrajeni pomol. Industrijci očitajo pristaniškim delavcem, da so šele sedaj dvignili vik in krik, a v vsem tem času so molčali, ker so (oo mnenju vodstva družbe Italsider) prav od leta 1952 dalje i-meli boljši zaslužek kakor prej. V težave naj bi zašli šele zdaj z gospodarsko krizo in s stavkami, katere so sami uprizorili in jih še unoprabljajo na ne-spameten način. URARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL I It S I Čampo S (iiaromo 3 tel 95-881 Ure najboljših inamk velika izbira zlatih okra skov za vse prilike T s'išnsntlri;t -•>. H. A. 1 M F (> K I K X F o H I TRSI UL Cicerom- H-tl tel. .10-214 Skladišče•' Seula linami Vse vrste lesa eksote furnirje poli«—lere dekorativne plastične profile slruje in-druge artikle z.a lesno industrijo laminate M SODOBNI DIGITALNI ELEK RONSKI RAČUNALNIK, KI GA JE PRIČELO IZDELOVATI PODJETJE ISKRA PO LICENCI ZAHODNONEMŠKE TOVARNE »ZUSE«. (»Iskra« razstavlja tudi na letošnjem zagrebškem velesejmu.) V Zavodu za avtomatizacijo, to je v razvojnih laboratorjih podjetja »ISKRA« so nedavno pod vodstvom M. Baumgartner-ja in ing. Ž. Cenerja izdelali po zahodnonemški licenci »Zuse« digitalni elektronski računalnik s tovarniško oznaico Z-23. Konstrukcija sloni na uporabi polprevodnikov in ' jo povezujejo elementi montirani na tiskanem vozju. Aparatura ima tako 2700 transistorjev in nad 6000 diod ter velikanski elektronski spomin - pomnilnik z zmogljivostjo 11 milijonov številk. Hitrost obdelave podatkov je izredno velika. Za primerjavo lahko vzamemo, da izračuna računalnik vse statične podatke za gradnjo novega mosta v nekaj urah in brez napake. Sistem ponavljanja računov in primerjave je namreč takšen, da so rezultati absolutno zanesljivi Skratka, napake niso niti možne. Računalnik »Z-23« bodo lahko uporabili najrazličnejši interesenti, od industrije do znanstvenih ustanov, institutov ter statističnih uradov. Za boljše izkoriščanje zmogljivosti bodo po nekod organizirali posamezne centre, kjer bodo interesenti proti ustrezni odškodnini uporabljali en sam računalnik. V ta namen je ISKRA že organizirala več tečajev za specializirane tehnike programerje, ki bodo operirali z računalniki. Čeprav je novi računalnik licenčna konstrukcija, ima vdelanih že 80 odst sestavnih de' lov proizvodnje ISKRA. Odstotek tujih sestavih delov se bo v kratkem še znižal, ko bodo pričeli izdelovati računalnike domače transistorje in diode nove tovarne polprevodnikov v Trbovljah, ki jo sedaj grade. KOBARIŠKA TOVARNA IGEL Doslej je bila nova tovarna i-gel v Kobaridu nameščena v bivših vojašnicah. Zdaj pa so dogradili tovarni ustrezne sodobne prostore, v katere se je že preselila. Tovarna je opremljena s sodobnimi stroji. Opremo so v zadnjem času še dopolnili z nabavo strojev iz Zahodne Nemčije. Živo srebro še dražje Proti koncu avgusta se je tečaj živega srebra na londonskem trgu (cena v skladišču) ohranil okoli 100 funtov šterlingov za steklenico. Strokovnjaki napovedujejo nov dvig. Tečaj na prostem trgu se je že sukal med 102 do 106 za steklenico. Povpraševanje po živem srebru ra ste, ker se poraba živega srebra vedno bolj širi, in sicer zlasti na področju navigacije v ve sol ju. Podoben je položaj tungstena, katerega cena se suka med 102 do 105 za enoto. Kupčije s tung-stenom so bile konec lanskega leta tako slabe, da so nekatera podjetja, kakor npr. angleško Beralt Tin and Wolfram Ltd., nameravala opustiti proizvodnjo. Ko se je cena proti koncu lanskega leta dvignila na 100, je postala proizvodnja tungstena spet donosna. ▼ Človeška postava se postopoma viša TRANSTRIESTE Soc a r. I Statistično so dognali, da se človeška postava v vseh državah sveta polagoma viša. Merili so mladeniče pri naboru in ker je njihova postava v primeri s prejšnjimi letniki vedno višja, lahko sklepamo, da vse človeštvo polagoma raste. Kaj naj bi bil temu vzrok? Z biološkega stališča pripisujemo rast človeškega organizma izločanju hormonov nekaterih žlez našega telesa, predvsem žleze ščitnice ali hipofize ter tiroid-ne žleze. Kaj pa vpliva na čezmerno izločanje teh hormonov? Odgovor na to je zelo težak, ker je stvar zelo zapletena. Nekateri biologi pripisujejo to povečano izločanje boljšemu prehranjevanju, spet drugi iščejo vzroke v klimatskih spremembah, nekateri pa dolžijo za to atomske poskuse. Kdo od teh ima prav, je težko reči. Verjetno je res vse to skupaj pa še kak drugi činitelj povrhu, za katerega še ne vemo. Glede boljše prehrane ne bi imeli kaj reči, a to samo za nekatere predele. Znano je namreč, da še danes veliko ljudi trpi za lakoto v deželah A-zije in Afrike. Zato stoodstotno ta vzrok ne bi držal. Da vpliva podnebje na rast organizmov, je splošno znano. Tako imamo v severnih predelih Evrope npr. ljudi višje postave in svetlih las, v južnih. evropskih državah pa pretežno nižje ljudi in temnolase. Seveda to ne drži v vseh primerih, sta tistično pa se da dognati, da je to v veliki meri res. Težko pa je reči, zakaj se je podnebje nekaterih dežel tako spremenilo, da daje prednost višjim o* Kar se tiče atomskega izžarevanja, je stvar še bolj zapletena. Res je, da radioaktivni drobci, ki se sproščajo po atomskih poskusih in zastrupljajo ozračje, močno vplivajo zlasti na kromosome. Kromosomi so namreč zelo majhna telesca, ki so prisotna bodisi v moških semenčicah ali mikrogametih bodisi v ženskih ali mahrogame-tih. Kromosomi praktično vsebujejo vse telesne in v veliki meri tudi duhovne značilnosti bodoče osebe. Ker so ti kromosomi mikroskopsko majhni, je možno, da njihove atome (ki so najmanjši deli, torej enote prvin) radioaktivno žarčenje tako razprši, da se rodi otrok pohabljen ali pa s povsem drugačnimi lastnostmi, kot bi bile čisto podedovane. Možno bi bilo, da bi radioaktivnost že na zarodek vplivala tako, da bi razpršila atome kromosomov in bi le-ti bili vzrok višje človeške postave. Še bolj verjetno pa bi bilo, da vpliva radioaktivnost kar na žleze, ki urejujejo rast pri človeku. Kot rečeno, sta ti žlezi hipo-fiza in tiroidna žleza. Hipofiza leži v notranjosti lobanje na tako imenovanem sedlu (sella turcica), ki predstavlja kostno osnovo, poleg drugih kosti v lobanjski votlini. Ta žleza obstoji iz več vrst celic, ki imajo različne funkcije. Praktično vodi hipofiza dejavnost vseh drugih žlez človeškega organizma, ki jih je kar lepo število. Vpliva tudi odločilno na rast, in sicer s hormonom, ki ga i-menujemo somatotropskega. Če izloči hipofiza več tega hormona kot normalno, postane člo- sebam. O vidnejših spremeni- I vek višje postave. Moramo raz-bah podnebja v zadnjih letih | likovati, v kateri življenjski do-pa sploh ne bi mogli govoriti, bi pride do povečanega izloča- nja. Če se to dogodi v predpu-bertetm dobi, človek harmonično zraste; če pa pride do prekomernega izločanja somatotropskega hormona v popuber-tetni dobi, se pri človeku podaljšajo samo skrajni udje, kot noge, roke, nos in spodnja čeljustna kost (brada). Če pa hipofiza izloči premalo omenjenega hormona, človek neha rasti, a ostane telesno harmonično razvit, pa tudi duševno ne zaostaja za sovrstniki; je pa manjši po postavi. V medicini imenujemo takega človeka inteligentnega pritlikavca. Tiroidna žleza pa vpliva na rast pri človeku s tem, da po vzroči zaradi pomanjkljivega izločanja hormona pritlikavstvo. Tiroidnf pritlikavec pa je ne-harmonično razvit telesno, duševno pa močno zaostaja za svojimi sovrstniki. Ta pojav i-menujemo v medicini »manis mus cretinus thiroides«. Kje naj bi bil torej vzrok, da se postava človeškega rodu postopoma viša, danes ne moremo reči z gotovostjo. Lahko samo ugibamo. Gotovo pa je, da na neki način vplivajo na to hormoni, ki jih izločata zgoraj omenjeni žlezi Srečko Simoneta TRSI TRIESTL Via Donota 3 1 el 38-827, 31 906. 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne induslri je. IZVAŽA: vse proizvode FlAlove avtomobilske industrije in rezervni dele Vse vrste gum tovarne I KA I in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNISK0 PODJETJE LA GORIZIAIM A Gorica Via D d’Aosta N. 180 lel 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posehni pogoji ea prevoz blaga v Jugoslavijo adriaimpexs»» TRS T, Via della Geppa, *i Tel.: 3K.77U, 29-135 IM PO RT - E X PORI industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM. RIV v Jugoslavijo IMPENPORT UVUZ - IZVOZ ZASTOPSJVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hosco 21) Tet. 50010 1'elegr. lmpexnort - Lrieste U VAZA: VSAKOVRSTEN LES .CEMENT IN GRAD. BRNI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA: TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu Slasti in grenkobe hmelja ■■ 1 ......... • —— > v Savinjski dolini n. Hmeljarstvo zapleten problem In vendar se pri vsem odtekanju mlade delovne sile v industrijo hmeljarstvo v spodnji Savinjski dolini drži po zaslugi savinjskega kmečkega človeka, ki je bil v primerjavi s sosedi zmerom napreden kmetovalec. K temu ga je sililo hmeljarstvo, ki je močno nihalo v prinašanju dohodkov, ker je bilo odvisno od dvoje muhavosti: od muhavosti vremena in od muhavosti zunanjega mednarodnega tržišča, od katerega je bilo in je še zmerom odvisno. Zdaj so obrambne moči hmeljarstva bolje pripravljene na zaščitne ukrepe na hmeljiščih in na trgovinskem področju. V tem vodi seveda močni kmetijski kombinat «ža-lec», ki ima na voljo sodobne stroje in sodobne kadre visokokvalificiranih strokovnjakov s fakultetsko izobrazbo v agronomiji, ekonomiki, biologiji in kemiji. Direkcija kombinata se ubada z zamotanimi vsakdanjimi problemi, ki jih prinaša vseh dvanajst mesecev leta: ne gre namreč samo za agrotehnične sodobne prijeme, za pravilno rast žlahtne hmelj eve rastline in za boj s tujimi tržišči, ampak tudi za čisto človeško ustvarjanje pravilne kooperacije s stotinami malih kmečkih kooperantov, s katerimi morajo razpravljati v demokratičnem dialogu, kako nadomestiti na hmeljiščih pomanjkanje delovne sile v novimi prijemi. Pri teh je sicer draga mehanizacija pravilo, vendar morajo biti podjetju še dražji pravilni socialistični odnosi do človeka, ki ne se sme v nobenem primeru slabše odrezati, kakor se je dosedaj. To pa je tako dolg in kočljiv proces, pri katerem ne gre, kakor smo navajeni govoriti sedaj, izsiljevati prednosti in tudi ne prepočasi voziti v koloni napredka, ker sicer pride do škode predvsem posameznikom in tudi samemu glavnem-mu vozilu VAŽNO DELO INSTITUTA ZA HMELJARSTVO Institut za hmeljarstvo, ki ga zdaj vzdržuje kmetijski kombinat Žalec, ima pa kratkoroč- Obmejne avtobusne zveze ODHODI (prihodi) Z AVTOBUSNE POSTAJE NA TRGU LIBERTA’ TRST - SEŽANA - LJUBLJANA. Odhodi iz Trsta ob 7.15 in 14.00; povratek v Trst ob 9.30 in 19.45. TRST - LJUBLJANA - ZAGREB. Odhodi iz Trsta ob 15.00; prihod v Trst ob 10.00. TRST - PULJ. Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.25, 15.45 in 18.30; prihod v Trst vsak dan ob 11.25, 19.55 in 22.30. TRST - REKA Odhod iz Trsta vsak dan ob 8.00, 11.00 in 18.00; prihod v Trst vsak dan ob 8.50, 17.20 in 20.20. TRST - KOMEN. Odhod iz Trsta vsak dan ob 12.15, ob sobotah (če niso praznične) ob 7.35; prihod vsak dan ob 8.00, ob sobotah ob 10.25. TRST - FERNEČE. Odhod iz Trsta ob delavnikih ob 7.25, 9.30, 10.45, 12.30, 13.10, 14.00, 15.30, 16.50, 17.30, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 23.00, ob praznikih ob 7.25, 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, dalje pa vsake pol ure do 19.00, nato ob 19.45, 20.30, 22.30 in 24.00. TRST - SEŽANA. Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.15, 14.00 in 15.00; prihod ob 9.30, 10.00 in 19.45. TRST - PESEK. Odhod iz Trsta ob delavnikih ob 7.55, 13.10 in 18.00, ob praznikih ob 11.30 in 17.30. TRST - KOZINA - HRPELJE. Odhod iz Trsta vsak dan ob 13.00 in 18.10, ob praznikih ob 17.30; prihod vsak dan ob 18.50, ob praznikih ob 18.45 (Slavnik-SAP). TRST - DUTOVLJE - AJDOVŠČINA : Odhod iz Trsta vsak dan ob 6.45 in 15.00; prihod ob 8.00 in 13.15, ob praznikih ob 20.05. TRST - ŠTANJEL. Odhod iz Trsta vsak dan ob 19.00, ob četrtkih, petkih in sobotah ob 14.30: prihod vsak dan ob 16.00, ob četrtkih, petkih in sobotah ob 20.00. TRST - PIRAN - PORTOROŽ. Odhod iz Trsta ob 7.25, 12.00, 15.45, 17.45 in 18.30. ODHODI (prihodi) Z AVTOBUSNE POSTAJE NA TRGU MITNICE (Largo Barriera Vecchia) TRST - ŠKOFIJE. Odhod iz Trsta ob delavnikih ob 6.25, 7.05, 3.10. 9.15, 11.15, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.15, 17.15, 18.25, 19.15 in 20.10, ob sobotah tudi ob 23.30, ob praznikih ob 7.05, 8.10, 9.15, 11.15, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.15. 17.13, 18.25, 19.14, 20.10, in 23.30. TRST - KOPER. Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.00. 7.30, 8.00, 11.03, 12.00, 12.20, 13.00, 14.00, 16.43, 18.30. 19.00 in 20.30. TRST - UMAG. Odhod iz Trsta ob 8.00, 12.20, 14.50, 18.30 in 20.30. TRST - BUJE. Odhod iz Trste vsak dan ob 7.25, 15.45 in ne naloge in morda še več takih na dolgi rok, ki so že perspektivnega značaja. Rastlinske bolezni so tukaj vsako leto, v mokri sezoni je borba s pere-nosporo, v sušni s pajki in drugimi nadležnostmi suše. Osem strokovnjakov s fakultetno izobrazbo na poizkusnem zemljišču, v laboratoriju in na samih hmeljiščih kombinata rešuje razne agrotehnične, biološke in kemične procese na daljši rok: požlahtovanje savinjskega «gol-dinga» z novimi križanci, njihova rast na sodobnih žičnicah, postavljenih na betonskih podlagah in razpetin na omrežju iz pocinkanih vrvi v neprimerno večjih razdaljah za pravilno osončenje in ozračenje in za dvometrsko razdaljo posameznih vrst za motorizirano obdelavo. Zgraditev namakalnega sistema, da se ne bi kot lani pojavila katastrofalna suša. Ni vsako zemljišče tudi v Savinjski dolini primerno za hmeljišče, zato je treba proučevati zemljo, opravljati pedološke raziskave. Brez stroškov in investicij ne gre, a stroške treba sorazmerno prilagajati donosnosti nasadov in je tudi zato potrebna dolgotrajna analiza stroškov. Male hmeljarje je treba uvajati v sodobno ravnanje s hmeljišči, ter zato prirejajo strokovnjaki instituta potrebne tečaje v zimskih mesecih. Od leta 1952 je Institut že opravil polno nalog, ki se praktično izvajajo v hmeljevih nasadih. Zaščita proti bolezni in zajedalcem je skrčila do minimuma, do komaj 1 odsto pa njihovo razširjenost oziroma prizadetost škode na rastlinah. Institut za hmeljarstvo v Žalcu je edini te vrste v Jugoslaviji ter koristi s svojimi dognanji tudi hmeljarskim proizvajalcem v Bački, kjer je tudi okoli 1600 ha hmeljišč. V Bačkem Pe-trovcu imajo sicer proučevalno «stanico», toda v Savinjski dolini so svojimi izsledki že zmerom pred njimi. SAVINJSKI HMELJ MED NAJBOLJŠIMI Savinski hmelj spada v trojico najboljših, najbolj kvalitetnih hmeljev v Evropi: češki, nemški in slovenski hmelj so na vrhuncu. Ker Jugoslavija porabi komaj okoli 5 odsto svojega proizvedenega hmelja, se mora boriti na svetovnem tržišču, da plasira tako rekoč ves svoj pridelek zunaj, v zahodnih državah: v Franciji, ZDA, Nemčiji, Švici, Italiji, Angliji in drugod. Nekatere države imajo že same močno proizvodnjo lastnega hmelja za domače pivovarne. Slovenski hmelj mora biti zato samo prvovorsten, zelen hmelj brez vseh škodljivih primesi. Seveda pa igra svojo vlogo pri izbiri hmelja tudi posebna računica pivovarn, ki upoštevajo okus pivcev in imajo svojo posebno mešanico raznih hmelj ev ter ni nujno, da so vsi ti hmelji prvovrstni. Nekje imajo rajši hmelj e z blažjim okusom, . s prav posebno grenkobo itd. Pojavljajo se na tržiščih s hmeljem tudi države z Bližnjega vzhoda, ki doslej niso ravno slovele kot močni proizvajalci hmelja. HMELJ NA MEDNARODNEM TRGU Proizvodnja hmelja raste neprimerno bolj od potrošnje in zato je opaziti zadnja leta nenehno težnjo v padanju cen hmelja Hmeljarski proizvajalci se s hrepenenjem spominjajo na leta, ko je kilogram suhega hmelja kvotiral tri in pol dolarja, letos in lani se suče okoli dva dolarja. Kombinat ima že zaključene prodajne pogoje za 80 odsto svoje proizvodnje, a približno 20 odsto drži za rezervno manevriranje na tržiščih. — Embalaža občutij i-, vega blaga, kakor je visokovred-ni hmelj, je zahtevna in draga: za evropske države polivinilske vreče v vrečah iz jutovine, prekomorske pošiljske pa imajo omote iz stanjola ter pocinkane pločevine ter povrhu še posebne čvrsto zbite lesene zaboje. Doma obračunava kmetijski kombinat s svojimi stotinami zasebnih kooperantov ceno svojih storitev: motornih, semenskih, umetnega gnojila, zavarovanj proti vremenskim nezgodam in raznih drugih storitev, a po drugi strani delo, trud, skrb za delovno silo in hlevski gnoj ter druge storitve kooperantov pri obdelavi hmeljišč. Pogodbe sklepa že v januarju in februarju vsakega leta, da more na podlagi teh sklepati prodajne zaključke v inozemstvu. Kombinat upošteva prvovrstno kvaliteto pri prevzemu obranega hmelja ter daje za to posebne premije. Pogodbe se vsako leto strogo izvajajo in tudi ni tako velikega nihajanja kakor so bila v preteklih dobah. zato se hmeljarstvo še zmerom bolj izplača kot druge kmetijske kulture, a tudi sama družbena posestva bodo še dolgo vrsto let računala z zanesljivo proizvodnjo kooperantov. NAČRTI ZA 3 SODOBNE PIVOVARNE Kakor je proizvodnja hme lja -v Jugoslaviji na svetovni višini glede kakovosti proizvedenega hmelja, tako pa je zastarelo jugoslovansko in tudi slovensko pivovarništvo. Res pa je, da ni bilo vloženo vanj mnogo investicij. V. poletni sezoni redno zmanjka piva. Pri hitro naraščajočem dotoku turističnih gostov posebno iz držav, kjer je pivo poglavitna pijača, kakor npr. pri Avstriji in Nemčiji, bi sami vzbujali še naprej upravičene pritožbe glede pomanjkanja piva. V Sloveniji pripravljajo načrte, da bi zgradili tri velike sodobne pivovarne v Kopru, Ljubljani in Laškem, celotna proizvodnja v Jugoslaviji bi morala narasti še zaenkrat toliko, na preko 4 milijone hektolitrov, a odstotek hmelja za domače potrebe na 15 do 20 odsto. A. R Celjska cinkarna izvaža čedalje več Med industrijskimi podjetji v Jugoslaviji povečala domača pro- Sloveniji predstavlja metalurško kemična industrija Cinkarna v Celju največjega izvoznika. Uspehi na tem področju so prav tako očitni v tem letu, saj je podjetju uspelo že v prvi polovici leta realizirati z izvozom blizu dve tretjini celoletne obveznosti oz. za več kot 2 milijona dolarjev. Spričo takega porasta v samem začetku leta in na splošno ugodne dinamike v vseh dosedanjih mesecih, računajo do konca leta na znatni presežek. Od celotne letne proizvodnje bo Cinkarna v 1964. letu izvozila 33,7% in to pretežno — 85% v države s konvertibilno valuto. Razen proizvodov barvaste metalurgije, torej iz cinka, prodirajo zadnja leta v vse večjem obsegu tudi s prodajo kemičnih izdelkov, tako da je seznam njihovega izvoznega blaga že precej pester. S slednjim so v podjetju upravičeno lahko zadovoljni, kajti uspeti s kemičnimi proizvodi v močni mednarodni konkurenci dokaj razvitejših partnerjev, ni majhna stvar. Povečini so te proizvode v Cinkarni pridobivali na zastarelih napravah ter je bilo prizadevanje za standardno kakovost stvar slehernega posameznika. Sele proizvodnja na novih napravah in novih tehnoloških postopkih dovoljuje tudi na tem področju večjo sigurnost. Ugodno vnovčevanje cinkovih proizvodov na tujem in domačem tržišču je Cinkamo spodbudilo k skokovitejšemu povečevanju osnovnega proizvoda, to je surovega cinka. V topilnici traja rekonstrukcija že drugo leto. Namesto dosedanjih zastarelih topilniških peči, kjer je bilo potrebno vse delovne operacije opravljati ročno, uvajajo nove, z več etažami od dosedanjih. Zmogljivost teh peči je za 30 odst. večja, prihrani se na delovni sili, razen tega pe je fizično naprezanje topilcev, zaradi u-vedbe mehanizacije, znatno manjše. V topilnici bodo v prihodnjih mesecih postopno nadomestili še preostale 4 stare peči z novimi. V načrtu je prav tako uvedba še popolnejše mehanizacije dela v topilnici cinka. F. KRIVEC Nova vrsta kvalitetnega jekla Delavski svet železarne na Jesenicah je na svojem zadnjem zasedanju sklenil odkupiti licenco za proizvodnjo nove vrste kvalitetnega jekla, ki ga bo železarna izdelovala v obliki specialnega rebr-skega betonskega železa ali kot vlečeno žico. To jeklo, ki ima večji odstotek mangana in silicija, bodo lahko izdelovali v SM pečeh ali v električni peči, ker za to jeklo ni potrebno, da bi imelo majhen odstotek žvepla in fosforja. Le valjanje zahteva posebne postopke, ki pa v jeseniških valjarnah ne bo povzročalo težav. Mehanske lastnosti novega rebrastega betonskega železa so zelo dobre in prekašajo najboljše vrste betonskega železa. V obliki žice se to jeklo približuje patentirani žici, ne zahteva pa obdelave kakor pri patentirani žici in bo zato cenejše, uporabno pa bo tudi za prednapeti beton. PRESKRBA Z ELEKTRIČNIMI ŽARNICAMI Ob boljši preskrbi z reprodukcijskim materialom se je letos v V gradnji ena največjih hidrocentral v Evropi Plodno sodelovanje med Jugoslavijo in Romunijo ob Donavi V sloviti soteski Djerdapu sta se v ponedeljek sestala predsednika Jugoslavije in Romunije Josip Broz Tito in Georghiu Dej, da bi prisostvovala svečanemu začetku graditve velikanske hidrocentrale (s proizvodnjo 11 milijard kilovatnih ur) ter urejevanja plovbe na Donavi na tem najbolj kočljivem mestu. Delo naj bi bilo končano leta 1971. Zaradi zajezitve bo na Donavi nastalo 180 km dolgo jezero. Na obeh bregovih, to je na jugoslovanskem in romunskem, so v spomin na začeto delo odkrili po en obelisk. Obeliske sta odkrila predsednika. Okoli 1.200 delavcev je pričelo delati na jugoslovanski strani, in sicer na graditvi zapornic. S spremembo toka Donave se bo izpraznil del rečne struge, na katerem bodo utrdili jez, dolg 440 m; in podrli bodo druge objekte med bregovoma, ki sta na tem kraju oddaljena med seboj 1.240 m. Takšna dela teko tudi na romunski strani. Jez je v Sipu z dvema elektrarnama in dvema napravama za prepuščanje ladij, z razvod-nimi napravami in drugimi manjšimi objekti eno izmed štirih velikih gradbišč, ki se bodo razvila vzdolž Donave. Da bi zgradili jezove bodočih hidrocentral, ki bodo s svojimi 2.100 megavati instalirane moči skoraj desetkrat večji od doslej najmočnejšega jugoslovanskega energetskega vira — hidrocentrale «Split» —- bo treba vgraditi 2,5 milijona kubikov betona. Tako močnih elektrarn ni nikjer v Evropi, razen v Sovjetski zvezi. O moči djerdapskih elektrarn priča tudi to, da znaša sedanja zmogljivost vseh jugoslovanskih elektrarn 1.750 megavatov. Ko bodo leta 1971 začele obratovati te elektrarne, bo 12 njihovih agregatov dajalo blizu 10,5 milijarde kWh letno. Od tega bo natanko polovica pripadla Jugoslaviji, druga polovica pa Romuniji. Drugo gradbišče v okviru tega hidrosistema na jugoslovanskem ozemlju se bo razvilo vzdolž bregov Donave. Dela pri urejanju in zaščiti obrežnega področja se bedo razširila na levem bregu od ustja Nere do Zamuna, to je kakih 170 km, na desnem bregu pa od Golub-ca do Smedereva v dolžini 120 km. Z ureditvijo obstoječih nasipov in z graditvijo drenaž-nih prekopov ter črpalnih postaj bo zagotovljeno, da višja gladina Donave ne bo povzročila prodora talne vode, s čimer bi za obdelavo izgubili kakih 60.000 ha plodne banaške prsti. Med drugim bo treba izkopati kakih 20 milijonov kubičnih metrov zemlje. Ostali dve gradbišči zajemata delno premestitev in rekonstrukcijo ceste Golubac — Negotin in ureditev stoka Morave, "da bi odstranili nevarnost njenih naplavin v Donavo. Do konca letošnjega leta bodo v ustrezna dela vložili vseh predvidenih 10 od skupnih 206 milijard, kolikor bo prispevala Jugoslavija k uresničenju tega ogromnega projekta. Združena v poslovno združenje «Jugoin-vest» je na gradbišču v Sipu angažiranih 7 gradbenih podjetij. Položaj jugoslovanskih železnic Glavni ravnatelj Skupnosti jugoslovanskih železnic dr. Marijan Dermastja je na tiskovni konferenci navedel zanimive podatke o položaju jugoslovanskih železnic. Omenil je, da je pri vseh železniških podjetjih — teh je 22 — skupno nastal precejšen primanjkljaj, ki znaša okoli 18 milijard dinarjev. Do tega primanjkljaja je prišlo kljub požrtvovalnosti železničarjev in kljub naraščanju prometa. Železniško podjetje v Beogradu npr. je imelo v prvem polletju letošnjega leta zgubo 1 milijarde 800.000 dinarjev, čeprav je promet narastel za 22 odsto v primeri z istim obdobjem lanskega leta ter se je hkrati proizvodnost dela dvignila za okoli 14 odsto. Zadnja številka «železničnih novimi naglaša potrebo po reorganizaciji jugoslovanskega železniškega sistema, katerega e-notnost je bila z zadnjo pre- osnovo razbita. Iz sestave železnic so bile izločene razne organizacije, ki sestavljajo njen organski del. Ljubljansko «Delo» zagovarja decentralizacijo — torej obstanek sedanjih podjetij — ter obžaluje, da so pri izvedbi decentralizacije ostali na pol poti. izvodnja električnih žarnic za približno eno petino. V sedmih mesecih so v tovarnah izdelali okrog 4 milijone več žarnic standardne moči (25 do 100 vatov) kakor lani in tudi več ostalih vrst žarnic (močnejših, fluorescenčnih in drugih). Preskrba se je zboljšala tudi zaradi tega, ker so dobili z uvoza okrog 4 milijone žarnic in bo do konca leta prispelo iz inozemstva še okrog 2 milijona žarnic. S tem uvozom bo preskrba trga zadovoljiva. Domača podjetja bodo še povečala zlasti proizvodnjo močnih žarnic, v tovarni »Tesla# v Pančevu pa so sredi investicij za povečanje proizvodne zmogljivosti. Največje banke na svetu Londonski list Sto*ck Exchange Gazete je v svoji prilogi «World Banking« priobčil seznam najvažnejših bančnih zavodov na svetu, in sicer gleda na bilančno aktivo, ki so jo imele konec leta 1963 (v funtih šterlingih — f. št.=1.740 lir). V spisku so banke razdeljene takole: 1) Bank of Amerika N.T. & S.A., San Francisco, USA, 5 milijonov 235.667 funtov šterlingov aktive; 2) Chase Manhattan Bank, New York, USA 4,332.763; 3) First National City Bank, New York, USA, 4,218.187; 4) Manufactures Hanover Trust Company, New York, USA, 2 milijona 338.314; 5) Barclays Bank, London, GB, 2,228.193; 6l Chemical Bank New York Trust Co„ New York, USA, 2,084.840; 7) Midland Bank, London, GB, 2,046.466; 8) Morgan Guaranty Trust Co., New York, USA, 2 milijona 16.891; 9) Banca Nazio-nale del Lavoro, Rim, It., 1 milijon 812.589. Sledijo: na 23. mestu Banca Commerciale Italia-na, na 38. Credito Italiano, na 39. Cassa di Risparmio delle Provin-cie Lombarde, na 40. Banco di Roma, na 51. Banco di Napoli, na 62. Banco di Sicilija, na 79. Istituto Bancario San Paolo di Torino, na 81. Banca Popolare di No vara, na 90. Monte dei Pastili di Siena, na 117. Banca Na-zionale dell’Agricoltura, na 151. Cassa di Risparmio di Torino, na 183. Banco di S. Špiritu na 192. Banca Popolare di Torino, na 199. Banca cFAmerica e d’Ita-lia, na 204. Banco Ambrosiano, na 209. Cassa Centrale di Risparmio V:E. per le provincie Siciliane. Na seznamu je vsega 623 bančnih zavodov. Cene na piranskem trgu Zadnje dni je piranski trg zelo založen z zelenjavo, povrtnino in sadjem. Le tu pa tam je slabo vreme preprečilo dovoz zelenjave in sadja na trg. Doslej so kmetje z naj večjo lahkoto prodali svoje pridelke, ker je bilo mesto polno turistov, domačih in tujih. Na trgu si srečal gospodinje najrazličnejših narodnosti, zlasti mnogo Nemk, letos pa so prišle tudi Čehinje. Mnogo turistov je najelo zasebne sobe; tako so se nekateri tujci sami prehranjevali, drugi zopet so bili stalni gostje samopostrežne restavracije. Odkar je manj turistov, so tudi cene na trgu pričele nekoliko popuščati in kmetice že prav ponujajo blago v strahu, da ne bo vse prodano. Radič I. reza ima še vedno visoko ceno, ki se suka okoli 300 dinarjev, druge vrste so cenejše; glavnata solata je okoli 160 din, čebula 120, česen 300, bučke 100, fižol v stročju 220, paradižniki 150, paprika 100, korenje 200, pesa 140, krompir 70, grozdje 140 do 150, slive 80 do 100, jabolka 130, breskve 100 do 150, limone 300, jajca 40 dinarjev komad. v _ Se večja proizvodnja svinca Nedavno zvišanje cene svinca od 165.000 na 195.000 dinarjev za tono je imelo predvsem namen približati domačo ceno cenam na borzah za kovine v inozemstvu, hkrati pa dati rudnikom spodbudo za nadaljnje povečanje proizvodnje in izvoza, za kar obstajajo zelo ugodni pogoji. Položaj na svetovnem trgu zdaj omogoča tudi ugodno prodajo piritnega koncentrata, ki odpade pri predelavi svinčeno cinkove rude. Samo v rudniku Trepča računajo, da bodo letos povečali izvoz piritnega koncentrata za blizu 90 odstotkov. Najnovejše analize so tudi pokazale, da so rudne rezerve v Jugoslaviji večje kakor po prejšnjih cenitvah in da odpade na našo državo okrog 6 odstotkov svetovnih rezerv svinčene rude oziroma 20 odstotkov evropskih rezerv, pri čemer je povprečni odstotek kovine v rudi za blizu 5 odstotkov nad svetovnim povprečjem. Zato so v osnutku perspektivnega plana predvidena nova vlaganja za razvoj rudnikov svinčene rude (Trepča, Zletovo, Sase, Mežica, Srebrenica, Novo brdo), Jugoslovanska proizvodnja svinca se je povečala od 90.000 ton v letu 1961 na 104.000 ton v lanskem letu. Samo v Trepči pa bodo zgradili novo topilnico, ki bo ena izmed največjih v Evropi in bo sama imela zmogljivost 120.000 do 130.000 ton svinca letno. Tudi v Zletovu bodo zgradili po najsodobnejši tehnologiji topilnico za 30.000 ton svinca in 30 tisoč ton cinka, čimprej pa bo treba uskladiti program izvoza s potrošnjo np domačem trgu. Deficitarnost svinca na do- mačem trgu je edino posledica te_ neustaljenosti, saj je za domači trg potreben le majhen del celotne naše proizvodnje svinca. VEC GOSPODINJSKIH ELEKTRIČNIH NAPRAV V ZSSR Moskovski «Trud» je priobčil izjavo trgovskega ministra Pavlova, po kateri naj bi se letos proizvodnja televizorjev, transistorjev in gospodinjskih eleknčnih naprav v Sovjetski zvezi precej povečala. Zadnja leta so na primer izdelali vsako leto do 1,7 milijona hladilnikov, a odslej jih bodo proizvedli do 1,9 milijona, in sicer bo šlo pri tem za večje in boljše hladilnike. V načrtu i-majo tudi ustanovitev številnih veleblagovnic, da bodo lahko postavili v prodajo večje količine industrijskih proizvodov naenkrat: Elektro - inštalacijsko podjetje AMBROŽIČ MILAN ....... TRST Miramarski drevored št. 29 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telefonsko številko 29-322 1 Se priporočamo Avstralija ima mnogo mladih ljudi Okoli 10 odsto priseljencev bi se radi vrnili Avstralija je narodnostno zelo mešana dežela. Temu sta vzrok dva velika vselitvena vala, prvi pred drugo svetovno vojno, drugi pa takoj po njej. Ta priliv je šel tako gladko izpod rok, da je bila celo vlada presenečena. Danes je četrtina ljudi, starih manj kot 21 let, priseljenih, ali pa so otroci priseljencev. Po zadnji svetovni vojni se je do 1963. leta vselilo 672.000 ljudi, starih manj kot 21 let, do- čim se je rodilo vseljenim staršem 700.000 otrok. Tako vidimo, da je mladih ljudi v Avstraliji mnogo, kar je vsekakor deželi v korist. V telefonskih imenikih najdeš vsa mogoča imena kot Spi-teri, Peros, Fsaila, Havlička, Licht, Fignolet in tako dalje. Lepotne kraljice so Tanja Ver-stak, Tricija Reschke, Maryla Buško, Dzintia Zieds, Vivienne Schlokman... V Sunshine Technical School Izdelava preciznih aparatov in instrumentov Na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu se pojavlja tovarna aparatov in instrumentov iz Ljubljane «Vega» z vrsto novih izdelkov, ki jih je usvojila v zadnjem času. Poleg svojih standardnih proizvodov razstavlja med drugim merilne projektorje, semaforje, lovske daljnoglede v različnih izvedbah, stereolupe, svetlobne zapore, spektroskope, daljnoglede itd. Tak širok sortiment artiklov visoke stopnje obdelave s področja optike in steklopihaštva vzbuja pozornost že zato, ker je industrija optike v Jugoslaviji mlada stroka, ki pa je izredno zahtevna in terja navadno precej dolgo razvojno dobo in tradicijo. Tovarna «Vega», ki ima svoje prve začetke v pred 15 leti ustanovljenem inštitutu za steklopihaštvo in optiko, katerega ustanovitev so narekovale potrebe po sodobni opremi in aparatih za laboratorije, se danes uspešno vključuje tudi v mednarodni trg in postaja enakovreden konkurent nekaterih napriznanejših tvrdk v svetu, hkrati pa tudi interesanten partner za kooperacijo. Tovarna, ki se je prej imenovala Tovarna steklopihaških in optičnih izdelkov, je imela v začetku dva obrata, in sicer obrat steklopihaštva in obrat optike, za obe dejavnosti pa je vzgajala tudi kadre, ki so kmalu postali sposobni izvrševati komplicirane naloge, ki jim jih je postavljala domača industrija. Doma vzgojeni kadri so odhajali na specializacijo v najbolj znane sorodne tovarne na zahodu, tako da se je lahko podjetje v kratkem naslonilo na strokovno visoko kvalificirane delavce Ker potrebuje za redno obratovanje tovarna surovine, se je bilo treba odločiti tudi za lastno surovinsko bazo, ki jo je tovarna dobila z obratom v Herpe ljah pri Kozini, kjer so začeli fornirati steklarno, ki izdeluje različne vrste stekla. V teh o-bratih se je začel kmalu zelo naglo širiti sortiment proizvodnje, hkrati pa je naraščala tudi vrednost bruto prometa, ki je, leta 1962 prekoračila 1 milijardo din. Zaradi takšnega hitrega naraščanja proizvodnje in sortimenta — samo v razdobju od 1957 do 1963 se je vrednost proizvodnje skoraj 7-krat povečala oziroma letno povprečno za 32 odsto — tudi ni bilo več mogoče vzdržati v starih improviziranih pogojih dela, ki so zavirali hitrejše naraščanje produktivnosti dela. Nepopularna angleška stavka Pretekli četrtek bi morala bi ti v angleških pristaniščih splošna stavka, štiri sindikalne organizacije, ki združujejo nič manj kakor 65.000 pristaniških delavcev, bi morale napovedati stavko. Toda sindikalni vodite- lji so hoteli prej slišati mnenje izvršnih odborov vseh štirih sindikalnih organizacij. Sami se niso upali prevzeti odgovornost za razglasitev splošne pristaniške stavke, ki bi bila prva po letu 1926. Angleška javnost ne gleda s simpatijo na stavke, ki močno prizadenejo oskrbo prebivalstva. Takšna stavka bi bila danes še posebno škodljiva delavski stranki, ker se je začela že volilna agitacija za parlamentarne volitve. Stavke bi se veselili le konservativci. Morda prav iz vseh teh obzirpv niso sindikalne organizacije proglasile stavke, čeprav so jo zahtevali pristaniški delavci zlasti v Liverpoolu in Hullu. Podjetja so ponudila 6,6-odstotno zvišanje plač delavcem, ki delajo na uro. in 3,5-od-stotno tistim, ki delajo na akord, teh je 65-70 odsto. Delavci pa so zahtevali 13-odstot-no zvišanje za tiste za prvo kategorijo in 5 odsto za drugo. so imeli v nekem šolskem leti dečkov in deklic iz nič maij kot 27 različnih držav. V katoliški šoli v Geelongu (držan Viktorija), so imeli nogometii klub iz dečkov, starih do 13 l(t. Vsi so bili Novoavstralij anci z šest raznih držav. Razumljivo, da najdeš prišit-ke povsod: v kupčiji, uprati, poljedelstvu itd, čeprav je Avstralija z marljivimi Evropej;i zelo zadovoljna, pa se po dn-gi strani dobro zaveda, da stvari le niso take, kot bi morae biti. Tako še ni rešeno vprašanje, kako nuditi vseljencem to, kar najbolj potrebujejo: primeren dom ali stanovanje po zmerni ceni; niso se še odločili, da bi skrajšali čakalno dobo ia podelitev državljanstva, ki zdaj znaša pet let, a kočljivega vprašanja azijskih vseljencev sploh še niso načeli. Ti maloštevilni vseljene! morajo zdaj čakati 15 let, preden lahko dobe državljanstvo, in šele potem smejo pripeljati v deželo svoje družine. Vseljenci očitajo Avstralijan-cem, da hočejo napraviti iz njih v najkrajšem času «prave» Av-stralijance, to je, da jih hočejo na silo asimilirati in odklanjajo vse, kar so priseljenci s seboj prinesli pozitivnega. Za družinsko življenje, ki je posebno pri južnih Evropejcev tako globoko ukorenjeno, ne kažejo razumevanja. Končno niso prav vsi priseljenci z Avstralijo zadovoljni. Sami domačini pravijo, da je deset odstotkov takih, ki iščejo možnost, da bi se vrnili domov. C. G. R. C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. 7 o. z. import TRST ‘TRIESTE export TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: CIGIERRE VIA DELLA GEPPA, N. 9 C. P. 185 IMPORT ENPORT «TECHNA» TRST Via Carlo Ghega, 2 - Tel. 35-907 TELEGR.: «TECHNALUIN» RONKE (GORICA) DREVORED SERENISSIMA TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA A Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga damič TRST, Via S. Lazzaro 2311 Tel. 28-449, 31-996 Andrej Bolko mr. ph. FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE TRST, Ul. Torrebianca 21-11 - Tel. 31-315 IMP0RT • EXP0RT ZAGREBŠKI ¥ VELESEJEM NAJPOMEMBNEJŠA GOSPODARSKA PRIREDITEV JUGOSLAVIJE PROIZVAJALCI, TRGOVCI, POTROŠNIKI obiščite našo jesensko prireditev 5. - 20. IX. 1964 sodelujte na naših naslednjih prireditvah; na spomladanskem sejmu 17. - 25. IV. 1965 in na jesenskem sejmu 9. -19. IX. 1965 Izkoristite popust na jugoslovanskih železnicah! liijjjjjijljjjjjjt Mali trgovci tožijo Ali jih bodo veleblagovnice izpodrinile ? - Ljudje si nalagajo obrok za obrokom Rimska vlada mrzlično proučuje razvoj italijanskega gospodarstva in sprejema protiko-njunkturne ukrepe. Prizadeva si zlasti, da bi zavrla skakanje cen, ki dviga življenjske stroške in povzroča nove zahteve po zvišanju plač. Vprašanje je, ali bo vlada v tem svojem prizadevanju uspela. Vsekakor morajo državljani računati z resnično stvarnostjo: tržaško mestno podjetje je zvišalo vozarino na tramvajih in trolejbusih, širijo se glasovi o bližnji podražitvi železniških tarif, dvigajo se davki, vzporedno z vsem tem pa rastejo cene blaga v trgovinah Ta razvoj se še najbolj pozna pri preskrbi z živilskimi potrebščinami. Mali trgovci z jestvinami so zašli v težave, ker menda ljudje ne kupujejo več toliko hrane kakor pred leti. Pri hiši mora biti televizor, hladilnik, avtomatičen stroj za pranje in podobno, pa še avto seveda. Za vse to je treba plačevati mesečne obroke (kajti danes kupujejo vsi na obroke) in v ta namen si raje pritrgajo pri hrani. Jest viničarji nimajo več toliko dobička kot nekdaj, razen tega se morajo boriti proti konkurenci veleblagovnic in samopostrežnih trgovin' z živili, pa še trgovinic z neživih skimi proizvodi, ki so v zadnjem času prejele dovoljenje za prodajo jestvin, številni trgovci so že zaprli trgovino (letos je menda prenehalo poslovati o-krog 30 trgovin z jestvinami). Na oddelku za trgovske licence tržaškega anagrafskega urada so nam povedali, da je bilo konec preteklega junija vpisanih v zadevnem seznamu 2228 licenc za prodajo živilskih potrebščin, d očim jih je bilo konec lanskega leta 2143. Človek bi dejal, da število trgovin z jestvinami narašča, a to ne drži, kajti navedeni števili vsebujeta pravkar omenjene prodajalne z mešanim blagom, Katerih je čedalje več. Na seznamu ni saniopostrežnih trgovin in veleblagovnic, kjer lahko nabaviš hrano po najbolj konkurenčnih cenah. Največ uspeha imajo prav eotovo samopostrežni obrati Delavskih zadrug, saj so ti zelo dobro organizirani in pa oddelek za prehrano v veleblagovnici «Standa». Zasebne samopostrežne trgovine sicer ne uspevajo kakor bi si človek mislil, kajti ljudje radi kupujejo na upanje; to je mogoče samo v običajnih trgovinah z jestvinami. Na Goldonijevem trgu je bila svoj čas trgovina z jestvinami Bosco, ki je res u-spevala s svojimi specialitetami, odkar jo je lastnik preure dil v samopostrežbo, pa ni v p jej takšnega življenja, kakor je bilo poprej. Mali trgovci z jestvinami se kljub hudi konkurenci zadružnih samopostrežb in veleblagovnice Standa kar dobro držijo, vendar ni njihov položaj rožnat. V zadnjih treh letih so se njihove kupčije skrčile za kakih 25 odstotkov. Režijski stroški (najemnina, davki, plača za uslužbence idr.) rastejo, prav tako odkupne cene pri grosistih, zato morajo tudi sami navijati cene, ako hočejo imeti vsaj nekoliko zaslužka. Določene težave imajo tudi z delovno silo. Te primanjkuje, ker se danes mladina rajši posveča drugim poklicem, kakor elektrotehniki a-li pa popravilom motorjev in karoserij v mehanskih delavnicah, posebno ko lahko brezplačno poseča najrazličnejše strokovne tečaje. Na drugi strani so se dvig- Frodajalca čaka namreč davek na vpeljavo trgovine, ki je izredno visok; vrednost trgovine določi finančni strokovnjak, tako financa ne upošteva dejanske vsote, ki jo je plačal trgovcu kupec. Spričo vseh teh težav je že marsikateri trgovec izrekel mne nje, da bi se morali trgovci z jestvinami povezati v nekakšne zadruge, ker bi tako lahko u-spešno kljubovali konkurenci. Na trgu Stare mitnice (Largo Barriera Vecchia) bodo v kratkem pričeli graditi veliko veleblagovnico, namreč podružnico milanske «Rinascente». Združenje trgovcev je že protestiralo proti temu, češ da bo trgovce poslovanje novega obrata hude prizadelo, če že ne uničilo. Med njimi so tudi trgovci z jestvinami; kajti v veleblagovnici bo tudi poseben oddelek za prehrano, ki bo s konkurenčnimi cenami hudo pritisnil okoliške jestviničarje. Meso se je podražilo oem: vajenec (od 15. do 18. leta starosti) prejme danes povprečno 30.000 lir čiste mesečne plače, a pomočnik (od 18. leta starosti dalje) okoli 55.000 lir. Temu je treba prišteti prispevke za socialno zavarovanje, ki znašajo 50 odsto višine mesečnega prejemka. Zato skoraj noben trgovec, ki išče delovno si lo, ne vzame pomočnika, ampak le vajenca, ker ima z njim manjše stroške. Določene težave ima trgovec tudi z odjemalci. Večje število odjemalcev mu je prevzela ta ali ona samopostrežba, nekateri zahtevajo blago na upanje, drugi spet ne zahajajo v njegovo prodajalno tako redno, kakor nekoč, ampak se od časa do časa obračajo na okoliške trgovce v prepričanju, da so pri njih cene ugodnejše. Tako ima danes redkokateri trgovec določeno število stalnih odjemalcev in se mora na vse pre-tege truditi, da jih ohrani. Tu pa tam mora celo do kompromisa, da nekaterim v začetku meseca dobavi živilsko zalogo za ves mesec na osnovi odje-malčeve obljube, da bo račun poravnal konec meseca, ko prejme plačo. Po navadi se zgodi, da mora trgovec po leto, dni in še več čakati, da odjemalec poravna račun, medtem pa se nabere že več desetin težkih tisočakov. Ako trgovec ne pristane na mesečno plačevanje, po navadi izgubi odjemalca. Zanimivo pa je, da se odjemalci norčujejo iz trgovca, kajti v resnici bi lahko konec meseca res poravnali račun, za to pa se ne pobrigajo in dado prednost poravnavi računov za A-cegat, Tel ve in obrokov za televizor, hladilnik in avto. Treba je tudi nabaviti novo obleko, perilo in čevlje; trgovec pa bo že počakal, saj tako ne uide.- Iz tega in podobnih razlogov so že pogoreli tudi sicer dobro finančno podprti trgovci. Ne preostane jim drugega, kakor da zapro trgovino. Teda celo s prodajo trgovine so sitnosti. PRAZNIK RIB. Preteklo nedeljo je avtonomna turistična ustanova v Sesljanu priredila v ribiškem naselju pri štivanu praznik rib. Pred številnimi kioski s cvrtimi ribami, «mušoli» in pristnim domačim vinom se je kljub kislemu vremenu nabralo kar precej ljudi iz Trsta, Tržiča, Gorice in Furlanije. Na vrsti je bila tudi Tombola z lepimi dobitki v vrednosti 100 tisoč lir. OBISK ITALIJANSKIH VSE-UČILIŠCNIKOV. Skupina 14 u-niverzitetnih študentov iz Turina, Florence, Rima, Neaplja, Messine in Cagliarija obišče v ponedeljek naše mesto. Vseuči-liščniki bodo v sklopu sporazuma med ustanovo IRI in centrom za študijska potovanja CIVIS o nagradnih potovanjih najzaslužnejših študentov, obiskali koncern Združenih jadranskih ladjedelnic, center IRI za strokovno usposabljanje (CI FAP), sedež tržaškega Lloyda, podjetje Italsider v Trstu in e-lektromeha-nske delavnice v Tržiču. ODPUSTI. Vodstvo tekstilne tovarne v Podgori pri Gorici namerava odpustiti kar 300 delavk. Za ta ukrep se je od'oči-lo zaradi krize v bombažnem oddelku, do katere je privedlo pomanjkanje naročil. STAVKE. Sindikati napovedujejo, da bodo v dneh 16. in 17. septembra v vsej državi stavkali nameščenci v lesni stroki. V kratkem bodo menda stavkali tudi kamnarji. Eni in dru gi zahtevajo obnovitev kolektivne delovne pogodbe pod boljšimi pogoji, a delodajalci nočejo pristati na to. ZNANSTVENIKI IZ TUJINE PRI NAS Prihodnjo nedeljo se na začasnem sedežu centra za teoretično liziko v poslopju št. 6 na Oberdankovem trgu sestanejo člani znanstvenega sveta med-.narOtirjega zavoda za, teoretično fiziko. Med drugim še sestanka udeležijo svetnik ameriške vlade za jedrska vprašanja Oppenheimer, namestnik predsednika sovjetske akademije znanosti Salovjev, glavni ravnatelj evropskega središča za jedrske raziskave v Ženevi, generalni ravnatelj centra za teoretično fiziko v Trstu dr. Salan, ravnateli oddelka za laboratorije pri atomski agenciji na Dunaju in ravnatelj zavoda za teoretično fiziko na tržaškem vseučilišču prof. Budini. Pomenili se bodo o programu laboratorijskih del in seminarjev, ki se bodo vršila v tržaškem centru za teoretično fiziko. PREBIVALSTVO NA TRŽAŠKEM.. Konec junija letos je bilo na Tržaškem vsega 305.955 prebivalcev, od tega v mestu 279.329 (s stalnim bivališčem). Zahtevajo namreč izplačilo 14. plače, na kar vodstvo rudnika noče pristati. Rudarji zahtevajo, naj se z njimi ravna enako kakor z uradniškim osebjem, ki prejema 14. plačo. KONGRES V HRANI O MAŠČOBAH V našem mestu bo od 14. do 19. septembra 7. vsedržavni kongres o študiju maščob v hranilnih snoveh. Otvoritev kongresa bo v veliki dvorani vseučilišča, dela pa bodo potekala v prostorih tržaške trgovinske zbornice. Na kongresu bo sodelovalo okrog 170 strokovnjakov iz Italije, pa tudi Grčije, Nemčije in Združenih ameriških držav. Poseben poudarek bo postavljen na nekaterih vrstah maščob škodljivih človeškemu organizmu. Pri tem se bodo dotaknili tudi perečega vprašanja takoimenovanih «popravkov» (sofisticiranja) o-lja, masla, mleka idr. Zadnji kongres se je vršil v Arezzu 1962. leta. REKORDEN PROMET MALOOBMEJNI nile plače trgovskim uslužben- Lani ob istem času je znašalo ■ -■ ' "" - prebivalstvo 301.887 oseb, od te- ga v mestu 275.697. V RABLJU. Rudarji rabeljskega rudnika grozijo s stavko. V minulem avgustu so na Tržaškem zabeležili rekordno število mejnih prehodov s prepustnicami, namreč 859.482. Prehodov s potnim listom v obeh smereh je >-ilo 1.144 658: od tega je bilo 432 000 italiian-skih državljanov. 113.500 Nemcev, 95 000 Jugoslovanov, sledi-V na so Francozi. Avstrijci. Angleži in Švedi. Največ prehodov s prepustnicami so zabeležili na bloku pri škofijah, in smer 413 500. V primeri z lanskim avgustom je število prehodov s prepustnicami naraslo ■70 6n 000. a s potnimi listi za 150 0P0 V vseh osmih mesecih letošnjega,- leto. so našteli 5 mili ionov ltp.ooo prebodov s "repu,stolicami, kar nredstavlia č°z Rol miliionn. več kakor v istem razdob’"” la"’ Ob 120. obletnici Prihodnjo nedeljo priredi kobariško delavsko prosvetno dru štvo ((Svoboda« spominsko svečanost ob 120 obletnici rojstva Simona Gregorčiča. Slavnost bo na glavnem trgu v Kobaridu, in sicer pred pesnikovim spomenikom, katerega je izdelal kipar Jakob Savinšek, .postavi’: pa so ga leta 1959. Na svečanosti bosta med drugim sodelovala tudi ljubljansko prosvetno društvo «Tine Rožanc« in Slovenski oktet. n/A SE SOŽALJE UMRLI SO: v Trstu 50-letni Ivan Jelen, 69-letni Ivan Kal-čič, 57-letni Karel Klun, 40-let-ni kirurg Nello Marocco (zaradi prometne nesreče pri Sečovljah), 78-letni Viktor Uršič, 70-letni Franc Kocjančič (pri prometni nesreči) in 59-letna Evelina Zocchi vd. Zanuso (zaradi bolezni); v Gorici 71-letni zidar Albert Selič (zaradi bolezni). Že dalj časa se tržaški mesarji pritožujejo nad uvedbo maksimalnih cen in zahtevajo, naj pokrajinski odbor prekliče svoj ukrep ali pa naj ga razširi tudi na grosiste. Zatrjujejo, da ne ’e nimajo nobenega dobička, ampak celo zgubo. V zadnjih dneh so podprli svoje zahteve celo z grožnjo nekajdnevne zapore mesnic, ako jim ne bi odbor za cene ugodil. Tako je pokrajinski odbor za cene na posebnem sestanku, ki ga je imel preteklo sredo, povišal ceno govejemu mesu za 40 do 180 lir pri kilogramu. Zanimivo je, da se je zlasti podražila govedina. Navajamo nove cene mesa. Goveje meso I. vrste: ekonomično za juho od 540 na 580 lir (40 lir več); prednji del s 25 odsto kosti od 940 na 1.040 (100 lir več); prednji del brez kosti od 1.240 na 1.380 (140 lir več); zadnji del s 25 odsto kosti od 1.140 na 1.280 (140 lir več)-zadnji del brez kosti od 1.540 na 1.680 (140 lir več); meča zadnjega dela za zrezke od 1.820 na 1.960) (160 lir več); pljučna pečenka (ombolo) od 2.360 na 2.540 (180 lir več). Goveje meso II. vrste (kravje): ekonomično za juho od 500 na 540 (40 lir več); prednji dei s 25 odsto kosti od 820 na 900 (80 lir več); prednji del brez kosti od 1.120 na 1.240 (120 lir več); zadnji del s 25 odsto kosti od 1.000 na 1.100 (100 lir več); zadnji del brez kosti od 1.400 na 1.520 (120 lir več); meča za zrezke zadnjega dela od 1.640 na 1.720 (120 lir več); pljučna pečenka tombolo) od 2.140 na 2.300 (160 lir več). Telečje meso: za golaž od 860 na 920 (60 lir več); prsi in hrbet od 960 na 1.020 (60 lir več); zarebrnica (kotlet) od 1.680 na 1.720 (30 lir več); pleče brez kosti od 1.780 na 1.820 (40 lir več); stegno brez kosti od 2.200 na 2.240 (30 lir več); stegno za zrezke od 2.480 na 2.520 (40 lir več). Cene gorivu v Trstu Neko tržaško podjetje, ki prodaja gorivo na debelo, je postavilo naslednje cene: koks pa-dovanski v kosih 20X40 mm 2.900 lir, v kosih 40X60 mm 2.750, prvovrstni antracit 2.900, briketi Rekord nemški 2.150, navaden premog šlezijski 2.350 in jugoslovanska bukova drva 1.850. Cene veljajo za stot. f.co dom. v mestu, in sicer za pošiljke vsaj 2 stotov. Za manjše pošilj-še se cena zviša za 100 lir pri stotu. Za pošiljke izven mesta so cene za 50 "lir pri stotu višje. Država prevzela del prispevkov za socialno zavarovanje Ministrski svet je odobril sklep o delni razbremenitvi delodajalcev in nameščencev pri plačevanju mesečnega prispevka za socialno in bolniško zavarovanje (INPS in INAM). S posebnim zakonskim odlokom je bilo določeno, da država od 1. septembra letos dalje prispeva določeno višino zneska za zavarovanje. V ta namen je bil znižan mesečni prispevek za socialno zavarovanje delodajalcem in nameščencem, a za bolniško zavarovanje samo delodajalcem. Za ((pokojninski sklad« mora plačati delodajalec 12,65 odst., a nameščenec 6 odst.; za «sklad za brezposelne« delodajalec 2 odst.; za ENAOLI delodajalec 15 odst.; za ((družinski sklad« delodajalec 17,50 in nameščenec 0,20 odst. Pri bolniškem zavarovanju pa: «za zavarovanje proti boleznim« delodajalec 35 odst. za delavce in 9,35 odst. za uradnike, a nameščenec 0,15 odst.; «za pomoč materam« delodajalec 0,53 odst.; za ((najemnino delavskih stanovanj« delodajalec 0,70 odst. in nameščenec 0,35 odst. Posebno poročilo «Confindu-strie« pozitivno ocenjuje vladni ukrep, vendar naglaša, da je treba še mnogo storiti za dokončno ureditev prispevkov za zavarovanje nameščencev. Novi prispevki krijejo samo 2,88 odst. plač, torej prav malo glede na proizvodne stroške in cene blagu. Predsednik Rinaldkii v Pordenonu Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini je v torek prisostvoval spominski svečanosti ob 10. obletnici ustanovitve pordenonske sekcije krvodajalcev — AVIS. Ob tej priložnosti je imel pozdravni govor v imenu deželnega sveta, v katerem je naglasil, da krvodajalci dajejo vsem svetal zgled požrtvovalnosti, ko žrtvujejo lastno kri v korist bližnjega in vse skupnosti. Po tej svečanosti je predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine vrnil obisk porde-nonskemu županu dr. Montiniju. Govorila sta o razvoju področja na desnem bregu Tilmenta, ki uživa v okviru nove dežele posebne u-godnosti. SODELOVANJE MED TRGOVINSKO ZBORNICO IN DEŽELNIM ODBOROM Na zadnji seji odbora tržaške trgovinske zbornice je njen predsednik dr. R. Caidassi poročal o delu zborniških organov v zadnjem času. Omenil je tudi da je na pobudo deželnega odbornika za gospodarsko načrtovanje prišlo do raznih sestankov v zvezi z gospodarskim načrtovanjem za pripravo večletnega deželnega načrta za koordiniran razvoj. Za trgovinsko zbornico nastajajo tako novi problemi in nove naloge. Predsednik je tudi omenil, da še ni dokončne rešitve, kje naj se začenja naftovod z Jadrana na Bavarsko. V kratkem času bodo o tem odločile rimske oblasti. Koprski škof posvečen Kakor smo že poročali je bila za 6. septembra napovedana posvetitev novega koprskega škofa dr. Janeza Jenka, ki se je izvršila v romarski cerkvi v Logu na Vipavskem. Ob tej priložnosti so se zbrali številni verniki iz vsega koprskega o-kraja, pa tudi mnogo rojakov novega škofa, ki je po rodu Gorenjec. Obred posvetitve je opravil beograjski nadškof dr. Bukatko v prisotnosti ljubljanskega nadškofa dr. Pogačnika in mariborskega škofa Držečnika. V svojem govoru je novi škof naglasil, da je potrebna zvetoba Bogu, narodu in državi ; po tem geslu bo tudi deloval. Obredu sta prisostvovala tudi predstavnika goriške nadškofije msgr. dr. Klinec in Marijan Komajnc. Po svečanosti je bila v semenišču v Vipavi slavnostna večerja. Te so se u-deležili tudi vsi dekani nove škofije ter dekan ljubljanske bogoslovne fakultete Canjkar, ravnatelj semenišča in drugi. Ne more biti slučajno, da je bil za škofa bodoče koprske škofije izbran prav dr. Janez Jenko, dolgoletni pomočnik rajnega beograjskega nadškofa dr. J. Ujčiča. Same priprave za združitev goriške in koprske administrature v enotno koprsko, ki postane zopet nedvisna škofija, so gotovo v veliki meri plod realistične cerkvene politike dr. Ujčiča, ki je že v svojih mladih letih, ko je bil še bogoslovni profesor, imel prav dobre zveze z Vatikanom ter je tudi po drugi vojni večkrat potoval v Rim. Koprska škofija je starejša od tržaške. Ustanovljena je bila že leta 524 in prvi jo je upravljal kot škof sv. Nazarij. Leta 1828 jo je papež Leon XII. združil s tržaško. TITOV OBISK V PLETERJAH. Na poti iz Ljubljane v Zagreb se je predsednik republike Josip Broz Tito v spremstvu tajnika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slo- POMORSTVO LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» pristane danes na Reki, odkoder bo v prihodnjih dneh odplula proti Kazablanki in zahodnoafri-škim pristaniščem Ladja «Ze-lengora« pluje od Dakarja proti Benetkam, kjer se bo zasidrala 14. septembra, nakar bo odplula proti Trstu in Reki. «Bovec» pripluje danes v Buenos Aires. ((Pohorje« pluje proti Takoradi-ju, Temi in Apapi. »Bohinj« je odplula iz Takoradija proti Temi, Lomeju, Apapi in Matadi-ju. »Ljubljana« je odpotovala z Reke proti Buenos Airesu. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Severna Amerika: »Slovenija« 21. septembra, »Novi Vinodolski« 21 oktobra; Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Labin« 20.-26. septembra; Proaa Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Treči maj« 20. septembra; Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Dinara« konec septembra; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Kosovo« konec septembra ali v začetku oktobra; Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Lovčen« konec septembra ali v začetku oktobra. TRST PRVACI Trst se je glede prometa s kavo (tako preko skladišča IBC, kakor tudi po običajni trgovski poti) povzpel na prvo mesto v Italiji. Dovoz kave po morju v naše mesto se je doslej odvijal takole: v letih 1910-13 je dosegel povprečno 769.590 stotov, leta 1959 240.110 st., 1. 1960 378 tisoč 620, 1. 1961 416.310, 1. 1962 391.960 in 1. 1963 že 794.487 stotov. ' • KOLIKO JE NA SVETU PETROLEJSKIH LADIJ Konec juniia letos je bilo v svetovnem petrolejskem brodov-ju 3.343 cistern za skupno 77,145.431 ton nosilnosti, kar predstavlja 2,9 odst. več kakor v istem času lanskega leta. V prvi polovici letošnjega leta so splavili 68 cistern za 3,354.716 ton n silnosti proti 72 enotam za 2,722.367 ton nosilnosti v drugem polletju 1963. Na drugi strani pa so konec letošnjega junija našteli 72 cistern za 947.617 ton nosilnosti, v razpre-ni proti 45 enotam za 634.775 ton nosilnosti ob koncu minulega leta. TUJI ŠTUDENTJE NA REŠKI POMORSKI ŠOLI. Te dni je dopotovalo na Reko 35 študentov .iz Azije in Afrike (12 iz Pakistana, 10 iz Etiopije, 5 iz Sudana, 3 iz Tanganike, 2 z Gvineje, 2 iz Konga in eden iz Maroka). Posečali bodo višjo pomorsko šolo na Reki. ! Z mednarodnim vlakom »O rient Expres», ki povezuje Pa fiz s Carigradom, sem se polet pega dne v večernih urah odpe Mal iz Trsta v Beograd. Po že lbznici potrebuješ za to pot ki je dolga 710 km, 12 ur. Vlak j le res mednaroden, saj se v rijem slišijo govorice iz vseh krajev Evrope. Ko smo prispeli v Zidani most, se je pričelo svitati. Vlak, k{ ga vleče nova, močna Jhesel-elektrolokomotiva ameriške izdelave, hiti po romantičnih soteskah ob Savi. Pri Krškem se dolina razširi in prehaja v ravnino, ki nas potem spremlja vso pot do Beograda. Le med Novskim in Slavonskim Brodom se razprostira nedaleč pd proge nizko gričevje, poraslo z gozdovi in vinogradi; ob pobočju se belijo slavonske kmečke vasi. Proga sama pa teče po ravnim. Nepregledna polja koruze in sončnic, po travnikih in strniščih se pasejo črede živine, prašiči, gosi. Vse to se menjava in z naglico hiti mimo nas. Zemun, zadnja postaja pred Beogradom. Že se vidijo obrisi glavnega mesta. Zvonik sa-borne cerkve, strnjena vrsta nebotičnikov, med katerimi se dviga 17-nadstropni hotel «SIa-vija», potem kupole parlamenta in zraven stoječa cerkev sv. Marka, še nekaj minut in vlak potegne preko savskega mostu na končno postajo v samo osrčje Beograda. Narava je dala Beogradu nekaj, za kar ga zavida marsikatero mesto: sijajno lego. če gledamo z vrha Kalemegdana, glavnega beograjskega parka pred sehoi sotok Donave in Save če gledamo ravnino onstran Save, v smeri proti Zemunu, Prvič v Beogradu kjer raste Novi Beograd, če zvečer občudujemo tisočere lučke, ki nam zaznamujejo lok, v katerem izpira Sava vznožje Topčiderskega brda, bomo razumeli zakaj je Kalemegdan ob lepih večerih podoben mravlji šču spomladi. Velike procesije Beograjčanov se pomikajo preko Terazij skozi Mihajlovo ulico proti Kalemegdanu tako. da se na teh cestnih prehodih komaj izogibamo množici. Kalemegdan z Mihajlovo ulico, Terazijami in z Bulvarom Revolucije je naravno središče Beograda. Tukaj so nameščena trgovska podjetja, tu stojijo hoteli in javne zgradbe. Tu je najvišji del mesta; na eni strani pada svet proti Savi, na drugi proti Donavi. Kakor po drugih večjih mestih, tako so tudi v Beogradu vpeljani turistični avtobusi za ogled mesta. Na ta avtobus je čakala skupina turistov, katerim sem se pridružil. Bili so to Japonci. Angleži, Nemci, nekaj Zagrebčanov; iz Italije sem bil sam. Za ogled mesta smo potrebovali tri ure in pol. Povsod, kjer je bilo kaj zanimivega, smo se ustavili in naš vodič nam je podal kratko razlago v srbohrvaščini, angleščini in v nemščini. Naša krožna pot se je začela na trgu Marxa in Engelsa, ki je naj lepši beograjski trg. Tu stoji monumentalna zgradba Jugoslovanskih sindikatov ter palača beograjskega dnevnika »Borbe«. Preko ulice Moša Pi-iade smo krenili na trg Republike kier stojita Srbsko narodno gledalište in spomenik princa Mihajla, delo Italijanskega kiparja Enrica Pači j a. Vozimo se dalje po ulici Vase Carapi-ča, kjer se nahaja Etnografski muzej in nedaleč od tod stoji kot ostanek nekdanje turške zasedbe edina džamija v Beogradu. Na koncu te ulice smo zavili mimo zoološkega vrta v park Kalemegdan. Nekako v sredini parka stoji lep spomenik Franciji, delo kiparja Me-štroviča. V parku je tudi poslopje izredno zanimivega vojnega muzeja; tu je nakazana zgodovina vojnih dogodkov, borb in zmag jugoslovanskih narodov, od prvih zgodovinskih časov pa do konca druge svetovne vojne. Ob robu Kalemegdana se razprostira starodavna trdnjava, katere prvi početki gradbenih del segajo še v dobo Keltov in Rimljanov, a Turki so te utrdbe še povečali. Okoli teh utrdb so bile več stoletij srdite borbe vojnih krdel raznih narodov. Ta trdnjava je bila pozorišče izredno krvavih bojev, zato ne pravijo zastonj v Beogradu, da je to najbolj krvavi kraj na vseh bojiščih Evrope Tod je tekla v vseh časih »rdeča kri, da bi gnala mlinske kamne tri«, kot poje naša narodna pesem O-stanki utrdb še danes tako veliki — preživeli so tudi prvo in drugo svetovno vojno — da lahko hodimo celo popolriftie po ozkih prehodih in po obokanih hodnikih, ki vežeio med seboj razne dele utrdbe. Žrtve, ki so tu padle v vseh borbah tekom zgodovine, se štele.] e, tako nam je zatrjeval naš vodič, na milijone. Zapustili smo Kalemegdan in si ogledali bližnjo sabomo cerkev z lepim baročnim zvonikom. Pred cerkvijo sta na tleh dve nagrobni plošči; pod eno je pokopan Vuk Karadžič, pod drugo Dositej Obradovič, dve naj višji imeni iz srbske kulture. Nasproti te cerkve je v bizantinsko - srbskem slogu zgrajena palača, rezidenca srb skega pravoslavnega patriarha, v sosednji ulici, na levi strani te zgradbe, pa opazimo reprezentativno poslopje francoskega veleposlaništva. Naša vožnja se nadaljuje po Kneza Mihajlovi ulici, kjer se dviga v renesančnem slogu zgrajena palača Srbske Akademije znanosti in umetnosti. Ta vedno živahna ulica konča na Terazijah, ki je središče Beograda. Poleg drugih hotelov se tu nahaja znani hotel »Moskva*; potovalna agencija »Putnik* in Turistična zveza Srbije*. Avtobus vozi dalje po široki ulici Maršala Tita, čez ulico Kneza Miloša na Bulvar Vojvode Mišiča, kjer so na desni strani obsežni objekti beograjskega velesejma. Od tu zavijemo v Topčiderski park, kjer se nahaja poletno gledališče. Vozimo dalje po najlepšem beograjskem predmestju Dedinje, med samimi vilami in parki. Tu je rezidenca predsednika države maršala Tita in drugi dvorci, kjer stanujejo nekateri višji državni funkcionarji in kjer imajo sedež razna poslaništva. Vozimo dalje mimo velikega, modernega stadiona jug. ljudske armade. Ustavimo se na Bulvardu revoluciie. Tu o-nazimo len spomenik Vuka Ka radžiča, novo poslopje hotela Metropol in malo naprej v značilnem slogu srbskih samostanov zidano cerkev sv. Marka. Sledi palača centralne pošte in na isti strani se nam odpre pogled na krasno renesančno palačo jugoslovanskega parlamenta. Avtobus privozi spet na Trg Manca in Engelsa, kjer je bila naša izhodiščna točka. Beograjčani in sploh Srbi so gostoljubni ljudje. Povsod, v vsaki družbi sem bil vljudno sprejet in čim sem jim povedal, da sem Slovenec iz Italije sem bil deležen še večie pozornosti in ustrežljivosti. Kljub razlikam v jeziku smo se razumeli, lahko rečem, odlično. Govoril sem v svoji materinščini počasi, pravilno in razločno. Srbi pa spet v svojem, ki sem jih pravtako dobro razumel. Le napisi v cirilici so mi delali nekaj težav. Razvoj Beograda Ima na moč ugodne prespektive. Razmah gradbene dejavnosti je v tem mestu izredno velik, kajti dotok prebivalcev iz vseh krajev države nenehno raste. Danes šteje Beograd 950.000 prebivalcev in bo najbrže že v tem letu dosegel milijon. Ob koncu prve svetovne vojne jih je bilo le 80.000. Velikopotezni so načrti za bodoče gradnje na veliki planjavi med Zemunom in Savo. Tam se ustvarja bodoči center Novega Beograda, Zgradili so že nekaj rej ono v stanovanjskih blokov, študentovsko naselje, palačo Zveznega Izvršnega sveta ter nekaj drugih javnih zgradb. Tako dobiva Beograd značaj moderne metropole in se na ta način postavlja na raven drugih svetovnih velemest. STANKO K03MTNA veni j e Mihe Marinka in predsednika skupščine Slovenije Ivana Mačka ter hrvatskega pisatelja Miroslava Krleže in njegove žene Bele ustavil v Pleterjah. Tu je obiskal sloviti kartuzij anski samostan. Ogifedal si je vrt samostana in staro gotsko cerkev. BEOGRAJSKI NADŠKOF V RIM. Te dni je beograjski nadškof dr. Bukatko odpotoval po uradnih poslih v Rim. Med potjo se je ustavil v Čedadu, kjer si je v spremstvu krajevnih cerkvenih oblasti ogledal stolnico in cerkveno zakladnico. DUBRAVKA TOMŠIČ V TRSTU V četrtek je bil dragi koncert simfoničnega orkestre gledališča Verdi. Na njen, je sodelovala tudi slovenske pianistka Dubravka Tomšič iz Ljubljane, ki je z izvajanjem skladb Čajkovskega, Musorg-skega in Sibeliusa dosegla velik uspeh. Ugodna jesenska klima vam omogoča PRIJETNO BIVANJE Z NIZKIMI CENAMI za celotni penzion (hrano in prenočitev) pri najmanj tridnevnem bivanju v mesecih SEPTEMBER in OKTOBER v naslednjih hotelih (v dinarjih): BOVEC Alphotel 2.000 Kanin in Golobar 1.600 IDRIJA Nanos 1.500 KOBARID Zvezda (sept.) 1.500 (okt.) 1.200 LOG POD MANGARTOM Mangart 1.600 MOST NA SOČI Soča 2.000 NOVA GORICA Parkhotel 2.000 SOČA Soča 1.300 TOLMIN Km 1.950 TRENTA Orel 1.600 VIPAVA Vipava 1.500 Upokojenci lahko plačajo v treh mesečnih obrokih! PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG O B E R O A N 1- Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava HOTEL «BLED» RIM Slovenski Tl \J T Zr L ^ D L Z» TJ ^ ITALIJA Lastnik Vinko LEVSTIK ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783 Blizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami. itn (tioV/e in v planine! GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL «KRIM» BLED se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hoteli) s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja. Prvovrstna postrežba. Pred in po sezoni znaten popust! 1 ' "t , \ - Ilova Gorico Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Obiščite CASINO Vil. Lr OPATIJA VILI A ROSALIA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ □ ROULETTE BACCARA Hotel «SL0N» LJUBLJANA, Titova 10 HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija — narodne specialitete — Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike — Hotel «ADRIA» Ankaran vam. nudi sonce m morje, udob no bivanje v toeekend hišicah, okusne jedi, priznana vma m mnogo zabave! »KONVENT« Je odprt skozi celo leto. Hofel „CELEIA"-Celie Dobrodošli v našem modernem hotelu! Sodobna oprema sob — Prvovrstna kuhinja - Nizke cene — Prijetno razvedrilo — Velik parkirni prostor. BLED vas tvibi Jezero z otokom, Dlejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov. • Prometne zveze ugodne 0 TRŽNI PREGLED Italijanski trg V tem tednu so italijanski trgi dokončno oživeli po poletnih počitnicah, toda kljub živahnejšim kupčijam ni bilo opaziti posebnih sprememb pri cenah. Zelo dobre so kupčije z mehko pšenico in moko, nekoliko slabše z rižem. Za koruzo novega pridelka so prekupčevalci določili ceno, ki pa je za sedaj precej visoka. Kupčije z mlečnimi izdelki so se nekoliko poslabšale, vendar pa so cene siru in maslu ostale čvrste. Na zelenjavnem trgu se prodaja zelenjava zelo ugodno pa tudi povpraševanje po grozdju je sedaj največje. Cene goveji živini za rejo kot klavni živini so čvrste. Počasi se začenja normalno razvijati tudi prodaja prašičev, ker se je nevarnost razširjenja slinavke zmanjšala. Povpraševanje po krmi se je zelo povečalo in cene težijo navzgor. V pričakovanju novega vina se prekupčevalci trudijo, da bi prodali čim več lanskega vina. 300, krave I. 320—350, II. 220— 260, junci I. 390—430, II. 340— 360, biki I. 400—450, II. 330— 380, teleta 50-70 kg težka 530— 580, 70-90 kg 580—600, čez 90 kg težka 600—650; goveja živina za rejo: neodstavljena teleta 670—770, junice 95—100.000 lir glava, krave mlekarice 180— 280.000, navadne krave 150—180 tisoč lir glava; prašiči: neod-stavljeni prašiči 450, suhi prašiči 420, debeli prašiči 362 lir za kg. KRMA MANTOVA. Seno majskega reza 2400—2800 lir za stot, II. reza 2300—2500, detelja I. reza 2100—2200, II. reza 2100—2200, slama 1100—1200, sestavljena krma za krave mlekarice 5800— 6100, krma za prašiče in svinje 6100—6400, koruzne krmne pogače 5000—5100, pogače iz pese 5000—5200, koncentrirana krma za govejo živino 6300—6600, za prašiče 9100—9300 lir za stot. 12-13 stop. 455—495 lir za steklenico, navadna toskanska vina 8-10 stop. 610—720, Aretino belo 8-10 stop. 600—700, belo vino iz Mark 9-10 stop. 660—680, rdeče 9-10 stop. 660—700, belo vino s Sardinije 10.5-11.5 stop. 655—675, rdeče 12-13 stop. 765— 845 lir za stop/stot. KAVA TRST. Cene veljajo za kg o-carinjene kave. Pemambuco 1360 Santos Fancy 1460, IBC 1220, Viktorija V 1330, Ekvador extra superior 1380, Haiti naravna XXX 1410, Kostarika 1500, Gim-ma 1370, Moka Hodeidah 1410, AP-1 1250, AP special 1290, EK-i 1235, EK special 1260, Slonokoščena obala 1240 lir za kg. Poraba petroleja se je podvojila ŽITARICE ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Lubenice 10— 60, jabolka 30—80, hruške 40— 90, bele breskve 100—230, rume- ne breskve 100—250, grozdje 65 do 100, fige 40—80, limone 100— 130; suh česen 140—200, pesa 30 do 60, korenje 70—100, zelje 50 do 100, čebula 50—90, svež fižol 150—250, fižol boby 50—180, cikorija 40—70, solata 80—150, melancane 35—60, zelena paprika 50—70, paradižniki 35—80, peteršilj 50—100, zelena 60—100, bučice 40—80 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Goveja živina za zakol: voli I. 360—400, II. 280— PERUTNINA IN JAJCA MANTOVA. Purani 650—750, gosi 450—550, pegatke 800—850, piščanci 750—850, piščanci iz u-metnih vzrej evališč 480—500, domače kokoši 700—750, kokoši iz vzrej evališč 470—500, zajci 430— 450, golobi 300—400 lir kos. Sveža jajca 58—60 lir par. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 660—740, manto-vansko rdeče 8-9 stop. 640—700, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 740—820, Soave belo 9-11 stop. 770—860, Raboso 9-10 stop. 715— 765, Merlot 10-12 stop. 735—835, Reggiano 9-10 stop. 700—750, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 610—640, rdeče 9-10 stop. 630— 660, klasični toskanski Chianti MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov . NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . , » » Cin (stot. dol. za funt) . ... . Svinec (stot. dol. za funt) . . . . Cink (stot. dol za funt) Aluminij (stot. dol. za funt) . . . Nikelj (stot. dol. za funt) .... Antimon (stot. dol. za funt) . . . Lito železo (stot. dol. za funt) . . živo srebro (dol. za steklenico) . Bombaž (stot. dol. za funt) . . . Volna (stot. dol. za funt) .... Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) Kakao (stot. dol. za funt) .... Sladkor (stot. dol. za funt) . . :. LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . -. Cin (funt šter. za d. tono) . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . * Svinec (funt šter. za d. tono) . . Kavčuk (penijev za funt) ...» SANTOS Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 25.3.61 1.9.64 8.9.64 142,— 143 Vs 1431/4 P 122 Vs 122 Vs 124/2 » 42.50 44,— 46.50 e 162.50 171.75 179.50 • 13,— 14,— 14,— • 14.75 14.75 14.75 • 24,— 24,— 24.— • 79,— 79,— 79,— • 44,— 44,— 44,— • 63.50 63.50 63.50 s 305.— 310,— 310.— • 33,— 32.85 32.75 • 171.5 169.5 171,05 • 44,— 44 i/z 44 V« • 21.13 23 Vs 23/4. P 4.24 3.92 3.71 • 377 i/2 370 — 377.— e 1271,— 1346,— 1399.— • 135.— 114 i/2 118.— • 104 ‘A 106 Vi 107Vs • 19 19,3„ 20Vs 3184.— 3224,— 3248.— V minulem tednu so na mednarodnih borzah s surovinami zabeležili napredek bakra, cina, svinca, cinka, volne, kavčuka, kakava in koruze. Tečaji so nazadovali juti, sladkorju, kavi in pšenici, dočim je bil tečaj bombažu neustaljen. Tečaji aluminiju, antimonu, litemu železu in živemu srebru se niso spremenili. Zanimivo je, da so se dvignili tečaji skoraj vsem barvastim kovinam, in sicer so v zadnjem letu napredovali baker za 70 odsto, svinec za 60 odsto, cink za 52 odsto in cin za 50 odsto. na vseh svetovnih trgih; največ ga uporabijo v industriji konserviranih živil. Cena svincu je v New Yorku ustaljena, v Londonu pa je napredovala. Nekateri ameriški operaterji nameravajo dvigniti ceno svincu za 14 stotink dolarja pri funtu. Tečaj cinku je le malenkostno napredoval. LODI. Fina mehka pšenica 7000—7350, dobra merkantile 6650—6850, merkantile 6450— 6600, fina trda pšenica 9100— 9500, merkantile 8600—8800, Ma-nitoba 10—10.100, fina domača koruza 6200—6300, uvožena koruza 4500—4600; neoluščen riž Arborio 8700—9500, Vialone 10— 11,000, Carnaroli 8700—9000, Ver-celli 8800—9000, R.B. 9300—10.100 Rizzotto 9600—10.600, oluščen riž Arborio 16.200—16.600, Vialone 18.500—20.500, Carnaroli 17.600 do 18.700, Vercelli 18.900—19.200, R.B. 17.500—18.800, Rizzotto 17.800—18.100, uvožen ječmen 4800—4950, domač oves 4600— 5400, uvožen 4800—4900, domača rž 5600—5800, uvoženo proso 4450—4650: pšenična moka tipa «00» 10.100—11.400, tipa «0» 9500 do 9700, tipa «1» 9100—9300, koruzna presejana moka 5900 do 6000 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI. Maslo iz centrifuge 950 do 960, uvoženo maslo 930—940, lombardsko maslo 910—920, e-milijsko 900—910: sir grana pro-izv. 1961 1220—1260, proizv. 1962 1140—1190, proizv. 1963 1040 do 1070, grana svež (od 1 do 30 dni) 695—715, uležan (od 30 do 60 dni) 720—760, sbrinz svež 680 do 710, uležan 770—790, Emmen-thal svež 750—780, uležan 850— 890, originalen švicarski Em-menthal 960—1010, provolone svež 600—620, uležan 760—770, i-talico svež 550—590, uležan 670 do 710, crescenza svež 460—480, uležan 570—600, gorgonzola svež 440—460, Uležan 670—700, taleggio svež 470—490, uležan 650—670 lir za kg. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 190—200 lir kg, v škatlah po Vi kg 220—240, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 210 do 225, po Vi kg 260—270, v tubah po 200 g 70—80 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 175—190 lir škatla; svež grah v škatlah po 1 kg 160 do 170, droben fižol 220—240, zelene oljke 400—440, gobe v oljčnem olju 1900—200, čebulice v kisu 240—270, kumarice v kisu 290—320, paprika 260—290, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 230—240, breskve v sirupu 220—240, marelice 240—260 češnje 240—250; tuna v oljčnem olju 1150—1280, tunina 650—700, slana polenovka tipa A 330— 350, tipa B 280—300 lir za kg. Svetovna proizvodnja petroleja se je v zadnjih desetih letih podvojila ter zdaj prekaša 1,3 milijarde ton na leto. Pridobivanje petroleja se je zlasti povečala na Srednjem vzhodu, v Sahari in Libiji. Računajo, da se bo poraba v bodočih desetih letih najmanj podvojila. Zato si petrolejske družbe prizadevajo, da bi organizirale čim večjo proizvodnjo. V ta namen so potrebne velikanske nove investicije, kakor je izjavil predsednik glavnega odbora družbe Petrofina Laurent Wolters. Po zadnji bilanci znane druge družbe Royai Dutch Shell se je čisti dobiček te družbe povišal za 2,1 odsto, in sicer v drugem tromesečju letošnjega leta v primeri z istim obdobjem lanskega leta. Prodaja petroleja se pri tej družbi ni mnogo povečala, ker ga nima dovolj na razpolago. Družba si prizadeva, da bi našla nove vrelce ter jih pričela izkoriščati. V ta namen je v prvem polletju 1964 vložila 145,1 milijona funtov šterlingov (lani v istem času 122,6). Da je lahko zadovoljila svoje kliente je morala družba seči po starih rezervah. Kako ugodna konjunktura vlada za petrolejske družbe, nam nazorno kaže dviganje tečajev njihovih delnic. Povprečno se je pokazatelj tečajev petrolejskih družb v Londonu od leta 1962 do začetka letošnjega leta dvignil od 87 na 150, 14.-avgusta pa je dosegel kar 187,37. mstnlh; KMEČKE ZVEZE Kako pripraviš novo vinsko posodo Mednarodna konjunktura za surovo svilo Kakor znano, sodi Italija poleg Japonske, Kitajske in nekaterih drugih dežel Daljnega vzhoda med najvažnejše gojite-ljice sviloprejk. Zategadelj mnogo surove svile izvaža, izvaža pa tudi večje količine izdelkov iz domače in uvožene svile. Sedaj se izvoz odvija razmeroma u-godno, čeprav se je v minulem avgustu skrčil za 20 odsto v primeri z izvozom v juliju. Avgusta so izvozili 26.800 kg surove svile, v juliju pa 33.100 kg. Italijanski strokovnjaki naglašajo, da bodo šele proti polovici tega meseca, ko se bo spet začela živahna dejavnost v tovarniških obratih, lahko ugotovili, ali je treba zmanjšanje izvoza v avgustu pripisati le določenim težkočam pri razpošiljatvi svile v inozemstvo, nastalim zaradi velikošmarenskih počitnic, ali pa pravemu, zastoju dela v obratih. Vsekakor je izvoz v osmih mesecih tega leta napredoval v primerjavi z istim razdobjem zadnjih let: znašal je 225.000 kg proti 156.350 kg lani in 119.850 kg predlanskim. V letošnjem avgustu so največ italijanske svile uvozile Združene ameriške države, in sicer 80 odsto vsega izvoza, sledijo v tem pogledu Španija, Libija, Hong Kong, Zahodna Nemčija, Mehika, Francija in Švica. Kakšen je položaj na medna rodnih trgih? Zanimanje za japonsko svilo upada, japonski izvoz se je v zadnjem času znatno skrčil. Na drugi strani se zlasti v evropskih deželah veča povpraševanje po kitajski in korejski svili. Industrijci se drže ob strani in pazljivo sledijo razvoju konkurenčnega boja med Japonci, Kitajci in Korejci. KOVINE Cena bakru se je na londonski kovinski borzi spet dvignila. Povpraševanje po tej kovini raste, a njena razpoložljivost se nenehoma krči zaradi rudarskih stavk in negotovega političnega položaja v Kongu. Iz Rodezije poročajo, da napovedanih pošiljk v tujino za zdaj še ne bo zaradi tehničnih ovir. Tečaj činu je narasel tako v Londonu kot v Singapuru. Razpoložljivost se manjša, tako da tega ne morejo nadoknaditi niti s prodajo iz ameriških strateških zalog. Od 20. marca letos dalje so Američani razpečali o-krog 12.500 ton presežkov; do 1 aprila 1965 preostane samo še 7500 ton. Politična napetost na Malajskem in v Indoneziji (ki sodita med najvažnejše proizvajalke) pospešuje nabavo cina VALUTE V MILANU 25.8.64 8.9.64 Amer. dolar 624.— 623.75 Kana . dolar 575.— 575,— Nem marka 156.85 156,80 Francoski fr. 127.25 127.20 švicarski fr. 144.40 144.30 Avstrijski šil. 24.17 24.14 Avstral. funt 1378.50 1378,— Egipt, funt 798.— 798,— Funt št. pap 1737.— 1734.— Funt št. zlat 6250.— 6250,— Napoleon 5950.— 5975,— Zlato (gram) 718.— 718.— Dinar (100) — Trst drobni 70-72 debeli 65-67 BANKOVCI V CURIHU 8. septembra 1964 ZDA 11 dolar’ 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija (100 n. fr.) 87,00 Italija (100 lir) 0,6380 Avstrija (100 šil.) 16,60 ČSSR (100 kr.) 9,00 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija GOO b. fr.) 8.55 Švedska (100 kr.) 83,00 Nizozemska (100 goid.) 118,30 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 2.10 Egipt (1 eg funt) 5,40 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,4750 KAVČUK Cena kavčuku je po nekaj mesecih spet rahlo narasla, in sicer na vseh mednarodnih trgih. To pripisujejo političnim zapletljajem v južnovzhodni A-ziji. ŽIVILA Tečaj sladkorju je rahlo padel. Poljski operaterji so izjavili, da bodo za zdaj sklepali kupčije po sedanjih nizkih tečajih. Italija je nabavila na Danskem 10.000 ton čistega sladkorja po 33.75 funta šterlin-ga za tono cif proti izročitvi najkasneje do 31. decembra. V teh dneh so na Cejlonu odprli prvo dražbo v tej sezoni; razpečali bodo 10.000 ton belega sledkorja. Brazilski proizvajalci ponujajo 10.000 ton sladkorja proti izročitvi do 15. septembra. Družba Menil Lynch nagi aša, da bo dosegel letos brazilski pridelek okrog 3.350.000 ton. Na trgih s kavo ie položaj negotov, posebno še zato, ker niso Združene ameriške države še odobrile svetovnega sporazuma o kavi. Operaterji se držijo ob strani in čakajo na nadaljnji razvoj. Brazilci zatrjujejo, da bodo na vsak način skušali preprečiti padanje tečajev (pretekli teden je namreč cena sladkorju zdrknila). Na trgih s kakavom je položaj miren. Razpoložljivost je zadovoljiva, cene pa so pričele rasti. ŽITARICE Kupčije z žitom niso živahne. V čikagu so se kupci minuli teden omejevali na nabavo najnujnejših količin pšenice za tovarne. Spričo predvidevanja o ugodnem pridelku žita na vsem svetu bodo ameriški in kanadski operaterji letos verjetno izvozili manj žitaric kakor v lanskem letu. Razširila se je vest, da bo Jugoslavija zaradi slabega pridelka kupila od Združenih ameriških držav okrog poldrugi milijon ton žita. Jugoslovanski pridelek naj bi letos ne dosegel 4 milijone ton, dočim so pričakovali strokovnjaki 4.6 mil. ton. ;ko leto je znašal 4.5 mili- goslovani primorani uvoziti pol milijona ton žitaric, da so lahko pokrili potrebe domačega trga. Sladkor se je v Italiji podražil Medministrski odbor za cene (CIP) je povišal ceno sladkorju za 10 lir pri kilogramu. Pobiranje sladkorne pese novega pridelka gre h kuncu in bliža se čas, ko bodo postavili na trg že novi sladkor. Zato je odbor za cene temeljito proučil dosedanjo ceno temu živilu. Preteklo jesen je pooblastil pridelovalce, da zvišajo odkupno ceno; tako naj bi se z večjo vnemo posvetili gojenju in širjenju nasadov. V resnici ni ta ukrep rodil posebnih sadov, saj se je površina sladkornih nasadov povečala le za malenkost (od 225.000 na 230.000 hektarov), kakovost pridelane pese pa ni prav nič boljša od lanske (delež sladkorja v pesi znaša samo okrog 13 odsto). V zadnjem času so precej narasli proizvodni stroški zaradi skle nitve nove delovne pogodbe, ki priznava delavcem v cukrarnah 8 odstotno povišanje plač in še nekatera zboljšanja normativnega značaja. Vlada je hotela spočetka samo znižati proizvodni davek, zdaj pa se je odločila za vmesno pot. Tako je medministrski odbor za cene na ponedeljkovem sestanku v Rimu zvišal ceno sladkorju za 10 lil pri kilogramu. Ostalih 15 lir — proizvodni stroški so se namreč dvignili za 25 lir pri kg — pa bo šlo v breme državne blagajne, ki bo to prenesla s sorazmernim znižanjem proizvodnega davka. To bo pomenilo letno okrog 20 milijard izdatkov. Znižanje proizvodnega davka zadeva tudi sladkor, katerega u-porabljajo v industriji. Posebno poročilo ministrstva za industrijo naglaša, da je treba zanimanje vlade za podražitev sladkorja pripisati čedalje važnejši vlogi, ki jo ta igra med vsakdanjimi živilskimi potrebščinami. Menijo, da letos Italija ne bo uvozila toliko sladkorja kakor zadnja leta. Svetovni položaj ne opravičuje podražitve Svetovni položaj ne opravičuje podražitve v Italiji. Zanimivo je namreč, da ni cena slad- korja na svetovnem trgu narasla, ampak je v zadnjem času nekoliko nazadovala; razen tega pa napovedujejo, da bo letos svetovni pridelek sladkorja o-bilen. Letos več sladkorja Ameriško ministrstvo za kmetijstvo sporoča, da znaša letos svetovni pridelek sladkorja 541 milijonov stotov, kar pomeni, da je za okrog 42 milijonov večji od lanskega, a samo za 5 milijonov nižji od rekordnega pridelka v sezoni 1960-1961. V državah zahodnega bloka so pridelali 39 milijonov stotov sladkorja več kakor v pretekli sezoni, v komunističnih državah pa so zabeležili napredek za 2.7 milijona stotov kljub zmanjšanemu pridelku v Sovjetski zvezi, Albaniji in na Kubi. Američani so pridelali 59 milijonov stotov ali 17 odsto več kot lansko leto. Skupni pridelek držav Severne in Južne Amerike je večji od lanskega. V Peruju so dosegli rekorden pridelek, argentinski pa je napredoval za 27 odsto. Tudi v zahodnoevropskih drža vah se je pridelek sladkorja zvišal, v prvi vrsti pripisujejo to ugodnim vremenskim razmeram. Francoski pridelek je napredoval za 25 odsto v primeri z lanskim, v Zah. Nemčiji pa so pridelali prvič toliko sladkorja, da lahko z njim pokrijejo potrebe domačega trga. Sladkorni pridelek je narasel v vseh afriških državah. Uganda bo letos prvič sladkor tudi izvozila. Indijci so pridelali 16 odsto sladkorja več kot lani in 26 odsto več kakor je znašalo povprečje v letih 1955-1959. Turški pridelek je napredoval za 21 odsto, prav tako je narasel tudi pridelek v ostalih državah Srednjega vzhoda. Isto velja za države Daljnega vzhoda (na Filipinskih otokih so dosegli rekor den pridelek), izvzemši Kitajsko in Burmo. Na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo menijo, da bo svetovni pridelek sladkorja v sezoni 1964-65 spet znatno večji od letošnjega, ako ga seveda ne bodo ovirale vremenske motnje. Svež hrastov in drug les ima v sebi razne snovi, ki se tope v vodi, še raje pa v vinu, ker vsebuje vino alkohol in kisline; v teh se te snovi lahko topijo. Take snovi so posebno: čreslovina, galova kislina, lesno barvilo itd., ki jim skupaj pravimo lesni ekstrakt ali lesni izvleček. Da te snovi vina ne pokvarijo, ki jih moramo poprej iz lesa izprati ali izlužiti. Ponekod imajo vinogradniki navado, da polagajo doge za napravo sodov za dalj časa v tekočo vodo; ta nam reč omenjene snovi iz lesa izpere in šele potem ko se les zopet posuši delajo iz njega vinsko posodo. Navadno se vinska posoda napravlja iz neizlužene-ga lesa in šele potem ko je že gotova, jo znotraj izlužimo. Najbolje ovinimo posodo, če jo izparimo z vodno paro. V ta namen uporabljamo parni kotel ali izparilnik za sode. Če ni izparilnika, sod običajno zakuhamo z vročo vodo, v kateri je raztopljene 2-3 odst. sode; za sod vsebine 300 litrov vzamemo 20-30 litrov kropa, v katere raztopimo pol do tričetrt kg sode. Sod zabijemo in ga nekaj časa valjamo. Pri tem previdno obračamo piliko od sebe; para bi jo lahko vrgla iz soda. Potem postavimo sod, četudi samo za krajši čas, zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Tekočino izlijemo, ko se dno ogreje, vsekakor pa preden se ohladi. Sicer bi šle raztopljene snovi nazaj v les, pri čemer bi se na notranji površini soda napravila rjava prevleka, ki bi se pozneje v vinu raztopila. Tako iz-lužitev ali zakuhanje s sodo moramo ponavljati, sod končno naliti z mrzlo vodo in to vsakih 4-5 dni ponoviti, tako dolgo, dokler ne ostane čista voda, tudi čistega duha in okusa. Velike sode težko izparivamo ali pa izlužujemo s toplo vodo. Te napolnimo s hladno vodo, najbolje z mehko deževnico ali studenčnico, v kateri raztopimo 2-3 odst. sode. Namesto sode dodajamo tudi navadno kuhinjsko sol (eno pest soli na 100 litrov vode). V primorskih krajih iz-lužijo sode tudi s samo morsko vodo. Sol ali pa slana morska voda prepreči, da se voda ne pokvari v sodu, ker stoji dalj časa v njem. čez teden dni vodo menjamo, toda brez sode, kar ponavljamo, dokler uspeh ni popolen. V te namene rabimo tudi žvepleno kislino, in sicer 100 g koncentrirane žveplene kisline na 100 litrov vode. Žveplena kislina lesne snovi močno razkraja. Raztopino žveplene kisline pripravimo tako, da vplivamo v majhnem curku žvepleno kislino v vodo in ne nasprotno. S tako raztopino napolnimo sod, ga pustimo stati 2-3 dni, potem ga izparimo s toplo vodo, dokler ne začne odtekati čista; nato izpiramo še s hladno vodo dokler uspeh ni popolen. Močno izsluževalna sredstva so tudi nemški preparati po imenu «Gerbstofina» ali «Tanicin». Vinski sod, ki je dobil kakšno novo dogo ali dno, moramo pripraviti tako, kot novo posodo. Nekateri kletarji na novo ovi-njen sod še zakuhajo z zdravimi, z vodo razredčenimi drož-mi ali z zdravim vinom. Vinsko parjenje traja kakih 10 ur. Sod nato še izplaknemo. Tako pripravljenih sodov ne smemo pustiti odprtih, če jih ne polnimo z vinom, jih moramo dobro odcejene in posušene nekoliko zažveplati in dobro zapreti ter hraniti v kleti, da se ne razsu-še. Sod v katerem je bilo pokvarjeno vino, moramo takoj, ko ga izpraznimo očistiti, izpariti, zakuhati, tako rekoč na novo razkužiti in oviniti. Posebno bodimo previdni pri ciknjeni posodi. Puščanje ostankov vina in droži v sodih je nekaka kletar- ska vraža, ki je ponekod ne morejo odpraviti z nobeno besedo. Tak postopek je popolnoma nasproten vsaki stroki in more sod uničiti, ker se tako najlaže naselijo v sod razne plesni in ocetne bakterije. Tudi vinski kamen, znan pod imenom birsa, mora mo od časa do časa odstraniti iz soda, saj ga narava že sama izloča iz vina; potem bomo imeli bolj uglajena vina in čistejšega okusa, železna veriga pri izpiranju soda ni priporočljiva. Prav uporabni pa so robkasti. koščki kremenjaka ali verige iz nerjavečega jekla. Kremenjak naj bo kolikor mogoče čist, posebno brez apnenčevih, železovih in žveplovih primesi. Važno je, da od vsega tega v sodu nič ne ostane. (M. Judež: ((Kletarstvo;;) 20,720.000),' v Srednji 11,012.000 stotov (11,368.000), v Južni 15 milijonov 385 tisoč stotov (15 milijonov 372.900) in na otokih 7 milijonov 90 tisoč st. (5,580.000). V Piemontu pričakujejo 6 milijonov 600 tisoč stotov (lani so pridelali 5,194.000 st.). Napovedujejo, da se bo letos trgatev začela 15 dni poprej. Glede posameznih vrst grozdja vedo povedati, da se bo pridelek vrste «nebbiolo» zvečal za 10 odst. v primeri z lanskim, dočim bodo pridelali grozdja «barbera», «freisa» in «dolcetto» približno prav toliko kot lani. Zatrjujejo, da bo kakovost grozdja letos boljša. Kmet in vrtnar sredi septembra Vino laže prodajajo Po kleteh na srednjem Vipavskem je še vedno precej vina, vendar se je v zadnjem času kupčija z vinom razgibala. Jugoslovanska vlada je namreč močno znižala davek na vino, in sicer od 25 na 5 dinarjev pri litru. To je v veliki meri pripomoglo k pocenitvi vina na drobno in s tem tudi povečanju porabe. Tako danes v Ljubljani lahko že kupiš vino «čez ulico» po 220 dinarjev, medtem ko je nila cena poprej mnogo višja. Jugoslovanski tisk se je zdaj postavil na pravilno stališče, da je bolje prodajati vino po nižji ceni kakor imeti polne kleti. K razmahu kupčije je tudi pripomogel ukrep, da lahko kupujejo vino razna podjetja in da ni odkup rezerviran samo za eno podjetje v določenem predelu. Zdaj je med podjetji možna konkurenca in s tem se cena vinu utrjuje. Na Srednjem Vipavskem se cena na debelo suka med 75 in 85 za liter običajnega vina, nekoliko dražje so sladke vrste, kakor merlot in druge. Prav zato vinogradniki čedalje bolj cepijo sladke vrste. Namizno grozdje je odkupujejo od vinogradnikov na srednjem Vipavskem po 50 dinarjev kg. Ljudje si tudi pomagajo tako, da sami vozijo grozdje v večja središča, tako tudi celo na Reko. Na njivi: Nadaljujemo s setvijo preziranih rastlin. Pričnemo z ruvanjem temne pese. Preden jo vzimimo, moramo pustiti, da se konreni primerno osušijo. V tem mesecu mora biti krompir spravljen, že ob spravljanju krompirja moramo odbirati zdrave, srednje-debele gomolje, katere bomo uporabili za seme. Na travniku: Kosimo še zadnjo otavo. Začnimo z jesenskim gnojenjem travnikov. Za gnojenjem uporabimo dobro postani hlevski gnoj ob dodatku umetnih gnojil. Na travnikih, ki so bili že prejšnja leta dobro pogno-ieni z hlevskim gnojem, lahko uporabimo tudi samo umetna gnojila. Od umetnih gnojil uporabimo 3,5-4 stote na hektar kalijevih gnojil, 5-6 stotov na hektar Thomasove žlindre in 2-3 stote na hektar apnenega cija-namida ali amonsulfata. Opozarjamo, da so te količine navede- ne samo za orientacijo, ker se moramo zavedati, da vsi travniki nimajo enakih zahtev. Ali bo vreme pokvarilo letino? V vinogradu: Zaznamujemo najboljše trte, od katerih bomo rezali cepiče. Tudi sladorodne trte bomo zaznamovali zato, da jih bomo precepili ali izločili. S trganjem ne smemo začeti, dokler grozdje popolnoma ne dozori. Pri pobiranju slabo dozorelega grozdja imamo dvojno škodo: a) nižjo alkoholno stopnjo in slabši buket vina; b) pridelek se z lahkoto kvari. Klet in posode moramo dobro očistiti, ker je snaga pogoj za u-spešno kletarstvo. Poročali smo že, da kaže grozdje letos izredno lepo na Tržaškem in, pa tudi na Goriškem. Grozdje se je lepo razvilo in je po večini zdravo. Zadnje vreme pa utegne letino nekoliko pokvariti. Potrebno bi namreč bilo suho vreme, ker se je v nekaterih močnih zemljah že pokazala na grozdju težnja za gnitjem. Poleg tega je zadnja toča, ki je nekoliko prizadela Kras pa tudi srednjo Vipavsko dolino, gotovo napravila precej škode. Glede drugih pridelkov naj povemo, da je bilo letos na Tržaškem malo fižola, pa tudi krompirja. Sodijo, da ne znaša letošnji pridelek krompirja v našem kraju več kakor dobro četrtino lanskega. Na trgu je krompir vsekakor drag. Otava in detelja sta se lepo razvili, tako ne bo letos s krmo takšnih težav, kakor nastopijo pri nas precej pogosto. letos v Italiji več grozdja Najnovejši statistični podatki kažejo, da bo letošnji pridelek grozdja v Italiji za 18 odst. večji od lanskega. Vinski pridelek naj bi dosegel 57,332.000 hektolitrov proti lanskim 53,142.000 hi. V Severni Italiji naj bi pridelali 23 milijonov 845 tisoč stotov (lani SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA, JADRAN — ZAHODNA AFRIKA, REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton modernimi nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN, Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 in 035-23, Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu. Sadno drevje: Trgamo le dozorelo sadje, črvivo sadje pobiramo in zažigamo ali uporabljamo za krmljenje. Prekopljemo kolobarje okoli sadnih dreves. V vrtu: Sadimo endivijo, sejemo peteršilj, špinačo, matavil-ček, radič, solato berivko. Sejemo in'sadimo v prisojne zaščitene lege. Da podaljšamo rodnost jajčevcev, paradižnikov in drugih rastlin jih zalivamo z 1 odst. razstopino apnenega nitrata. Nagrade vinogradnikom v Miljah V dneh od 31. julija do 3. avgusta je bila v Miljah razstava vin, katere so se udeležili vinogradniki z miljskih hribov. Razstava je prav lepo uspela. Pretekli torek so v prostorih miljske galerije «Squero» vinogradnike nagradili Pri razdelitvi nagrad so bili prisotni med drugimi žiupan Millo, pokrajinski odbornik odv. Sferco in ravnatelj kmetijskega nadzorništ-va dr. Perco. Prvo nagrado za bela vina (zlato kolajno kmetijskega nadzorništva) je prejel Mario Lenardon, drugo (pozlačeno kolajno ustanove «Ente Rinascita Agricola«) pa Giovan-ni Bergamasco. Za črna vina so bili nagrajeni Luigi Bortolin (z zlato kolajno pokrajinske u-prave), Giovanni Pechiari (s pozlačeno kolajno ustanove «Ente Rinascita Agri cola«) in Anton Škerjanc (s srebrno kolajno pokrajinske Turistične ustanove). Med svečanostjo je po pozdravu Milla in govoru odv. Sferca ter dr. Perca vinogradnik Pietro Crevatin spomnil prisotne na nerešena vprašanja dobave vode v miljskem okolišu in ureditev poljskih poti. ..GOSPODARST VO" Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. ((Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba ((Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6 AVTOPSEVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Po. strežba hitra. — Cene ugodne. JnisAuiA&fia IČOfiM, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad. KIJE K A . Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski Jadranski obali, ne zamudite Izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije. * •• • » m * r j t * * JUCOLINIJA Gestisce i servizi merci e passeggeri sufle linee: ADRIATICU — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO - NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO - SUD AMERICA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - LEV ANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICO - IRAN - IRAQ partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - ESTREMO OR1ENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giorni con 52 modeme e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La «JUGOLINIJA» accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar BUB ■PH SK33T'' •" *" s-šgf,; v t juFoTTni.: TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA —