Freska Vinceoca Ii Kastva (Okrilje, hira) Božična kolednica ki je ustvaril zemljo, nebo, krščen i ku dal dušo, telo. Potlej so prišli kralji trije, Gašper, Melhijor, Boltežar, ino oni 80 k ofru prinesli veroh, miro, čisto zlato, ino darujejo Jezusa, tega kralja nebeškega. Veseli se, Jeruzalem, Jeruzalem, mesto lepo! V tebi nam se je eden rodil, ki bode kralj čez kralje vse. O hvala Tebi, Marija, ki si nam dala Sina tvojega! Stara slovenska ljudska božična pesem, zapisana v prvi slovenski katoliški knjigi iz l. 1607. Zgodovinska verodostojnost veselega sporočila o Kristusovem rojstvu Ta svetla zvezda, ta je vzšla za ono stran črne gore. Ona nam sveti široko, široko in visoko. V zvezdi stoji dete mlado, v rokei drži en križ zlati. V križu so zlati puštobi: da je to Dete pravi Bog, da je to Dete rojeno notri v tem mestu Betlemu, v eni preprosti štaliei, v enih volovskih jaslicah. Spoznal ga je oslič, volčk, Dete ter m Jih ie skrbno držal. To »krbno bivanje značaja virov pa je zopet dokaz verodostojnosti evan-geljtkega »poročila o Kristusovem rojstvu. S« na eno »trao evangeljskega opisovanja Kristanovega rojstva je treba opozorili, namreč na t r e z a oi I, preprostost, in priredilo H. e kakršno opisujeta oba evangelisla Kristusovo rojstvo. Kako izumetničeno in prenatrpa-no z dogodki je nasproti tema dvema opisovanje rojstva v apokrilmh, podvrženih evangelijih! Ali nista ludi ta prirodnosl in trezno«! dokaz za notranjo verodostojnost sporočil svelega Pistna o Jezusovem rojstvu? Pa ne samo s pogledom n* lo notranjo stran, temveč tudi po zunanji plali je vesi o Kristusovem rojstvu potrjena kol verodostojna. Originali evangelija se sicer niso ohranili, nasprotno pa prepisi in to lako starega datuma, s katerim se ne more ponašati nobena knjiga in sporočilo o dogodkih starega »vela. Tu »o najdbe poslednjih let prinesle toliko nove svetlobe, da »o dane« tudi oni, ki so ie pred nekaj leti dvomili o verodostojnosti evangelijev, spremenili svoje mišljenje. Originali evangelijev »e ohranili ludi niso mogli. Bili so napisani na papirusu, na listu cgipt-ske rastline istega imena, ki nujno po neki dobi propade. Šele, ko so v 4. »lolelju začeli pisali na močnejio snov trajnejše vrednosti, na pergament, so se nain ohranili prepisi evangelijev (i/ 4. stoletja sta ie vatikanski in einajski kodeks!) lad v a evangeliska prepisa »ta bila do zadnjih let naj. starejia zapisa Nove zaveze. Oddaljenost najstarejšega, ohranjenega prepisa od originala je bila lorej tri stoletja. Kljub temu ni bilo veliko dvomov o razlikah med temi prepisi in izvirniki. Trditev učenjakov o zvestem prepisu in nedotak-Ijivosti bibličnega teksta ic dobila potrditev tudi v najnovejših najdbah papirtisovih rokopisov. Edino mesto, kjer ie papirus lahko preživel stoletja je suhi egipčanski pesek, ki je izvrsten Konservator te snovi. Tain »o sc po čudnem naključju ohranile kope papiruea. ki jo postale predmet natančnih stadijev zadnjih let. Zgodnjemu krščanstvu v Lgiptu se moramo zahvaliti, da »o se naili ludi papirusi z bibličnim tekstom, ki po svojem poreklu segajo v tretje, če ne že v drugo stoletje po Kristusu. Verodostojnost in nedotakljivo»! novozakonskeg« (eksta je bila » temi najdbami potrjena. In ni razloga, da bi dvomili v lo, da bo vi»k novo najdeni dokaz o Jezusovem rojstvu, ki bi se utegnil najti v Ich egipčanskih muzejih, kjer čaka ie mnogo papirusov na raziska-vanje in odkritje, ne potrdil le verodoslojnosli. Eden i/med Ich papirjev je potrdil ludi verodostojnost Lukovega pisanja o Kristusovem rojstvu. Jc lo papirus v Narodni biblioteki v Parizn, ki ga je razrešil avtor te »ludije ter Jemorda sploh najstarejši tekst o Kristusovem rojstvu. (Glej sliko!) Objavil sem ga leta 1038 v francoski reviji .Revue hiblique« ter je vzbudil zanimanje biblislov in papirologov vsega sveta. Tekst je toliko bolj zanimiv in važen ker gre za tekst, ki so ga nekoč sv. Luku odrekali. S lo najdbo pa je bila znova potrjena verodostojnost in nedotakljivost Lukovega sporočila o Kristusovem rojstvu. Ni torej razlogov, da bi kdo dvomil o notranji zanesljivosti ali zunanji verodostojnosti in nedotakljivost evangeljskih sporočil, to je radostnih sporoči o Kristusovem rojstvu, delovanju in mučenju. Zalo ludi mi pojdimo z vero. kakor so jo imeli betlehemski pastirčki, v betlehemskem hlevčku se Mu poklonimo, slaveč Boga za vse, kar smo sli. šali in videli. td. Ceikl doc. dr. Jan Morell je L 1938. razreiil v Parizu naj-starejic sporočilo o Kristusovem rojstvu na starem egipčanskem papirusu iz 2. «II 3. stol., ki je obenem najstarejii ohranjeni odlomek Iz sv. pisma. — L. 1940. p» je sp'sai pričujoči članek, ki g« v celoti prinaia-mo v prevodu. — Ur. Bfllehetmka votlina, lako velika v »voji majh-ti, je današnji dan »reaiiče naiega zanimanja in mišljenja, kajti v njej leži odblesk slave in izraz Biti naiega Očeta (Hebr. I, 3), Beseda je telo postala (Jan. I, 14). 'Bellehemski dogodek je temeljni kamen krščanstva, zato so od najstarejiih časov njegovo zgodovinsko verodostojnost tako hudo napadali, kakor »o jo tudi drugi z navdušenjem in trdovratnosljo branili. Najdbe zadnjih let pa. zlasti ie novi rokopisi, »o mnogo pripomogli k ie večji zgodovinski verodostojnosti (poročila o Kristusovem roj-siva. Rojstvo ubogega otroka nekje v pozabljenem koto velikega tvelovnega rimskega imperija, je bilo za «vet — ki tedaj ie ni «lutil velikega pomena lega dogodka za v»a bodoča stoletja — gotovo preveč majhna zadevica. da bi ji potvečal pozor-noet. Zato »o edini vir za zgodovino Kristusovega rojstva evangeliji, na katerih verodoslojnosli temelji vera »toletij v «krivnosl današnje noči. Morda koga moti, d« Kristusovega rojstva ne opisujejo niti v»i evangelisti, temveč samo dva, namreč tv. Matej in sv. Luka. Razlog temu je v celotnem značaju naiih evangelijev. Pred »pisanjem evangelijev je obstojala že dolgoletna uttna kateheza apoetolov. V»ebina tega prvega apostol-skfga poučevanja vere »o bili v prvi vrsti dogodki ii življenja Kristusovega, ki imajo poseben pomen v njegovem odreiiteljskem poslanstvu: Kristusov krat. njegovi čudeži, zlasti pa njegovo trpljenje, »mrt in vatafenje. Ti butveni dogodki so jedro v»eh kanonskih evangelijev. Kakor je vidno n. pr iz pridige »v. Petra pred stotnikom Kornelijem (Dej. ap. 10, 37) ee je začelo apostolsko delovanje in učenje i Kristusovim krstom, torej dogodkom, t katerim je Bog vidno izpričal mesijansko poslanstvo Odreienikovo; drugim dogodkom pred Njegovim javnim nastopom mto po*veča!i toliko pozornosti ter zalo ludi vti evanjelitli zgodb iz Jezu-»ovega detinstva niti ne omenjajo. Tem ležje pa Je ugotovili, odkod sta »v. M»ie| in «v I nk« vzela »poročilo o Kritlutovem rojstvu ia »ploh vu otroški leta Gospodova, Eno je go- tovo: da je podobi otroških let. kakor jo je podal sv. Matej, vznikla na palestinskih tleh ter se je hranila med pogani, ki so »e spreobrnili h krščanstvu. V evangeliju je namreč malo strani, ki bi predpostavljale tako j>oznanje Slare zaveze, zakonskih predpisov in palestinskih navad, kakor prvi dve poglavji evangelija sv. Mateja. Kolorit opisovanja je tako palestinski in pisan na podlagi Stare zaveze, da že sam po sebi govori za vcrodosloj-nost in izvirnost Matejevega sporočila. Sv. Matej noče podati sestavne* zgodovine Jezusove mladosti; opisuje samo nekaj samotlojnih epizod, zaključenih vedno f besedami »tarozakonskega preroka. Sv. Luka je v svojem sporočilu o Jezusovi mladosti in njegovem rojstvu bolj podroben. Njegova literarna metoda jc metoda izkušenega pisatelja in zgodovinarja. Snovi nc črpa samo od oči v i d« nih prič (I, 2), temveč ludi iz pisanih virov. Iz dveh namigavanj v evangeliju «v. Luka (2, 19. 51) »e da prepričljivo »klepati, da je ta oči-vidna priča bila sama Devica Marija, ki je lahko podala najbolj verodo»lojne izjave o Jezusovem rojstvu. Da je sv. Luka uporabljal ludi pitane vire, je lahko sklepati iz literarnega značaja prvih dveh poglavij, ki sta bistveno drugačni, kakor druga poglavja. Sv. Luka skuia v svojem evangeliju pisati čislo grščino, dočim je značaj prvih dveh poglavij očitno t e m i I » k i. To razliko jc leiko razumeli brez predpostavke pisanih predlog. In tv. Luka je bil vesten zgodovinar Najstarejši rokopis evangelija o Kristusovem rojstvu Iz 2. ali T stoletja, kl c« je razrešil doc. dr. Jan Merell v Parizu I. 192.4. l:> .... i V.,,! V — v v •••• w t -t nO V O . .... ..t*. ^ I.« u. t W' Gojenci in gojenke zavoda za slepe otroke v Koćcviu so poslali uredništvu in upravi »Slovenca« pris-čno voščilo z« Božič. Hkrati žel« v«s*I« božične praznik« in blagoslovljeno Novo leto vsem bralcem »Slovenca« In vsem svojim itevil-nim dobrotnikom. Ker slepa mladci ne more voičil pisati, jc bilo voičilo napisano v pisavi za sicpcc, a tudi tako, da ga mi znamo brati. Na poli papirja so bi'c z bucikami napravljen« luknji-cc. s katerimi so napravljene črke. ki se dsjo otioali. — Naj govori siika. K prazniku družinske domačnosti Pri*~l je zopet k nam aveti boiič. najlepši praznik krščanskega «veta. Po težkem pričakovanju advrntnega časa, ko je vse iejalo po Odrečeniku in vpilo »vi oblaki ca roeite, ali zemlja naj ga oliia najbolj razkošne nebeške luči, kajti Bog e~m je prižgal ■vojo največjo zvezdo nad dom Prvorojenca In v t-j luči bo »poznal jasnejše ko kdaj koli, da Je le družina, lepa krščanska družina, temelj človeštvu, vsemu človeštvu, zaradi katerega je prišel Kristus na avet v družini in jo • tem tudi posvetil. In zato bodo misli vseh zbrane danea okrog «vojih družin, središče katerih bodo pa jaslice in v njih Bog, novorojeni Rešenik »veta. Zvonov? bodo zvonili In vabili k popoldanski polnočnki, v sicer družinski dan pa bo »topil praznik s svojim tihim božičnim razpoloženjem in s prelepo, nikdar pozabljeno pesmijo: »Tiha noč. blažena noč!« nn ustnih. Otroci bodo prestavljali pastirčke, da bi videl) Jazuščka v* obraz, in prižigali lučk?, ki bodo trepetale kot njihova »rca v drhtečem božičnem razpoloženju. Starši bodo z otroki kot eno, peli bodo z njimi hi molili, kot — ena družina, prava družina, ki hoče živeti v Bogu in miru. In potem ee bodo uvrstili v lepo domačo procesijo vsi od najmlajšega do najvišjega, šli, kadili in škro- {illl z blagoslovljeno vodo vse prostore, v ka-erlh Jim Je prebivati, relo skednje in hleve, kj~r poškrope živino. Naj bi božji blagoslov razlil i k) vtem bivališču, čez vso družino in ji dal zoreti in rasti v zdravju In treči in strahu božjem, ki Je izvor vse prave sreče. In potem, po jvolnočnici, h kateri bodo letos lahko šli tudi manjši otroci, bodo posedli k luči, vzeli v roke dobro branje, zajeli «vojo skromno večerjo in ise za p red I i v pogovore, ki jih navdiha «veti •praznik. In še ponoči bo nad takim domom visela b"tlchcmska zvezda in oznanjala srečo družine človeštvu. Srečo, ki naj ne mine, kakor sveti Družini, kl ie med pomorom nedolžnih otrok morala he. iatl v Egipt, v puščavo in neznano deželo. Toda tudi za to družino bodo romale zdaj naše mi»ll in se veselile, če je morda našla pod starim hrastom zavetje pred strelo, ob trepetajoči trepetliki prijazno pošumevanje, in ob ptici grlici, ki jo jc srečala na poti, dobrohotno u*pa-vanko. Tako je bežala »veta Družina in se vrnila, ko je prenehalo preganjanje v Betlehe-mn. Betlehcmska zvezda gori nad družino, ki ima v ivoji »redi ko v topi» stajici Boga ln kaže s svojim repom pot, ki vodi k rešitvi In •rečL Tega se spominja tndl sveta Cerkev, ko je takoj za božične praznike postavila praznik preganjanja nedolžnih j>o Herodežu ter je eno rvih nedelj po novem letu posvetila spet treni «veti Družini. Vsi pa bomo v tem praznikn družinske povezanosti prosili, naj bodo naše družine zdrave, močne, polne otrok In polne božičnega pri; čakovanja In božičnega duha: v katerih naj vedno stolu Je tveto Dete — Bog, k| naj varuje nesreč in bega v neznano, in nai jim blagoslavlja domove, ter tndl v najskrom-nejše italicc prinese lople domačnosti. Tiste prave domačnosti, kakor je bila v temni betlehemski votlini, ko jo Je razsvetlila božična zvezda in so tudi pastirčki imeli ob tebi Boga, pravega Boca, ki jc nejbednejšim »e vedno