605 2020 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 614.2-053.2(497.452Tržič)"1919/1939" Prejeto: 5. 5. 2020 Dunja Dobaja dr., asistentka z doktoratom, Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana, Privoz 11, 1000 Ljubljana, SI–1000 Ljubljana E-pošta: dunja.dobaja@inz.si Zdravstvo v Tržiču v obdobju med svetovnima vojnama v skrbi za zdravje otrok IZVLEČEK Prispevek predvsem s pomočjo arhivskih virov ponuja globlji uvid v zdravstveno problematiko v Tržiču in oko­ liških občinah v obdobju med svetovnima vojnama, ko so se nova socialnomedicinska načela po prvi svetovni vojni udejanjala tudi na obravnavanem območju. Članek se osredotoča na zdravstveno zaščito otrok in jo prikaže v splo­ šnem jugoslovanskem kontekstu. Tržič je bil med tistimi slovenskimi mesti, ki so dobila svoj zdravstveni dom in s tem praktične možnosti za dvig osveščenosti in izboljšanje zdravja ljudi, zlasti najbolj ranljivih, to je otrok. KLJUČNE BESEDE Tržič, zdravstvo, zdravstveni dom, otroci ABSTRACT HEALTHCARE IN TRŽIČ DURING THE INTERWAR PERIOD IN THE LIGHT OF CONCERN FOR CHILDREN’S HEALTH Drawing primarily on archival sources, the contribution offers a deeper insight into the problem concerning health conditions in Tržič and the surrounding municipalities during the interwar period, when the new post­WWI socio­ ­medical principles were also being implemented in this area. The article focuses on the health protection of children within the general Yugoslav context. Tržič was one of those Slovenian towns that obtained their own health centre and, with it, practical possibilities for raising the public awareness as well as improving public health, especially in the most vulnerable groups, that is, children. KEY WORDS Tržič, healthcare, health centre, children 606 2020DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 Uvod Območje Slovenije je bilo po prvi svetovni voj- ni močno prizadeto, saj so ga zaznamovale slabe zdravstvene razmere. Zaradi lakote in vojne izčrpa- nosti so se širile različne nalezljive bolezni. Takšno stanje je spodbudilo Narodni svet, da je v okviru Narodne vlade za Slovenijo ustanovil oddelek za zdravstvo in ga podredil poverjeništvu za notranje zadeve. Kot posvetovalni organ temu oddelku je bil imenovan deželni zdravstveni svet.1 Opisana orga- nizacija zdravstvene službe je obstajala do spomladi 1919, ko so izvedli reorganizacijo javne uprave. Ve- čino področij je prevzela osrednja vlada v Beogradu, med njimi tudi zdravstvo. Po sklepu ministrskega sveta z dne 29. aprila je bil ustanovljen Zdravstve- ni odsek za Slovenijo in Istro. Bil je neodvisen od Deželne vlade in neposredno podrejen Ministrstvu narodnega zdravja in kot tak njegov izvršilni organ. Bil je edina avtoriteta v vseh zdravstvenih zadevah; podrejeni sta mu bili sanitetna policija pri političnih oblasteh in vsa kurativna medicina v zdravstvenih zavodih. Ministrstvo za narodno zdravje je imeno- valo nov pokrajinski zdravstveni svet kot posveto- valni organ zdravstvenega odseka.2 Deželna vlada se v zdravstvene zadeve ni vtikala, so se pa vse zdrav- stvene dejavnosti izvajale po odredbah Ministrstva narodnega zdravja oziroma njegovega izvršilnega organa, Zdravstvenega odseka za Slovenijo in Is- tro. Po sprejetju vidovdanske ustave junija 1921 je Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro ohranil svoj delokrog in neodvisnost tudi od pokrajinskega na- mestnika, čigar naloga je bila, da po ustavnih načelih uredi javno upravo v Sloveniji. Zdravstveni odsek je bil ukinjen, ko sta bili oblikovani ljubljanska in mariborska oblast z velikima županoma. Pri vsakem velikem županu je bil imenovan referent za sanitetno policijo in okrožne zdravnike. Leta 1924 je bil usta- novljen inšpektorat Ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani za obe slovenski oblasti. Inšpektor je postal dr. Vladimir Katičić iz Zagreba.3 Z novo upravno razdelitvijo države na devet ba- novin sta bili ljubljanska in mariborska oblast zdru- ženi v Dravsko banovino. Banska uprava Dravske banovine je bila razdeljena na osem oddelkov, pri če- mer je bil šesti oddelek pristojen za socialno politiko in narodno zdravje. Imel je odsek za socialno politiko in odsek za zdravstvo. Javnozdravstvena zakonodaja na Slovenskem v obdobju med svetovnima vojnama je temeljila na avstro-ogrski zakonodaji, ki so jo novi zakonodajalci spremenili oziroma dopolnili in posodobili.4 Podalj- ševanje veljavnosti avstro-ogrske zakonodaje ob pre- 1 Dobaja, Za blagor, str. 39. 2 Prav tam, str. 40. 3 Prav tam, str. 42. 4 Kocijančič, Zakonodaja, str. 37. hodu v novo državo je bilo splošna praksa. Avstro- -ogrska zakonodaja je bila namreč na Slovenskem tako močno zasidrana, da je po ustanovitvi Kraljevi- ne Srbov, Hrvatov in Slovencev ni bilo mogoče takoj podrediti drugačnim zakonodajnim zakonitostim. Primer avstro-ogrske zakonodajne kontinuitete je zakon, s katerim je bila urejena zdravstvena služba v občinah, veljaven za deželo Kranjsko, brez deželnega stolnega mesta Ljubljana, iz leta 1888.5 V zdravstve- nih okrožjih6 se je razvijala samoupravna zdravstvena služba, ki je skrbela za zdravstveno varstvo občanov.7 Izvršni organ zdravstvenega okrožja je bil t. i. zastop8 (odsek), katerega temeljne naloge so bile pridobiti sredstva za zdravstveno službo okrožja, sprejetje in realizacija proračuna ter kritje primanjkljaja. Stro- kovne naloge zastopa so obsegale pospeševanje javne zdravstvene službe, uvajanje zdravstvenih izboljšav, urejanje pogojev dela okrožnega zdravnika in podob- no.9 Z oblikovanjem banovin so bile dejavnosti sa- moupravnih zdravstvenih okrožij prenesene nanje.10 Prvi novi zakoni za področje zdravstva so bili sprejeti šele leta 1930.11 Urejali so osrednjo zdrav- stveno službo, skrb za javno zdravje na ravni občin in okrajev ter delo zdravnikov, medicinskih sester in pomožnega osebja v socialni in zdravstveni službi.12 V zgodnjih tridesetih letih je bila zdravstvena zako- nodaja dopolnjena. Vzpostavljanje zdravstvene službe je potekalo po socialnomedicinskih načelih, ki so postavljala v ospredje pomen preventivnega osveščanja ljudi za preprečevanje bolezni. Medicina je torej postala delo za narod. V Kraljevini Jugoslaviji je stopil v ospredje predvsem model socializacije medicine, ki ga je pro- pagiral Andrija Štampar, načelnik Oddelka za rasno, javno in socialno higieno pri Ministrstvu narodnega zdravja v Beogradu.13 Osnovna naloga zdravstva je bila skrb za otroke. Po prvi svetovni vojni je bila na- mreč skrb evropskih držav v veliki meri usmerjena v ureditev socialnega skrbstva, zlasti zaščite mlado- letnih oseb, in v razvoj javnega zdravstva. Prva sve- tovna vojna je okrepila zavedanje o pomembnosti človeškega življenja ter skrbi za zdravje in splošno človekovo blaginjo. V tem kontekstu je bila v ospred- ju predvsem skrb za otroke, ki simbolizirajo priho- dnost nacije. Ogromne vojaške žrtve so sprožile strah pred depopulacijo. Med prvo svetovno vojno je bil v evropskih državah opazen padec rodnosti kot posle- 5 Prav tam, str. 35. 6 Zdravstveno okrožje je bilo ozemlje združenih občin. Njego- ve meje so se ujemale z mejami sodnih okrajev. 7 Šmid, Zdravstvo, str. 218. 8 V nadaljevanju uporabljam ta termin, ki je v virih. 9 Kocijančič, Zakonodaja, str. 35–36. 10 Šmid, Zdravstvo, str. 219. 11 Balkovec, Prva slovenska vlada, str. 178. 12 Prav tam, str. 38. 13 Jaunig, Delajmo, str. 468; Dobaja, Za blagor, str. 40. Delo od- delka je bilo preprečevati bolezni in propagirati telesno ter duševno zdravje. 607 2020 DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 dica dolgotrajne odsotnosti vpoklicanih mož in sla- bih gospodarskih ter posledično življenjskih razmer. Številne ženske so bile namreč zaradi pomanjkanja in slabega zdravstvenega stanja prešibke za uspešno nosečnost. Tako ocenjujejo, da je bil v Franciji pri- manjkljaj rojstev med prvo svetovno vojno približno 1,4 milijona, medtem ko je bilo vojaških žrtev prav tako približno 1,4 milijona.14 Vojna je na podoben način prizadela Nemčijo. Njene vojaške žrtve so oce- njene na 2 milijona, primanjkljaj rojstev med vojno pa na približno 3,2 milijona.15 Zaradi upada rojstev in spoznanja, da bo treba v prihodnosti nadome- stiti vojne izgube, se je v številnih državah okrepil pronatalizem,16 ki je zagovarjal pomoč države pri povečanju števila rojstev, in sicer s preventivnimi vzgojnimi metodami.17 Pronatalistične težnje pa so se lahko usmerile tudi v ideološke kampanje in zako- nodajne ukrepe ali le predloge.18 Občina Tržič z okoliškimi občinami, ki so sestav- ljale zdravstveno okrožje sodnega okraja Tržič, je eno izmed območij, kjer se je opisana organizacija zdrav- stvene službe udejanjala v praksi. Organizacija zdravstvene službe v zdravstvenem okrožju sodnega okraja Tržič do ustanovitve zdravstvenega doma Občine Tržič, Sv. Katarina, Sv. Ana, Kovor in Križe so tvorile zdravstveno okrožje sodnega okraja Tržič.19 Svetovalci20 in župani omenjenih občin so volili zdravstveni zastop okrožja, in sicer tako, da je imela občina Tržič, kot največja, tri predstavnike, ostale občine pa vsaka po enega. Načelnik zastopa je imel sedež v Tržiču. Občina Tržič je bila finanč- no in gospodarsko najmočnejša, zato je krila večino stroškov zdravstvenega okrožja.21 Opisane razmere so obstajale do leta 1924, ko je prišlo do nesogla- sij med občinami. Tistega leta so potekale volitve članov zdravstvenega zastopa. Občine Križe, Kovor 14 Vandenbroucke, Guillaume: On a demographic consequen- ce of the First World War, https://voxeu.org/article/demo- graphic-consequence-first-world-war (3. 4. 2020). 15 Prav tam. 16 Cergol Paradiž, »Militarizacija materinstva«, str. 73. 17 Comacchio et al., Healing, str. 4. 18 Cergol Paradiž, »Militarizacija materinstva«, str. 73. 19 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1347, Gospodu velikemu županu ljubljanske oblasti Ljubljana, 10. 12. 1924. 20 Upoštevajoč zapisnik seje zastopa zdravstvenega okrožja v Tržiču z dne 29. decembra 1921 so se odborniki po funkciji delili na občinske odbornike, občinske svetovalce in župane. Tega leta je bil predsednik zdravstvenega zastopa Henrik Snoj, podžupan Tržiča, podpredsednik pa Vinko Golmajer, župan Kovorja. Odborniki so bili: Anton Markelj, občinski odbornik v Tržiču, Viktor Čadež, občinski svetovalec v Trži- ču, Anton Jelenc, občinski svetovalec v Tržiču, Ignac Meglič, župan Sv. Katarine, Franc Šober, občinski odbornik iz Križ, in Peter Klemenc, občinski odbornik iz Sv. Ane (ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1347). 21 Prav tam. in Sv. Katarina so si prizadevale povečati članstvo v zastopu in sedež zastopa prenesti iz Tržiča v Kri- že.22 V ta namen so sestavile volilno listo, po kateri je imela občina Križe tri člane, občina Kovor dva, Sv. Katarina enega, občina Tržič le enega, Sv. Ana pa sploh nobenega.23 Ker je bila s tem tržiška občina, ki je krila dve tretjini proračuna, v zastopu premalo zastopana, občina Sv. Ana pa sploh ne, so predstav- niki obeh županstev protestno zapustili volišče. Žu- panstvi obeh občin sta velikemu županu ljubljanske oblasti poslali protestno pismo in zahtevali razpis novih volitev.24 Tržiški župan Ivan Lončar je v opi- sanih postopkih omenjenih treh občin videl poskuse zmanjševanja pomena gospodarsko močnega Tržiča. Izrazil je skrb, da bo trpela tudi zdravstvena služba v korist ostalih občin v zdravstvenem okrožju sodnega okraja Tržič.25 Po prvem šoku zaradi nastalega polo- žaja je tržiški župan nanj pogledal s širše perspektive in pričel razmišljati o izločitvi občine Tržič iz zdrav- stvenega okrožja, saj je bila gospodarsko in finanč- no dovolj močna ter je ves čas krila 80 % stroškov zdravstvenega okrožja, medtem ko sama ni potro- šila niti tretjine sredstev.26 V tem smislu je občina Tržič velikega župana ljubljanske oblasti pozvala, naj občino Tržič izloči iz zdravstvenega okrožja so- dnega okraja Tržič ter ji s tem omogoči samostoj- no upravljanje zdravstva v skladu z zakonom z dne 27. oktobra 1900, s katerim se ureja zdravstvena služba v občinah, veljavnim za vojvodino Kranjsko brez deželnega stolnega mesta Ljubljana. Zakon je določal, da občine same skrbijo za zdravstvene zade- ve. Le če občina ni imela dovolj sredstev, se je vklju- čila v zdravstveno okrožje.27 Tovrstne spremembe zahtevajo čas, česar se je ob izteku mandata zavedal tudi načelnik zdravstvenega zastopa Snoj: »Vložena je pritožba proti volitvam in umevno je, da bo rešitev cele zadeve trajala mesece, pred­ no bo konstituiran novi odbor, ker mora potem še zdrav­ stveni zastop imenovati zastopnika, predno se more vo­ liti novega načelnika.«28 Občina Tržič je postala samostojna zdravstvena občina Tržič mesto;29 pod tem nazivom jo imenuje 22 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1347, Velikemu županu ljubljanske oblasti Ljubljana, 6. 12. 1924. 23 Prav tam. 24 Prav tam. 25 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1347, Gospodu velikemu županu ljubljanske oblasti, 10. 12. 1924. 26 Prav tam. 27 Prav tam. 28 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1346, Potek seje zdravstvenega zastopa dne 6. 12. 1924. 29 Na državni praznik 1. decembra 1926 je kralj Aleksander podpisal dekret, s katerim je Tržič postal mesto (Kragl, Zgo­ dovinski drobci, str. 285). To se je zgodilo v času župana Ivana Lončarja. Šlo je za širšo akcijo, ki jo je župan Lončar izvedel s svojimi političnimi poznanstvi v Samostojni demokratski stranki, katere član je bil (Perko, 90 let mesta Tržič, str. 8). 608 2020DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 tržiški občinski odbor na svoji seji 24. aprila 1927.30 V času delovanja zastopa zdravstvenega okrožja v Tržiču se je ta sestajal na sejah v občinski posvetoval- nici v Tržiču, in sicer ob delavnikih v večernih urah ter ob nedeljah in praznikih.31 Njegove naloge so bile sprejemanje proračuna ter reševanje tekočih finanč- nih zadev (na primer zvišanje nagrade za opravljanje dela sluge pri zastopu, višji honorar tajniku zastopa itd.) in zdravstvenih vprašanj.32 Eno pomembnej- ših je bilo vprašanje babiške pomoči ob porodu in financiranje babic, ki se je na vseh ravneh oblasti po- stopoma reševalo celotno obdobje med svetovnima vojnama. Zastop si je prizadeval, da bi bila v vsaki občini vsaj ena babica,33 ki bi nudila strokovno po- moč porodnicam, pri čemer naj babica za opravljeno delo od delavskih oziroma revnih družin ne bi prejela večjih zneskov. V viru namreč lahko beremo, »/…/ da se babice opozori, da ne zahtevajo od delavcev in revnih družin kar po 400 kron«.34 Večja stabilnost glede financiranja babic nastopi v letu 1924 z novim finančnim zakonom,35 po ka- terem so samoupravna oblastva prevzela financiranje občinskih, sreskih in okrožnih babic. Njihovi dohod- ki niso smeli biti nižji od 1800 din letno. Babice so imele pravico tudi do t. i. draginjskih doklad,36 torej dodatka zaradi draginje. Draginjske doklade niso smele biti nižje od tistih, ki so jih prejemali državni uradniki, in so leta 1924 znašale 540 din mesečno.37 Tudi dodatke so krili iz samoupravnih proračunov. V tem smislu je tudi načelnik zastopa zdravstve- nega okrožja v Tržiču na seji zastopa 6. decembra 1924 napovedal višje proračunske stroške.38 Kritje 30 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1347, zapisnik seje občinskega odbora tržiškega, 24. 4. 1927. 31 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1339, Zapisnik seje zastopa zdravstvenega okrožja v Tržiču, 29. 12. 1921. Na omenjeni seji je odbornik Ignac Meglič, župan Sv. Katarine, predlagal, da odborniki za delo v zastopu prejmejo plačilo. Zastop je sprejel predlog Anto- na Marklja, občinskega odbornika v Tržiču, da odbornikom plačilo pripada le v primeru večurne ali celodnevne udeležbe na seji. Seje so bile predvidene v večernih urah oziroma ob nedeljah in praznikih. 32 V ZAL, enota Kranj sicer niso ohranjeni vsi zapisniki sej za- stopa zdravstvenega okrožja v Tržiču, a na podlagi ohranjenih zapisnikov lahko kljub temu prikažemo način njegovega de- lovanja in vprašanja, ki jih je obravnaval. 33 V viru ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1339, Zapisnik seje zastopa zdravstvenega okrož- ja v Tržiču, 6. 12. 1924, je navedeno, da so bile dejansko štiri babice, ki so pokrivale pet občin, torej Tržič, Sv. Ana, Sv. Ka- tarina, Kovor in Križe. 34 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1339, Zapisnik seje zastopa zdravstvenega okrožja v Tr- žiču, 29. 12. 1921. 35 UL ljubljanske in mariborske oblasti, 13. 5. 1924, Finančni zakon za leto 1924/1925. 36 Prav tam. 37 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1346, Sreski poglavar v Kranju, 9. 10. 1924. 38 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1339, Zapisnik seje zastopa zdravstvenega okrožja v Tr- žiču, 6. 12. 1924. stroškov so zagotovili z dodatnimi sredstvi, ki so jih pridobili s strožjimi davčnimi predpisi, posebno za tiste, ki so sodili v najvišji dohodkovni razred.39 Za uskladitev dohodkov babic je načelnik zastopa pred- lagal pogovor z vsemi štirimi babicami, pri čemer je bilo izhodišče, za koliko porodov je posamezna ba- bica prejela premalo plačila ali pa ga sploh ni prejela, če je pomagala revnim materam.40 Načelnik tržiške- ga zastopa je na seji odbornikom posredoval poda- tek o višini dogovorjenih mesečnih dohodkov babic v drugih zastopih.41 Ti so se gibali med 300 in 350 din.42 Ta podatek je bil tržiškemu zastopu izhodišče za pogovor z babicami. Sprva je predlagal 350 din mesečnih dohodkov, nato je predlagani znesek povi- šal na 375 din, kar je bilo za sogovornice sprejemljivo. Sodeč po viru je do uskladitve prišlo šele po »dolgo- trajni debati«.43 Dolgotrajni pogovori so se zaključili uspešno, saj so babice, sodeč po virih, naslednje leto prejele dohodek v skladu z dogovorom.44 Osrednja oseba zdravstvenega okrožja je bil okro- žni zdravnik, ki je bil imenovan na podlagi razpisa in na predlog zastopa ali zdravstvenega okrožja. Kon- tinuiteta avstro-ogrske zakonodaje je bila opazna tudi pri določitvi nalog okrožnega zdravnika. Nje- gov delokrog je določil omenjeni zakon, ki je ure- jal zdravstveno službo v občinah, veljaven za deželo Kranjsko, iz leta 1888. Osnovno opravilo okrožnih zdravnikov je bilo zdraviti revne ter poročati o zdrav- stveno-strokovnih zadevah in zdravstvenem stanju prebivalstva na sejah zastopa in političnemu okraj- nemu oblastvu.45 Okrožni zdravnik tržiškega zdravstvenega okrož- ja je bil dr. Anton Vučina.46 Za svoje službene poti, ki jih je opravljal po naročilu zdravstvenega zastopa, je iz blagajne zdravstvenega okrožja prejemal plači- lo, t. i. potnino in dnevnico.47 Na seji 26. februarja 1922 je zastop potrdil zvišanje t. i. potnin v skladu z dopisom sanitetnega šefa Katičića z dne 3. februarja 39 Prav tam. 40 Finančni zakon za leto 1924/25 je določal, da morajo babice revnim nuditi brezplačno pomoč (UL ljubljanske in maribor- ske oblasti, 13. 5. 1924). 41 Sreski poglavar v Kranju je zdravstvenim okrožjem svetoval, naj se uskladijo o višini babiških dohodkov, da bi se izognili prevelikim odstopanjem med posameznimi zdravstvenimi okrožji (ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1342, Sreski poglavar v Kranju, 20. 11. 1924). 42 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1339, Zapisnik seje zastopa zdravstvenega okrožja v Tr- žiču, 6. 12. 1924. 43 Prav tam. 44 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1342, Potrdilo o prejemu babiškega honorarja, 7. 1. 1925, in Potrdilo o prejemu babiškega honorarja, 28. 2. 1925. 45 Kocijančič, Zakonodaja, str. 36. 46 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1339, Zapisnik seje zdravstvenega zastopa tržiškega, 17. 11. 1923. 47 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1342, Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, 3. 2. 1922. 609 2020 DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 1922.48 Okrožni zdravniki so se namreč obrnili na Zdravstveni odsek za Slovenijo s prošnjo po zviša- nju potnih stroškov, saj dotedanji niso več odgovarjali realnim razmeram. Pričakovali so izenačitev z zdrav- niki, katerih potni stroški so šli v breme države.49 Okrožni zdravnik Vučina je bil očitno bolehen, saj mu je Zdravstveni odsek za Slovenijo marca 1923 odobril šesttedenski bolniški dopust zaradi operaci- je.50 Sanitetni šef Katičić je okrajno glavarstvo Kranj pozval, naj zasebnega zdravnika v Tržiču, dr. Otona Hawlino, zaprosi, naj proti plačilu nadomešča odso- tnega okrožnega zdravnika. Stroške njegove plače sta si delila zdravstveno okrožje in zdravstveni odsek.51 48 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1342, Vsem zdravstvenim zastopom, 3. 2. 1922. 49 Prav tam. 50 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1342, Zdravstveni odsek za Slovenijo, 17. 3. 1923. 51 Prav tam. Iz arhivskih virov je razvidno,52 da je bil okrožni zdravnik tudi v naslednjih mesecih večkrat odsoten, tako da ga je zasebni zdravnik očitno nadomeščal daljše obdobje. Tržiško zdravstveno okrožje pa tudi z nadomestnim zdravnikom ni imelo sreče, saj je ta prav tako bolehal.53 Tako je zastop dr. Hawlini pred- lagal, naj zaposli mlajšega zdravnika, ki bi mu poma- gal pri delu, zlasti na terenu. Dr. Hawlina se je sicer s predlogom strinjal, a je izrazil skrb zaradi plačila in splošnega pomanjkanja zdravnikov v jugoslovanski 52 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1339, Zapisnik seje zdravstvenega zastopa tržiškega, 17. 11. 1923. Zdravstveni zastop je na seji 17. novembra 1923 obravnaval tudi pritožbe bolnikov zaradi »osornega posto- panja« okrožnega zdravnika Vučine z bolniki. Tega seveda zastop ni odobraval in zdi se, da si je tudi zato prizadeval za njegovo zamenjavo. 53 Prav tam. Poročilo dispanzerja za matere in otroke v Tržiču za mesec maj 1931 (ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1354). 610 2020DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 državi.54 Glede na nastali položaj se je zastop od- ločil, da »zadevo pusti v miru« do naslednje seje.55 Dr. Hawlina je okrožnega zdravnika nadomeščal v času njegove odsotnosti. Okrožni zdravnik Vučina je 11. decembra 1925 umrl. Nasledil ga je dr. Pavel Pan- ce s soprogo, zdravnico dr. Teklo Pance.56 Dr. Hawli- na je kljub bolezni zasebno prakso opravljal vse do smrti avgusta 1931.57 Pomanjkanje zdravniškega kadra v Sloveniji je poskušala reševati že Deželna vlada za Slovenijo z ustanovitvijo t. i. medicinskih fondov pri Zdravstve- nem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani.58 Z njihovo pomočjo je vlada podpirala revne študente medicine in del sredstev namenila tistim zavodom, ki so medicinski fakulteti služili za praktično izobra- ževanje študentov medicine. Deželna vlada je v me- dicinske fonde po svojih zmožnostih prispevala en- kratni znesek, ki pa je le kratkoročno kril potrebe revnih študentov, ki jih je bilo konec leta 170.59 Da bi zagotovil njihovo nadaljnje podpiranje, je zdravstveni odsek posamezne občinske svete, tudi tržiškega, po- zval, naj del sredstev iz svojih proračunov zagotovijo za ta namen. Izobraževanje medicinskega podmlad- ka je bil seveda dolgotrajen proces. Zgoraj opisani primer je bil posledica pomanjkanja medicinskega kadra. V delokrog zdravstvenega zastopa je sodilo tudi podpiranje revnih. Seje so pogosto potekale tudi v znamenju reševanja prošenj za podpore. Upošteva- joč zapisnik seje zastopa z dne 6. decembra 1924 je odbor skoraj na vsaki seji razdelil okoli 7.000 kron.60 Na ta dan je imel skupaj skoraj 32.000 kron, pričako- val pa je še davščine v vrednosti 8.000 kron.61 Glede na razpoložljiva sredstva je zastop tega dne z »mir- nim srcem« nekaj denarja razdelil tudi revnim bol- nikom oziroma tistim, ki so imeli premalo sredstev za določene zdravstvene storitve (na primer izdelava proteze) ali niso imeli bolniškega zavarovanja.62 54 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1339, Zapisnik seje zdravstvenega zastopa tržiškega, 8. 12. 1923. 55 Prav tam. 56 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 260. 57 Hawlina (Röger), Življenjepisi, str. 13. Hči Marija v pričujo- čem prispevku zapiše, da je oče kljub priklenjenosti na invalid- ski voziček še naprej opravljal delo zdravnika. V ordinaciji mu je pomagala žena Ana Pollak. Bolnike je še nadalje obiskoval na domu, zapeljal se je z invalidskim vozičkom oziroma so ga peljali do hiše. Takratne hiše so imele večinoma ozke hodnike in mnogo stopnic, tako da so ga nesli do bolnika. 58 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1338, Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro, 13. 12. 1919. 59 Prav tam. 60 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1346, Potek seje zdravstvenega zastopa dne 6. 12. 1924. 61 Prav tam. 62 Prav tam. Stisko revnih je blažil tudi zdravnik Hawlina: »Ta­ krat ni imel nihče kaj prida denarja, pri Bolniški blagajni so bili zavarovani le tovarniški delavci in železničarji. Obrtniki, po­ močniki, vajenci, kmetje, gozdarji itd. pa ne, pa pri dr. Hawlini je bil vsak dobrodošel tudi ‚brez listka‘, in to se je vedelo« (Hawlina V prvi polovici leta 1927, ko je župan Ivan Lon- čar na seji tržiškega občinskega odbora 24. aprila 1927 predstavil proračun že samostojne zdravstvene občine Tržič mesto, so potekale še zadnje priprave za ustanovitev otroškega dispanzerja v Tržiču,63 ki je postopoma prerasel v zdravstveni dom. Ustanovitev zdravstvenega doma v Tržiču Zdravstvene razmere pred ustanovitvijo zdravstvenega doma Osrednji problem so bile nalezljive bolezni, ki so jih po koncu prve svetovne vojne širili vračajoči se vojaki, ujetniki in begunci. K njihovemu širjenju pa so prispevale tudi splošne neurejene higienske raz- mere takoj po vojni. Spričo takšnih razmer je okrajno glavarstvo v Kranju v skladu z direktivami Ministr- stva za narodno zdravje v Beogradu od občin zahte- valo, naj glavarstvo obvestijo o vsakem sumu nalez- ljive bolezni z namenom njene zajezitve.64 Okrajno glavarstvo je opozarjalo zlasti na nevarnost izbruha epidemij tifusa, kolere in koz.65 V primeru smrti okuženega bolnika je okrajno glavarstvo Kranj občinam ukazalo takojšen prenos umrlega v mrtvašnico66 in čimprejšnji pokop brez tra- dicionalne pogrebščine. Tovrstni preventivni ukrepi so bili predvideni za čas trajanja nalezljivih bolezni, njihovo neupoštevanje pa je bilo strogo kaznovano.67 Nalezljive bolezni (predvsem davica, škrlatinka, koze) so ogrožale zlasti otroke. Za njihovo zaščito so po občinah potekala obvezna cepljenja. Da bi star- še osveščali o pomenu cepljenja otrok, je ministrstvo za zdravje ob cepljenju predlagalo nagrade za tiste siromašne starše, katerih otroci so bili najbolje nego- vani.68 V tem smislu je kranjski okrajni glavar občine pozval, naj v času cepljenja proti kozam oblikujejo odbor na čelu z zdravnikom, ki bi ocenil, kateri siro- mašni otrok je najbolje negovan in oskrbovan. Pode- ljene nagrade naj za občine ne bi pomenile prevelike- ga stroška, bi pa prispevale k izboljšanju zdravstvene preventive. Upoštevajoč omenjeno navodilo je trži- ško županstvo že konec aprila poročalo, da je občin- ski odbor na seji 27. aprila 1920 za nagrado določil 50 kron.69 (Röger), Življenjepisi, str. 13). 63 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1347, Zapisnik seje občinskega odbora tržiškega, 24. 4. 1927. 64 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1338, Vsem županstvom, 21. 1. 1919. 65 Prav tam. 66 V obravnavanem obdobju so imeli navado mrtvega položiti na mrtvaški oder, in sicer v domači hiši. 67 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1338, Vsem županstvom, 6. 10. 1919. 68 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1338, Okrajno glavarstvo Kranj, 10. 4. 1920. 69 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1338, Trško županstvo Tržič, 28. 4. 1920. 611 2020 DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 Kljub tovrstnim spodbudam vsi starši svojih otrok niso pripeljali na obvezno cepljenje proti kozam. Po- glejmo primer. 10. maja 1920 je potekalo cepljenje v tržiških občinskih uradnih prostorih.70 Po naročilu okrožnega zdravnika so županstva posameznih ob- čin, vključenih v zdravstveno okrožje, starše obvestila o poteku cepljenja. Za starše in varuhe otrok, ki se na poziv o cepljenju niso odzvali, je bila predvidena kazen. Tega dne osem otrok iz občine Kovor ni prišlo na cepljenje.71 Poleg cepljenja je bil pomemben preventivni ukrep za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni skrb za higieno. V ta namen je okrajno glavarstvo Kranj občine spodbujalo, naj prebivalstvo poučujejo o 70 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1338, Trško županstvo Tržič, 10. 5. 1920. 71 Prav tam. higieni stranišč in greznic, ki jih je bilo treba večkrat na teden posuti z živim apnom, o osebni higieni, raz- kuževanju rok ob stiku z bolnikom, pomenu dobro toplotno obdelane hrane, prekuhavanju vode itd.72 Tržiško zdravstveno okrožje je prebivalstvo oza- veščalo o nujnosti preventivnih zdravstvenih ukrepov predvsem prek Društva za čuvanje narodnega zdravja za Tržič in okolico.73 Ustanovni zbor društva je bil 24. julija 1920 v Tržiču. Predsednik pripravljalnega odbora je bil okrožni zdravnik Vučina.74 Delokrog društva je obsegal občine Tržič, Sv. Ana, Sv. Katarina, Sv. Križ in Kovor.75 Svojo osrednjo nalogo je dru- štvo izvajalo s predavanji o higieni in skrbi za zdrav- je. Kljub tej plemeniti nalogi županstva nekaterih76 občin prebivalstva niso obveščala o predvidenih pre- davanjih. Okrajno glavarstvo v Kranju je izpostav- ljalo pomembnost društva in županstva občin po- zivalo, naj »namene društva po vseh močeh krepko podpirajo«.77 Vsa ta prizadevanja pa očitno niso prispevala k zmanjšanju umrljivosti otrok: »Umrljivost otrok v Tr­ žiču je bila velika. Razsajale so davica, pa škrlatinka, nalezljive bolezni, poleg jetike. Tega je bilo veliko, to je bilo hudo, zato je bilo v Tržiču posebno otroško pokopali­ šče … In da bi to malo zajezili, so zgradili Dečji dom,78 kot so mu rekli, na Kovaški 4.«79 Pobudo za ustanovitev otroškega dispanzerja za občino Tržič in okolico je dal inšpektor Ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani Katičić, ki je v dopi- su županstvu občine Tržič izpostavil problem visoke umrljivosti dojenčkov in predšolskih otrok v Tržiču.80 Po njegovih ugotovitvah je bila umrljivost dojenčkov tako visoka, da je povprečno umrljivost dojenčkov v Sloveniji presegala za približno 100 %.81 To pomeni, da je v Tržiču od 100 živorojenih otrok umrlo pov- prečno 30 otrok pred prvim letom starosti. Sloven- sko povprečje v povojnih letih pa je bilo po njegovih 72 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1338, Kako se obvaruješ tifusa in griže. Tržiški župan Lončar je tovrstna opozorila o pomembnosti preventive za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni v praksi dosledno izvajal. Ob izbruhu bolezni v določeni hiši je prebivalce »stro- go svaril«, naj do preklica ne zahajajo v dotično hišo: »Pre­ stopki se bodo najstrožje kaznovali in bo županstvo v slučaju potrebe pred hišo postavilo stražo« (ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1338, Razglas, 20. 5. 1922). 73 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1338, Pripravljalni odbor društva za čuvanje narodnega zdravja za Tržič in okolico, 21. 7. 1920. 74 Prav tam. 75 Prav tam. 76 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1338, Županstvu občine Tržič, 9. 11. 1920. Vir ne navede, katera županstva niso obveščala. 77 Prav tam. 78 Mišljen je otroški dispanzer. 79 Knific, Tržič, str. 16. 80 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1348, Potreba po posvetovalnici za matere in dečji dis- panzer, 4. 2. 1926. 81 Prav tam. Navodila Zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro o preventivnih ukrepih proti tifusu in griži (ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1338). 612 2020DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 podatkih 12–15 umrlih otrok na 100 živorojenih.82 Vzrok visoke umrljivosti dojenčkov in majhnih otrok je bilo v prvi vrsti pomanjkanje znanja mater o nji- hovi negi. Treba pa je upoštevati tudi slabo prehrano, slabe socialne razmere delavstva in nalezljive bolezni. K izboljšanju razmer naj bi prispevala prav ustanovi- tev otroškega dispanzerja, ki bi združeval posvetoval- nico za nosečnice in doječe matere ter polikliniko za ambulantno zdravljenje revnih otrok. Glede na to, da bi bil otroški dispanzer ustanova lokalnega pomena, je inšpektor Katičić k sodelovanju pozval tržiško in okoliške občine ter tržiške industrialce; vsi navedeni naj bi za ustanovitev otroškega dispanzerja in nje- govo vodenje skupaj prispevali polovico finančnih sredstev, polovico pa bi prispevala država. Za spre- jetje konkretnejših sklepov glede finančnih sred- stev, prostorov, obsega in sploh delovanja bodočega 82 Prav tam. otroškega dispanzerja je inšpektor predlagal sklic t. i. ankete,83 torej sestanka vseh merodajnih deležnikov. Prva anketa je potekala 24. februarja 1926 v Tržiču.84 Poleg inšpektorja Katičića so bili prisotni še župan Lončar kot predstavnik zdravstvenega zastopa Tr- žič, predstavniki okoliških občin, okrožni zdravnik v Tržiču dr. Pance, dr. Matija Ambrožič kot ravnatelj Zavoda za socialno-higiensko zaščito dece, dr. Jože Bohinjec kot ravnatelj Okrožnega urada za zavaro- vanje delavcev, Karel Pirc kot predsednik Vincenci- jeve konference v Tržiču in inž. Hugo Sugg v imenu Predilnice Tržič.85 Prvi skupni sestanek ni prinesel dokončnega dogovora, saj se udeleženci niso mogli zediniti o primernih prostorih za dispanzer, odprto 83 Prav tam. 84 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1348, Zapisnik ankete dne 24. 2. 1926. 85 Prav tam. Načrt otroškega zavetišča mestne občine Tržič, leto 1928 (ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1348). 613 2020 DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 pa je ostajalo tudi vprašanje financiranja. Zdi se, da so vsi potencialni financerji stopili korak nazaj, ko so se začeli konkretni pogovori.86 Skupni dogovor so dosegli šele po dveh sestan- kih. Dokončna rešitev je bila sprejeta šele leta 1927.87 Občina Tržič se je obvezala kupiti zemljišče za grad- njo otroškega dispanzerja in postaviti podzidek za leseno hišo, ki jo je poslalo Ministrstvo narodnega zdravja na račun reparacij.88 Ministrstvo je krilo stro- ške prevoza do Tržiča, mestna občina Tržič pa stroške nadaljnjega prevoza in hrambe lesene konstrukcije.89 Prvotna ideja o otroškem dispanzerju je prerasla v idejo o dečjem domu, ki bi združeval otroški dis- panzer, mlečno kuhinjo, protituberkulozni dispanzer, posvetovalnico za matere, javne kopalnice, otroške jasli in posebno sobo za porodnice.90 Naslednja faza na poti do uresničitve omenjene- ga cilja je bila pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja junija 1928.91 Po ukinitvi inšpektorata za narodno zdravje v Ljubljani je Higienski zavod v Ljubljani prevzel upravljanje omenjene zdravstve- ne ustanove, razširil njen delokrog in ji podelil status zdravstvenega doma. 1. junija 1929 je pričel delovati Zdravstveni dom Tržič.92 Zdravstveni dom v Tržiču Pomembne ustanove za preventivno varstvo ljudskega zdravja so bili zdravstveni domovi, kate- rih ustanavljanje je leta 1921 odredilo Ministrstvo za zdravstvo v Beogradu. To so bile sprva izolirane 86 Na prvem srečanju so se pokazala tudi različna stališča glede zdravstvenega osebja. Predstavnik Vincencijeve konferen- ce Pirc je v želji po finančno čim bolj sprejemljivi rešitvi in verjetno tudi v skladu s svojimi nazori predlagal za delo v dispanzerju redovnico kot zdravnikovo pomočnico. Temu je strokovno ugovarjal dr. Ambrožič, ravnatelj Zavoda za social- no-higijensko zaščito dece, ki je izhajal iz stališča, da mora biti sestra dispanzerja strokovno podkovana, da »mora imeti čut matere, da zna prav opravljati svojo službo, kar bo pri redov­ nicah težko«. Ta izjava odpira vrsto vprašanj, ki sicer niso tema pričujočega članka, lahko pa jo razumemo kot primer eno- stranskega razmišljanja o odnosu usmiljenih sester do bol- nikov (ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1348, Zapisnik ankete dne 24. 2. 1926). 87 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1348, Mestno županstvo Tržič, 30. 3. 1927. 88 Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 415. 89 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1348, Županstvu mestne občine v Tržiču, 10. 10. 1927. 90 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1348, Mestno županstvo v Tržiču, 12. 6. 1928. 91 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1348, Sreski poglavar v Kranju, 30. 6. 1928. Sreski po- glavar je izjemoma dovolil leseno konstrukcijo za prvo nad- stropje in podstrešje, saj stavbni red za nekdanjo Kranjsko lesenih poslopij zaradi nevarnosti požara ni dovoljeval. Po- gojno uporabno dovoljenje je sreski poglavar utemeljil s tem, da je mestna občina Tržič prejela celotno leseno konstrukcijo brezplačno na račun reparacij in da je bila načrtovana zgrad- ba popolnoma ločena od sosednjih poslopij. Je pa uporabno dovoljenje omejil na dobo 15 let. 92 Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 415. ustanove, večkrat zelo skromne, nanje pa so neprija- zno gledale bolnišnice kot ustanove kurativne medi- cine. Zaradi tega je poskušala država zdravstvenim domovom in njihovim zaposlenim ponuditi ustrezno eksistenco. Zdravniki so v isti stavbi običajno dobili stanovanje, zdravstveni dom je dobil avtomobil, pa tudi sodelavcem so bili namenjeni spodbudni do- hodki. Zdravstveni domovi so bili v prvi vrsti name- njeni preventivni medicini, a so se kmalu povezale preventiva, kurativa in socialna medicina, kar je vsa- kemu posamezniku omogočilo dostop do zdravstve- ne oskrbe in pomoči. Ljudi so poučevali o higieni, prehrani, preskrbi s čisto pitno vodo itd. Delo zdrav- stvenih domov je bilo pod nadzorom Higienskega zavoda v Ljubljani (ustanovljen februarja 1923 in slovesno odprt julija istega leta), ki je bil državna institucija. Delo se je delilo na delo v ambulanti in terensko delo. Glavno delo je ob določenih dnevih potekalo v prostorih zdravstvenega doma. Izvajal ga je zdravnik ob pomoči sestre. V zdravstvenem domu so pregledovali dojenčke, predšolske in šolske otroke ter obolele za tuberkulozo. Materam in nosečnicam so nudili nasvete, prirejali pa so tudi predavanja. Na terenu so v glavnem delovale zaščitne sestre. V okvi- ru zdravstvenega doma so delovali otroški dispanzer, šolska poliklinika, protituberkulozni dispanzer, ki se je ponekod kmalu osamosvojil in začel delovati kot samostojna enota, ter splošna zdravstvena po- svetovalnica. K zdravstvenemu domu je sodilo tudi ljudsko kopališče, ki je ljudem omogočilo vzdrževa- nje osebne higiene.93 S svojim delom so zdravstveni domovi prispevali k izboljšanju higienskih razmer in zdravstvenega stanja prebivalstva. Nalezljive bolezni so bile vse redkejše, kar je prispevalo k upadu splošne umrljivosti.94 Zdravstveni dom v Tržiču je bil zgrajen s prispev- ki mestne občine Tržič in državnega Higienskega za- voda v Ljubljani. Vzdrževala ga je država, ki je plače- vala tudi osebje. Zastop zdravstvenega okrožja Tržič in Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD) sta se zavezala kriti del stroškov vzdrževanja doma. Od določenih 2.000 din stroškov na mesec naj bi zastop plačal 1.200 din, ostalo pa OUZD.95 Zdrav- stveni dom ni deloval zgolj preventivno, ampak tudi kurativno, za revne sloje prebivalstva pa brezplačno. Leta 1930 se je že obstoječim oddelkom pridru- žila t. i. selska dečja kolonija (rejništvo), leta 1931 posvetovalnica za nosečnice, na podlagi dogovora z OUZD iz februarja 1934 pa protituberkulozni di- spanzer.96 Mestna občina Tržič si je prizadevala v zdravstvenem domu urediti tudi porodnišnico, a ne v smislu bolnišnične ustanove, ampak le nekaj sob za 93 Zupanič Slavec, Razvoj, str. 168, 171. 94 Prav tam, str. 171. 95 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1347, Sreskemu načelniku v Kranju, 20. 12. 1929. 96 Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 415. 614 2020DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 porodnice, ki niso imele možnosti roditi doma.97 V Tržiču je bila namreč pereča stanovanjska stiska. V eni sobi je pogosto bivalo več oseb, med njimi večje število otrok, saj so bile družine številčne. V takšnih prostorih porodnica ni mogla roditi; v viru lahko celo beremo, da je bilo več primerov, ko so žene rodile na ulici.98 Zavarovankam OUZD je omenjeni urad stroške poroda v državni bolnišnici kril le v izjemnih primerih, na primer ko so bili predvideni zapleti pri porodu zaradi bolezni.99 Higienski zavod v Ljubljani je omenjeni predlog mestne občine podprl, a je od združene zdravstvene občine100 Tržič zahteval letni prispevek 10.000 din, ki je bil potreben za normalno poslovanje porodni- 97 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1352, Higijenski zavod v Ljubljani, 28. 9. 1933. 98 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1347, Sreskemu načelniku v Kranju, 20. 12. 1929. 99 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1352, Mestno županstvo v Tržiču, 16. 5. 1933. 100 Z zakonom o zdravstvenih občinah in banovo uredbo o nji- hovem oblikovanju iz leta 1930 je bilo za »pospeševanje na- rodnega zdravja« ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Mesta in trgi kot upravne občine z več kot 4.000 prebivalci, občine na pode- želju pa z več kot 6.000 prebivalci, so bili samostojne zdrav- stvene občine. Mesta in trgi z manj kot 4.000 prebivalci ter občine na podeželju z manj kot 6.000 prebivalci so lahko v roku treh mesecev sklenili, da ostanejo oziroma postanejo samostojne zdravstvene občine. Sklep o tem so morali po- sredovati banski upravi. Končno odločitev je sprejel ban, po- tem ko je zaslišal banski sanitetni svet. Okoliši tistih občin, ki niso postali ali niso ostali samostojne zdravstvene občine, so se združili v združene zdravstvene občine. Odločitev o tem je sprejel ban po zaslišanju banskega sanitetnega sveta in občinskih odborov. Medtem ko so samostojne občine v glavnem same vzdrževale zdravstveno osebje, so vse združene zdravstvene občine dobivale banovinske prispevke za plače zdravnikov in pomožnega zdravstvenega osebja (Dobaja, Za blagor, str. 52–53). šnice.101 Higienski zavod namreč finančno ni zmogel kriti vseh stroškov porodnišnice, saj je prispeval že k vzdrževanju zdravstvenega doma.102 Občina Tržič v danem trenutku ni mogla prispe- vati ničesar in tudi sicer je zahtevo Higienskega za- voda pospremila s protiargumentoma, da je omenjeni znesek dolžna plačevati banska uprava kot nasledni- ca združenih zdravstvenih občin tržiškega sodnega okraja in da za vzdrževanje porodnišnice ne more prispevati le mesto Tržič, saj bodo porodnišnico ko- ristile vse občine sodnega okraja Tržič.103 Opozorila je tudi na potrebo po zaposlitvi vsaj še ene zaščitne sestre v primeru odprtja porodnišnice. Ponovno je stopilo v ospredje financiranje dodatne strokovne moči, saj državni proračun več od že določenega ni dopuščal, torej je bila edina finančna možnost bano- vinski proračun. To pomeni, da bi banovina za okoliš tamkajšnje združene zdravstvene občine na podlagi zakona o zdravstvenih občinah zaščitno sestro zapo- slila v breme banovinskega proračuna. Prvi odgovor banovine na prošnjo mestne občine Tržič za odprtje porodnišnice je bil odklonilen, saj je uradni obisk prostorov bodoče porodnišnice po- kazal, da so z zdravstvenega in higienskega vidika neprimerni. Njeno odprtje pa naj ne bi bilo vzdržno niti finančno.104 Leto dni kasneje je banovina načel- 101 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1352, Mestno županstvo v Tržiču, 16. 5. 1933, št. 587/2- 33. 102 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1352, Porodnišnica v zdravstvenem domu v Tržiču, 4. 3. 1933. 103 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1352, Mestno županstvo v Tržiču, 16. 5. 1933 (dva raz- lična dokumenta z dne 16. 5. 1933). 104 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1352, Zdravstveni dom v Tržiču, ureditev porodnišnice, 22. 7. 1933. Zdravstveni dom v Tržiču (Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 415). 615 2020 DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 no podprla ustanovitev občinske bolnišnice v Tržiču, ki bi sprejemala tudi porodnice, pri katerih je bilo pričakovati zaplete oziroma za katere ni bilo drugega primernega prostora.105 Predlog banovine je bil oči- tno tudi finančno vzdržen, saj je Zakon o bolnicah iz leta 1930 predvideval, da pri združenih zdravstvenih občinah banovina prejemke zdravnika in sestre po- močnice vključi v svoj proračun. So pa bile združene zdravstvene občine dolžne skrbeti za redno kvalifi- cirano porodno pomoč ter za brezplačno zdravljenje revnih, niso pa bile dolžne zanje plačevati bolniških oskrbnih stroškov, če so se zdravili v javnih bolni- šnicah. Dalje so bile dolžne vzdrževati redno higien- sko službo in v vsakoletnem proračunu priskrbeti sredstva, ki so bila po navodilih občinskega zdravnika potrebna za izvajanje teh nalog. Glavni vir finančnih sredstev je bila zdravstvena doklada.106 Upoštevajoč vire in literaturo porodnišnica v zdravstvenem domu ni pričela delovati, prav tako ne občinska bolnišnica, je pa bila, kot rečeno, vzpostavljena posvetovalnica za nosečnice. Delovala je enkrat na teden, v istem času kot posvetovalnica za matere in otroke. Ime- la je posvetovalno nalogo, se pravi, da ginekoloških pregledov niso opravljali, so pa nudili zdravstvene in higienske nasvete bodočim materam in otrokom. Letno je bilo povprečno 120 posvetov.107 Posvetoval- nica za matere in otroke je nudila nasvete materam o negi dojenčkov in predšolskih otrok ne glede na pre- moženjsko stanje. Namenjena je bila samo zdravim otrokom. Obisk posvetovalnice za leta 1932–1936 prikazuje spodnja tabela.108 Tabela 1: Obisk posvetovalnice za matere in otroke109 Leto Dojenčki Predšolski otroci Skupaj 1932 667 191 858 1933 696 165 861 1934 909 184 1093 1935 852 303 1155 1936 1016 244 1260 Obisk je z leti naraščal, kar lahko pripišemo večji ozaveščenosti mater o nujnosti informacij o pravilni negi otrok, zlasti v obdobju gospodarske krize. Večje število obiskov je treba delno pripisati tudi sodelova- nju z OUZD. Članice so namreč morale v času, ko 105 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1352, Zdravstveni dom v Tržiču, uporaba za bolnico, 25. 10. 1934. 106 Dobaja, Za blagor, str. 55. 107 Zupanič Slavec, Razvoj, str. 190. 108 Navajam podatke za leta, ki sem jih zasledila v arhivskih vi- rih in literaturi. To velja tudi za druge oddelke zdravstvenega doma. Zdravstveni dom je tovrstno statistiko vodil od leta 1932 dalje (Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 417). 109 Podatki za leta 1932–1935 v Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 416. Podatki za leto 1936 v ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Obči- na Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1354, Komentar k letnemu poročilu, 16. 2. 1937. so prejemale porodniško, vsak teden skupaj z dojenč- kom obiskati posvetovalnico.110 Upoštevajoč celotno slovensko ozemlje, posveto- valnic za matere, ki so imele osrednjo vlogo pri raz- širjanju higiene ter nege dojenčkov in majhnih otrok, ni redno obiskovala niti polovica mater. Zdi se, da v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja prepričanje o njihovi veliki preventivni vlogi še vedno ni bilo splo- šno sprejeto. Zlasti na podeželju ni bilo velikega na- predka, k čemur je verjetno prispevala tradicionalna miselnost, ki ji načela preventivne medicine niso bila blizu. Upoštevati je treba tudi prezaposlenost kmeč- kih mater z gospodinjskimi in kmečkimi opravili.111 Pomenljivo je opažanje dr. Boga Dragaša, ravnate- lja državnega Zavoda za zaščito mater in otrok v Ljubljani, glede obiskov posvetovalnic. V mnogih primerih so matere prihajale le tako dolgo, dokler so dobivale podporo v perilu, mazilu, olju, prašku itd., kakor hitro pa je bila ta podpora zaradi pomanjkanja sredstev ukinjena, se je zmanjšal tudi obisk.112 Podaljšana roka posvetovalnic za matere in otroke so bile šolane zaščitne sestre, ki so samoiniciativno obiskovale matere in jim praktično prikazale, kako naj negujejo dojenčke in majhne otroke.113 Obiske zaščitne sestre zdravstvenega doma v Tržiču na tere- nu v letih 1932–1936 prikazuje spodnja tabela. Tabela 2: Obiski sestre pomočnice v Tržiču in okoliških občinah114 Leto Dojenčki in predšolski otroci115 1932 330 1933 476 1934 681 1935 634 1936 639 Število obiskov zaščitne sestre je v prvih treh letih naraščalo, nato je zadnji dve leti opazen njihov manj- ši upad v primerjavi z letom 1934, ko je bilo največ terenskih obiskov. Verjetno je k temu prispevalo tudi postopno gospodarsko okrevanje po gospodarski krizi. Na vrhuncu gospodarske krize je sicer opazen porast števila obiskov, a bi kljub temu pričakovali višje število glede na to, da je v času krize potreba po usmeritvah in pomoči zaščitne sestre večja. Ka- korkoli, posvetovalnica za matere in otroke ter obiski zaščitne sestre so imeli pozitivne posledice. Opazen 110 Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 416. 111 Dobaja, Za blagor, str. 214. 112 Prav tam. 113 Prav tam. 114 Podatki za leta 1932–1935 v Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 416. Podatki za leto 1936 v ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Obči- na Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1354, Komentar k letnemu poročilu, 16. 2. 1937. 115 Podatki v virih so skupni za dojenčke in predšolske otroke. 616 2020DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 je bil velik napredek v negi dojenčkov, zmanjšalo pa se je tudi število zanemarjenih otrok.116 Bolnim otrokom je bila namenjena otroška po- liklinika, ki je skupaj s šolsko polikliniko delovala trikrat na teden. Nudila je brezplačno zdravljenje revnim otrokom do 14. leta starosti. Težjih obolenj otrok je bilo iz leta v leto manj, ker so bile matere že toliko ozaveščene, da so pripeljale otroka k zdravniku ob prvih bolezenskih znakih in ne šele, ko se je bole- zen že razvila.117 Preventivno delo med materami je prav tako obrodilo sadove. Matere so bile seznanje- ne s pravilnim prehranjevanjem in nego otrok ter s tem marsikdaj preprečile razvoj bolezni. Umazanih in zanemarjenih otrok skoraj ni bilo več.118 Otroška poliklinika je v praksi uresničevala socialnomedi- cinska načela, ki jih je utemeljil Andrija Štampar. V prizadevanjih za izboljšanje stanovanjskih razmer je večkrat posredovala, da je družina z majhnimi otroki, ki je živela v neprimernih stanovanjskih prostorih, dobila boljše stanovanje.119 Tabela 3: Obiski otroške poliklinike 1932–1936120 Leto Dojenčki Predšolski otroci Skupaj 1932 436 846 1282 1933 322 950 1272 1934 460 1019 1479 1935 491 526 1017 1936 505 1176 1681 Upoštevajoč skupno število obiskov vidimo, da izstopata zlasti leti 1934 in 1936, kar lahko verjetno pripišemo nalezljivim boleznim. Konec leta 1933 se je namreč v občini Tržič v kratkem času pojavilo kar 15 primerov davice.121 Higienski zavod iz Ljubljane je tega leta sicer v Tržiču izvedel obvezno zaščitno cepljenje vseh otrok od 1. do 15. leta,122 a v kratkem času bolezni ni bilo mogoče zajeziti. Leta 1936 je v Tržiču izbruhnila epidemija škrlatinke.123 Oktobra je potekalo obvezno cepljenje otrok od 2. do 12. leta 116 Zupanič Slavec, Razvoj, str. 190. 117 Statistika zdravstvenega doma v Tržiču za leto 1936 izkazuje, da so med boleznimi prevladovale bolezni prebavil, dihal in kože ter zapleti med operacijo in po njej (ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Letni izveštaj 1936). V arhivskem gradivu nisem zasledila poročil o boleznih za ostala leta, zato tovrstne primerjave ni mogo- če prikazati. Lahko pa sklepam, da so bile omenjene bolezni osrednje, le da se je njihova pogostost zmanjševala. 118 Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 417–418. 119 Prav tam, str. 418. 120 Podatki za leta 1932–1935 v Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 417. Podatki za leto 1936 v ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Obči- na Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1354, Komentar k letnemu poročilu, 16. 2. 1937. 121 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Imunizacija proti davici v Tržiču srez Kranj, 20. 10. 1933. 122 Prav tam. 123 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Imunizacija proti škrlatinki v Tržiču, 26. 9. 1936. starosti. Cepljenje je izvajal zdravnik ljubljanskega Higienskega zavoda.124 V okviru otroškega dispanzerja je od leta 1930 delovala t. i. vaška otroška kolonija, ki je podpirala otroke v reji125 in otroke iz najrevnejših družin. Šte- vilo rejenčkov, rejnic in otrok, katerih matere so pre- jemale redno mesečno podporo, prikazuje spodnja tabela. Tabela 4: Rejenčki, rejnice in otroci, prejemniki mesečnih podpor v letih 1930–1935126 1930 1931 1932 1933 1934 1935 Število rejenčkov 8 9 10 5 4 6 Število rejnic 5 6 8 2 3 5 Prejemniki podpor 6 7 10 8 10 10 Vaška otroška kolonija je imela svoj finančni fond, iz katerega je vse do začetka julija 1936 podpirala revne matere in rejenčke. Podpore so bile v hrani, otroških oblačilih, plenicah in denarju. 3. julija 1936 je bil fond izčrpan.127 Vaška otroška kolonija je po- novno zaživela konec leta 1936, ko je Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ponovno prispe- valo sredstva. Šoloobvezne otroke so pregledali v šolski polikli- niki. Šolski zdravnik je svoje delo izvajal na podla- gi Zbirke zakonskih predpisov o zdravstveni zaščiti učencev, ki jo je leta 1931 izdal Higienski zavod v Ljubljani.128 Smernice za delo šolskega zdravnika je dajal predvsem Zakon o zdravstveni zaščiti učencev iz leta 1930.129 Zdravstvena zaščita učencev je obse- gala ambulantne preglede bolnih učencev, sistemat- ske in preventivne preglede, higienski nadzor šolskih zgradb in učilnic ter socialno pomoč učencem. Tovr- stno zakonsko določeno zdravstveno zaščito šolskih otrok so redno izvajali le v tistih krajih, kjer je bila šolska poliklinika. Drugje so ambulantne preglede bolnih učencev izvajali okrajni ali občinski zdravniki, pri čemer je treba upoštevati, da je šlo le za najnuj- nejšo pomoč. Sistematske preglede učencev so del- 124 Prav tam. 125 Zakon o zaščiti otrok in mladine iz leta 1922 je urejal tudi oddajanje osirotelih in po starših zanemarjenih otrok v rejo. Določal je, da je treba v prvi vrsti storiti vse, da otrok ostane v svoji družini oziroma pri sorodnikih. Če to ni bilo mogoče, je zakon predvideval oddajo otroka v nadomestno družino brez otrok (Dobaja, Za blagor, str. 31–32). Po pravilniku o kolonijah za dojenčke in majhne otroke iz leta 1929 so imele kolonije nalogo namestiti svoje varovance pri skrbnih rejni- cah v okolici otroškega dispanzerja, zagotoviti rejnicam plači- lo za vzdrževanje otrok in svojim varovancem v odprti zaščiti zagotoviti zdrav razvoj s strokovnim nadzorom, poučevanjem rejnic in pregledi otrok (UL kraljevske banske uprave Drav- ske banovine, 20. 11. 1929). 126 Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 418. 127 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1354, Komentar k letnemu poročilu, 16. 2. 1937. 128 Zupanič Slavec, Razvoj, str. 151. 129 Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine, 30. 10. 1930, letnik I, 34. kos, str. 197. 617 2020 DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 no opravljali okrajni sanitetni referenti, a ne povsem zadovoljivo.130 Tržič je sodil med kraje, ki so imeli šolsko polikliniko, njeno delo pa je, sodeč po virih, potekalo v skladu s predpisi. Sredi tridesetih let je Higienski zavod izvedel higienski pregled šol za vse okraje banovine. V okraju Kranj je bila gimnazija Kranj, meščanska šola v Tržiču in 31 ljudskih šol. Pregled je pokazal, da so bila šolska poslopja urejena v skladu s higienskimi predpisi.131 V zdravstvenem domu Tržič je šolski zdravnik do šolskega leta 1932/33 izvajal preglede učencev na vseh tržiških in okoliških šolah, s šolskim letom 1932/33 pa je velik del pregledov prevzel banovinski zdravnik, tako da so v zdravstvenem domu v Tržiču potekali pregledi učencev le za osnovno in meščan- sko šolo v Tržiču ter osnovni šoli v Križah in Ko- vorju.132 Posledično se je število pregledanih učencev zmanjšalo, a se je v šolskem letu 1935/36 opazno povečalo število ambulantnih pregledov, verjetno na račun epidemije škrlatinke. Pri pregledih je zdravnik posvečal pozornost splošnemu telesnemu razvoju, vidu, sluhu, zobovju, stanju živčevja in boleznim srca. Slabovidne je poslal na brezplačni pregled k okulistu v Ljubljano. Otro- kov telesni in duševni razvoj je povezoval s socialnim stanjem družine. Socialno ogroženi učenci so preje- mali brezplačno prehrano v mlečni kuhinji zdrav- stvenega doma in bili deležni okrevanja v počitniški koloniji.135 Šolska poliklinika je na primer v šolskem letu 1935/36 sodelovala pri organizaciji počitniške kolonije na Rakitni,136 kjer je bilo tudi v obravnava- nem obdobju klimatsko zdravilišče za mladino. Rezultati sistematskih in preventivnih pregledov so bili vzpodbudni, kar je pomenilo, da so starši in njihovi otroci upoštevali preventivne zdravstvene ukrepe in tudi sicer prihajali na preglede v šolsko po- likliniko »veliko bolj snažni in čisti, ušivih je manj«.137 Manj uspeha je bilo pri zdravljenju zob. V šolski po- 130 Zupanič Slavec in Slavec, Šolska medicina, str. 760. 131 Zupanič Slavec, Razvoj, str. 157. 132 Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 419. 133 Prav tam. 134 Prav tam. 135 Zupanič Slavec in Slavec, Šolska medicina, str. 760. 136 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1354, Komentar k letnemu poročilu, 16. 2. 1937. 137 Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 419. likliniki so sicer poudarjali pomen ustne higiene, s čimer pa ni bilo mogoče povsem preprečiti bolezni zob. Tovrstno zdravljenje je bilo plačljivo. Šolska po- liklinika v Ljubljani je plombiranje zob izvajala po ceni 10–15 din za plombo.138 Otrokom zavarovancev OUZD so bili v Ljubljani na voljo specialisti. V fazi pogovorov o financiranju zdravstvenega doma leta 1929 je bil sklenjen načelni dogovor, da Higienski zavod v Ljubljani prevzame potne stroške za otroke, ki so jih poslali v ljubljansko šolsko polikliniko zaradi plombiranja zob, OUZD pa potne stroške za specia- listične preglede.139 Upoštevajoč podatek, da je bilo v celotnem okraju 9.000 prebivalcev, od katerih jih je bilo skoraj 90 % zavarovanih pri OUZD za primer bolezni,140 lah- ko sklepamo, da je večina otrok imela krite tovrstne zdravstvene storitve. Zmoti navedba direktorja Hi- gienskega zavoda Iva Pirca, da »ljudje pri dobri volji večinoma nimajo sredstev za zobozdravnika«.141 V šol- skem letu 1927/28 so v ljubljanski šolski polikliniki ustanovili odsek za usta in zobe. Popravilo zob je bilo za siromašne otroke brezplačno, starši premožnejših pa so prispevali manjši delež. Zaradi pomanjkanja sredstev so v šolskem letu 1932/33 odsek zaprli.142 Vlogo odseka je za dve leti prevzela Centralna šolska ambulanta, ki je bila ustanovljena na zasebno pobu- do in s podporo javnih zdravstvenih ustanov. Med šolsko polikliniko in ambulanto je potekalo sodelo- vanje. Po dveh letih delovanja je ambulanta preneha- la obratovati zaradi pomanjkanja sredstev. Odsek za usta in zobe so pri šolski polikliniki ponovno odprli leta 1935.143 Sklepamo lahko, da je bila vzpostavljena določena socialna mreža, ki je tudi najrevnejšim učencem za- gotavljala osnovno zobozdravstveno zaščito (in tudi siceršnjo), saj so se zavedali, da je »ohranitev zob po­ sebno v mladosti važnega higienskega pomena za celo življenje«.144 138 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1348, Zapisnik ankete, sklicane po županu mestne obči- ne Tržič, gospodu Ivanu Lončarju, 16. 10. 1929. 139 Prav tam. 140 Prav tam. 141 Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 420. 142 Zupanič Slavec in Slavec, Šolska medicina, str. 765. 143 Prav tam. 144 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1348, Zapisnik ankete, sklicane po županu mestne obči- Tabela 5: Število pregledanih učencev v ambulanti šolske poliklinike133 Šolsko leto 1929/30 1930/31 1931/32 1932/33 1933/34 1934/35 1935/36 Število pregledanih učencev 1507 1007 2287 2079 1717 1956 2053 Tabela 6: Sistematski in preventivni pregledi učencev v šolski polikliniki134 Šolsko leto 1929/30 1930/31 1931/32 1932/33 1933/34 1934/35 1935/36 Število pregledov 1098 1511 1224 787 897 944 971 618 2020DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 Leta 1934 je pričel v zdravstvenem domu delova- ti protituberkulozni dispanzer, ki je nudil brezplačne nasvete tuberkuloznim bolnikom in brezplačne pre- glede vsem tistim, za katere je obstajal sum obolenja. Po potrebi so potekali tudi rentgenološki pregledi. Revni bolniki in brezposelni so morali svoj socialni status potrditi z ubožnim spričevalom.145 V okviru zdravstvenega doma je enkrat tedensko delovalo javno kopališče, ločeno za ženske in mo- ške. Obisk javnega kopališča je bil za šolske otroke sprva brezplačen. V letu 1931/32 je bila ta ugodnost zaradi zmanjšanja sredstev ukinjena, zato je opazen upad obiska.146 Leta 1936 je bilo ponovno uvedeno brezplačno kopanje za učence. Okopanih je bilo 405 otrok.147 Ureditev kopalnic v letu 1934/35 v tržiški predilnici je prav tako zmanjšala število obiskov.148 Kljub upadu obiska je kopališče še nadalje uresniče- valo svoj namen in stremelo k izboljšavam. Leta 1936 je bilo iz prihrankov prejšnjega proračunskega leta, s pomočjo Higienskega zavoda in tržiške občine preu- rejeno v skladu z zahtevami higiene. V viru lahko be- remo, da je s prenovo dejansko postalo »higijensko ne­ oporečno kopališče«.149 Očitno je do prenove delovalo z določenimi higienskimi pomanjkljivostmi, a je kljub temu pomenilo dragoceno pridobitev za prebivalce Tržiča in okolice. Kopališče so obiskovali delavski sloji in obrtniki. Pomenljiv je podatek, da »delavci, ki se preje skozi celo leto niso nikoli kopali, prihajajo h kopanju redno vsak teden«.150 Zdravstvene razmere po ustanovitvi Zdravstvenega doma v Tržiču Zdravstveni dom je organizirano vodil preventiv- no in kurativno zdravstveno službo ter prispeval k zdravstvenemu napredku Tržiča in okoliških občin. Kljub pozitivno zastavljenemu delu pa je bilo obdo- bje po njegovi ustanovitvi še vedno v znamenju na- lezljivih bolezni, predvsem davice in škrlatinke. Na tej točki se je pokazalo, da se občani še vedno pre- malo zavedajo preventivnih ukrepov za preprečeva- nje širjenja nalezljivih bolezni. Te so se širile, ker niso ne Tržič, gospodu Ivanu Lončarju, 16. 10. 1929 (izjava dr. Iva Pirca, direktorja Higienskega zavoda v Ljubljani). 145 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Otvoritev protituberkuloznega dispanzerja v Zdravstvenem domu v Tržiču, 23. 2. 1934. V viru nisem za- sledila podatka o številu obiskov otrok v omenjenem dispan- zerju, temveč le podatek o vseh pregledih. Zaradi osredotoče- nosti članka na otroke skupnih podatkov ne navajam. 146 V virih nisem zasledila, za koliko se je zmanjšal obisk. Je le podatek, da je bilo v šolskem letu 1929/30 okopanih 1765 otrok, v šolskem letu 1930/31 1249 otrok ter v šolskem letu 1931/32 do 31. decembra 1931 224 otrok (Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 420). 147 Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 420. 148 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Otvoritev protituberkuloznega dispanzerja v Zdravstvenem domu v Tržiču, 23. 2. 1934. 149 Prav tam. 150 Pirc, Zdravje v Sloveniji, 2, str. 421. upoštevali navodil občine in banovinskega zdravnika o doslednem izvajanju karantene za okužene in dez- infekcije okuženih hiš. Na ljudski in meščanski šoli v Tržiču v času endemije škrlatinke leta 1936 nekaj tednov ni bilo pouka. Občinska uprava pa je kma- lu uvidela neučinkovitost tovrstnih ukrepov, ker so se otroci iz okuženih in neokuženih hiš družili na igrišču, hodili v cerkev, kino itd. Tudi starši okuženih otrok niso upoštevali navodila o 10-dnevni izolaciji ter so se prosto gibali in družili.151 Banska uprava je z odlokom z dne 10. septem- bra 1936 odredila zaščitno cepljenje proti škrlatinki. Cepljenje je bilo obvezno za vse otroke od 2. do 12. leta starosti. Izvajal ga je zdravnik Higienskega zavo- da v Ljubljani na osnovni šoli v Tržiču.152 Med starši pa je bilo še vedno veliko nezaupanja do cepljenja otrok. »Vsekakor prevladuje splošno mne­ nje, da je cepljenje silno nesigurno«, je občinska uprava Tržič obvestila Higienski zavod v Ljubljani.153 Zato je občina pričakovala, da mnogi starši svojih otrok na cepljenje ne bodo pripeljali prostovoljno oziroma bodo storili vse, da ne bodo cepljeni, in to kljub za- groženi denarni kazni. Cepljenja so bili opravičeni le bolni otroci, kar so morali starši dokazati z zdrav- niškim potrdilom.154 Pravilnik o zaščitnem cepljenju zoper akutne nalezljive bolezni je namreč predvideval obvezno cepljenje v primeru pojava epidemije in če je bila bolezen endemična z občasnimi epidemijami.155 Občina Tržič se je zavedala nujnosti preventiv- nega cepljenja, a je zanjo pomenilo finančno obre- menitev. Uredba o zatiranju nalezljivih bolezni156 in Zakon o zatiranju nalezljivih bolezni157 sta namreč občinam nalagala vrsto dolžnosti pri zatiranju nalez- ljivih bolezni, ki so jih morale upoštevati v svojih proračunih. Obremenitev je bila predvsem plačilo cepiva, ki so ga občine morale plačati pristojnemu higienskemu zavodu, ki je izdeloval cepivo. Problem je nastal, ko posamezna občina ni zmogla kriti tega stroška. Leta 1934 je v Tržiču potekalo cepljenje otrok (1.–15. leta) proti davici. Cepljeni so bili otroci iz tr- žiške in okoliških občin. Stroški so bili razporejeni 151 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Občinska uprava Tržič, 16. 9. 1936. 152 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Imunizacija proti škrlatinki v Tržiču, 26. 9. 1936. 153 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Higienski zavod v Ljubljani, 16. 9. 1936. Dvome naj bi spodbudila izjava dveh zdravnikov zunaj občine Tržič (iz vira ni razvidno, katerih), da so se primeri davice pojavili kljub zaščitnemu cepljenju. Banovinski zdravnik v Tržiču dr. Pavel Pance je zagovarjal zaščitna cepljenja, pa tudi sicer je v občini užival velik ugled in priljubljenost (ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Občin- ska uprava Tržič, 25. 9. 1936). 154 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Razglas, Predsedstvo občine Tržič, 29. 3. 1935. 155 UL kraljevske banske uprave Dravske banovine, 30. 4. 1930. 156 UL ljubljanske in mariborske oblasti, 26. 10. 1927. 157 UL kraljevske banske uprave Dravske banovine, 14. 2. 1930. 619 2020 DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 med občinami. Iz arhivskega gradiva je razvidno, da občina Kovor ni imela potrebnih sredstev.158 Raz- mere so se očitno zaostrile, saj je Higienski zavod v Ljubljani že grozil s tožbo zaradi neplačila.159 S pomanjkanjem sredstev za cepivo proti škrla- tinki se je leta 1936 soočala tudi občina Tržič. Njeni dohodki so se tako občutno znižali, da je bilo pod vprašajem celo plačilo mestnih uslužbencev, podpor mestnim revežem, prispevkov za šolo, infrastrukture itd. Delo občine je namreč ohromila stavka tekstilne- ga delavstva.160 158 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Mestni občinski upravi Tržič, 17. 5. 1934. 159 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Občini Kovor, 26. 6. 1934. 160 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Higienski zavod v Ljubljani, 16. 9. 1936. V obravnavanem obdobju je bila dejavnost zdrav- stvene službe usmerjena tudi v preventivne ukrepe boja proti najpogostejši socialni bolezni, to je tuber- kulozi. Mestna občina Tržič se je skupaj z okoliškimi občinami vključila v boj proti tuberkulozi, ki ga je usmerjala Osrednja protituberkulozna liga v Ljublja- ni. Po zgledu podobnih lig v tujini je bilo njeno osre- dnje delo populariziranje misli protituberkuloznega boja in spodbujanje oblikovanja krajevnih protitu- berkuloznih lig v vseh večjih krajih.161 Tako je bila v Križah pri Tržiču ustanovljena krajevna protituber- kulozna liga.162 Svoje delo je usmerila v organizacijo 161 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani, 7. 4. 1930. 162 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Upravi občine Tržič, 22. 7. 1935. Razglas Mestnega županstva Tržič o cepljenju otrok proti davici, leto 1933 (ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349). 620 2020DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 javnih prireditev, s katerimi bi poglobila zanimanje vseh slojev prebivalstva za boj proti tuberkulozi ter zbrala sredstva, potrebna za svoje nadaljnje delo. Tak- šno javno prireditev je na primer organizirala avgusta 1935 na Golniku. Ker je ligi primanjkovalo sredstev za delovanje, je upravo občine Tržič pozvala, naj pred cerkvami obesi reklamne plakate, in sicer brez plačila običajne oklicne takse.163 Banska uprava je na splošno ugotavljala, da so tu- ristični oziroma zdraviliški kraji zaradi tuberkuloze toliko bolj ogroženi, saj jih v večjem številu obisku- jejo tuberkulozni bolniki, ki upajo na ozdravitev na gorskem zraku. V ta okvir sta sodila tudi zdravilišče Golnik ter območje tržiške in okoliških občin. Mno- gi so namreč dajali sobe v najem letoviščarjem.164 Banska uprava je obenem ugotavljala, da odredba o pobijanju tuberkuloze iz leta 1933 ni prinesla že- lenega učinka.165 Razlog je videla v premajhni rigo- roznosti njenega izvajanja. Odredba je namreč poleg higienskih preventivnih ukrepov določala, da morajo zdravniki in občani občinskemu uradu prijaviti vsak sum tuberkuloze. Tuberkuloznega letoviščarja, ki se ni ravnal po navodilih zdravnika, je lahko občina odstra- nila, ker je občane izpostavljal nevarnosti okužbe.166 Zdravstvene razmere v občini Tržič in okoliških občinah je koordiniral zdravstveni dom v Tržiču. Bil je le eden od zdravstvenih domov v Dravski banovini, ki ga je vzdrževala država. Sredstev za sprotno vzdr- ževanje stavbe ni bilo, zato so se z leti pokazale po- sledice zoba časa. Konec tridesetih let se je zdravstve- ni dom na mestno občino Tržič obrnil z alarmant- no prošnjo: »Zdravstveni dom v Tržiču se nahaja ob nezadostnih prispevkih države v vedno slabšem stanju; pohištvo je obrabljeno, stene so zamazane, barva na zu­ nanji strani stavbe, ki naj varuje lesene dele, se lušči. V centralni kurjavi se je pojavil defekt, vsled česar že en mesec kurimo z zasilno železno pečjo, ki s svojim dimom kvari zrak in stene. Stavba, ki bi morala biti vzorna v svoji higijenski ureditvi in vzgajati v mladini, ki jo v velikem številu poseča, čut in smisel za čistočo, nikakor ne more več izpolnjevati te svoje naloge. Zato prosimo nujno, da nam občina pomaga z večjim prispevkom.«167 Zaključek Tržič z okoliškimi občinami je eden od sloven- skih krajev, v katerem je v obdobju med svetovnima vojnama potekalo udejanjanje socialnomedicinskih načel, ki sta jih v jugoslovanski državi po prvi sve- 163 Prav tam. 164 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Mestni občini Tržič, 3. 4. 1934. 165 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1349, Izvajanje naredbe o pobijanju tuberkuloze, 17. 3. 1934. 166 Prav tam. 167 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1352, Zdravstveni dom v Tržiču prosi za prispevek za nujna popravila, 10. 3. 1939. tovni vojni propagirala že omenjeni Andrija Štampar in prvi dekan beograjske medicinske fakultete Milan Jovanović Batut. Rezultat dela je bil dvig osvešče- nosti o nujnosti preventivnih ukrepov za prepreče- vanje bolezni. Matere so povečini ponotranjile po- men preventivnih pregledov otrok, skrb za higieno in takojšen obisk zdravnika ob bolezenskih znakih. Globlji vpogled v arhivsko gradivo pokaže, da je bilo še vedno prisotno neupoštevanje preventivnih ukre- pov zlasti ob izbruhu nalezljivih bolezni, s katerimi se je spopadalo obravnavano območje. Leta 1936 je v Tržiču in okolici izbruhnila endemija škrlatinke. Ljudem pogosto ni bil razumljiv smisel karantene, nedruženja in neobiskovanja v primeru endemije. Do neupoštevanja predpisov o preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni je, na splošno po slovenskih kra- jih in tako tudi na obravnavanem območju, prihajalo tudi pri prevozu okuženih bolnikov na infekcijski oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani. Bolniki so se vozili z javnimi prevoznimi sredstvi ter prevoznimi sredstvi gasilskih čet.168 Vseh teh prevoznih sredstev nihče ni razkužil, zato so bili ogroženi tudi drugi lju- dje. Takšni prevozi bolnikov so preprečevali natančen nadzor nad širjenjem in obsegom bolezni. Pravilnik o preiskovanju in izsledovanju nalezljivih bolezni in izvajanju potrebnih ukrepov iz leta 1931169 je v času nalezljivih bolezni prepovedoval prevoz bolnikov z javnimi prevoznimi sredstvi. Omenjene prevoze je lahko izvrševal le higienski zavod s sanitetnim av- tomobilom in strokovnim osebjem (zdravnik epide- miolog in zdravnik pomočnik).170 Pomemben preventivni ukrep proti širjenju nalez- ljivih bolezni je bilo cepljenje otrok. Med starši je bilo prisotno nezaupanje do cepljenja, ki je prišlo do izraza zlasti leta 1938, ko je bilo predvideno preven- tivno cepljenje proti davici. Tokrat je proti namerava- nemu cepljenju protestiral tudi tržiški občinski odbor in na seji 22. aprila 1938 soglasno izjavil, da naspro- tuje načrtovanemu cepljenju zaradi smrtnih slučajev otrok.171 Starši so bili razumljivo izredno vznemirjeni in so bili pripravljeni tvegati vsakršne kazni, samo da bi zaščitili svoje otroke. Higienski zavod v Ljubljani je bil neomajen. Občino Tržič je obvestil, da opusti- tev cepljenja proti davici ni mogoča, saj je odredba Ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje iz leta 1937 določala izvedbo zaščitnega cepljenja proti davici vseh zdravih otrok od 2. do 15. leta sta- rosti. Cepljenja so bili oproščeni le bolni in slabotni otroci na podlagi potrdila uradnega zdravnika.172 Šlo je torej za dileme, s katerimi se soočamo še danes. 168 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 96, a. e. 1338, Sresko načelstvo v Kranju, 6. 3. 1939. 169 Prav tam. 170 Prav tam. 171 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1352, Sresko načelstvo v Kranju, 25. 4. 1938. 172 ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850–1945, t. e. 97, a. e. 1352, Cepljenje proti davici, 24. 5. 1938. 621 2020 DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIR ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana ZAL, enota Kranj, TRŽ 1, Občina Tržič 1850– 1945. TISKANI VIRI UL – Uradni list Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, 13. 5. 1924. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, 26. 10. 1927. Uradni list kraljevske banske uprave Dravske ba- novine, 20. 11. 1929. Uradni list kraljevske banske uprave Dravske ba- novine, 30. 4. 1930. Uradni list kraljevske banske uprave Dravske ba- novine, 14. 2. 1930. Službeni list kraljevske banske uprave dravske ba- novine, 30. 10. 1930. LITERATURA Balkovec, Bojan: Prva slovenska vlada 1918–1921. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1992. Cergol Paradiž, Ana: »Militarizacija materinstva« – ženski »naravni poklic« in velika vojna. Prispevki za novejšo zgodovino 55, 2015, št. 2, str. 71–89. Comacchio, Cynthia in Golden, Janet in Weiz, George: Healing the World‘s Children: Interdi­ sciplinary perspectives on Health in the Twentieth Century. Montreal & Kingston, London, Ithaca: McGill-Queen’s University Press, 2008. Dobaja, Dunja: Za blagor mater in otrok: zaščita mater in otrok v letih 1919–1941. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018. Hawlina (Röger), Marija: Življenjepisi: Hawlina. Drevesa 9, 2002, št. 1, str. 9–13. Jaunig, Senta: Delajmo za našo deco! Pogled na zdravstveno vzgojo otroka od 19. do srede 20. sto- letja. Zgodovina otroštva/History of Childhood (ur. Aida Škoro Babić et al.). Ljubljana: Zveza zgo- dovinskih društev Slovenije, 2012, str. 463–476. Kocijančič, Mario: Zakonodaja javnega zdravstva na Slovenskem od F. V. Lipiča do I. Pirca (1814– 1940). Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno in njegov ute­ meljitelj dr. Ivo Pirc (ur. Zvonka Zupanič Slavec). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2005, str. 31–40. Kragl, Viktor: Zgodovinski drobci župnije Tržič. Tržič: Župni urad, 1936. Knific, Bojan: Tržič v besedi in sliki. Spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Tržič: Tržiški muzej, 2017. Perko, Nejc: 90 let mesta Tržič (2. del). Tržičan 21, 2017, št. 2, str. 8. Pirc, Ivo: Zdravje v Sloveniji, 2: Zdravstvene prilike in delo higijenskih ustanov v Sloveniji 1922–1936. Ljubljana: Higijenski zavod, 1938. Zupanič Slavec, Zvonka: Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno in njegov utemeljitelj dr. Ivo Pirc. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005. Zupanič Slavec, Zvonka in Slavec, Ksenija: Šolska medicina na Slovenskem med prvo in drugo sve- tovno vojno (1918–1941). Ob 100-letnici šolske medicine na Slovenskem (1909–2009). Zdravni­ ški vestnik 78, 2009, št. 12, str. 755–768. Šmid, Gašper: Zdravstvo med svetovnima vojnama v arhivskem gradivu Dravske banovine. Arhivi 41, 2018, št. 1, str. 217–229. SPLETNI VIR Vandenbroucke, Guillaume: On a demographic conse­ quence of the First World War: https://voxeu.org/article/demographic-con- sequence-first-world-war. S U M M A R Y Healthcare in Tržič during the interwar pe­ riod in the light of concern for children’s health During the period between the two world wars, Tržič was one of Slovenian places and later towns that were incorporated into the system of imple- menting socio-medical principles that were propa- gated by Andrija Štampar after the First World War. Although the health district of Tržič was raising the public awareness about the necessity of preventive health measures, all these efforts initially did little to contribute towards reducing the child mortality rate. The initiative to establish a children’s dispensary for the municipality of Tržič and its surroundings was given by the inspector of the Ministry of National Health in Ljubljana, who in his letter to the mayor of Tržič raised his concern over the high mortality rate in the local infants and preschool children. The original idea of establishing a children’s dispensary grew into the idea of founding a children’s home in- 622 2020DUNJA DOBAJA: ZDRAVSTVO V TRŽIČU V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK, 605–622 tegrating a children’s dispensary, a milk kitchen, an anti-tuberculosis dispensary, a consulting room for mothers, public baths, crèches, and a special mater- nity room. Following the dissolution of the National Health Inspectorate in Ljubljana, the Institute of Hygiene in Ljubljana took over the organisation of the above-mentioned health institution, expanded its sphere of activities, and granted it the status of a health centre. The Tržič health centre commenced its operations on 1 June 1929. By delivering well-organ- ised preventive and curative health services, it con- tributed towards medical progress both in Tržič and surrounding municipalities. Nevertheless, the period following its establishment was still marked by the presence of infectious diseases, especially diphtheria and scarlet fever. That is to say, despite the growing public awareness about the importance of preventive measures, there was still a considerable failure to un- derstand measures to prevent infectious diseases.