St. 123 fMlaga t mtvlil (Mi orati cn u •tT!ca **• f;:h3fa, !zv*em51 pondelJek./vsak dan zjutraj. Uredništvo • Asiškega it 20, L nadstroffcr Dopisi na) se poSiljajo * * Msma se ne sprejemajo, rr/, »!si se ne vračajo. Izdaj oredafll % n t o n Oerbec. — Las^g ''sk-rna Edl^st. Tisk tiskarne Edinost Naročati* maia ca mese: L 7.—, 3 mest.e .. .. [idfpot leta L 31.— In celo leto L GOL—* Zi Inozemstvo ntese&io 4 lire veC. — Telefon uredništva In uprav« St 11-57» v Trstu, v 29. maja 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII EDINO Posamezne Številke v Trstu In okolfci po 20 cent — Oglasi se računajo ? Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice »hvale, poslanice In vabila po L 1,—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« 11-57. PO PROSLAVI Včeraj je slavila Italija zgodovinsko znamenito obletnico: proslavila je svoj vstop v svetovno vojno. Dogodek torej, ki ji ni donesel le končno popolno narodno ujedinjenje, ampak je tudi razširil nje meje celo preko etnografične meje, preko meje, ki ločuje latinski in jugcslcvemski svet. Razumljivo je torej, da je med Italijani, ki se ponašajo s sijajno minulostjo latin-stva in ki želijo svoji domovini istotako sijajno bodočnost, včerajšnjega spominskega dne vale velo slavnostno razpoloženje. Mi beležimo to dejstvo brez zavisti, brez vsake zle misli in v zavesti, da smo vsled Pa tudi če bi ne bilo tako, bi se b% mi smeli tedaj nadejati s polnim prepričanjem, da se bo pri postopanju z nam* uveljavljalo novodobno, demokratično in človekoljubno pravilo — seveda s primerno variacijo: Noblesse obKge — pl em en i tašt vol nalaga dolžnosti'! Država ima moć nad svojo jugosloven-sko manjšino! Načelo človekoljubja, pravičnosti in svobode pa nalaga ravno močnim obveznosti napram šibkim, ki se ne morejo braniti. Ravno močna država, za-vediapča se svoje moči, ne bo nikdar — če je prežeta od! idej demokratizma in t iztegnitve državnih n.ej Italije pcsta'i nje j svobodoljubna — izrabljala te svoje rriiOČi državljani tudi mi. Naše ljudstvo se je vče- j proti šibki manjšini! Še posebno ne, če ji raj zavedalo svoje dolžnosti napram svoji je mednarodni forum poveril nalogo, naj bo tej manjšini pravična in dobrohotna za-ščitnica! Peto leto teče sedaj, odkar je general Petitti di Roreto prišel na naša tla z clj-kiiio vejico v roki kot napovedovalec miru in enakopravnosti, sporočajoč nam btago-vestje, da bomo tudi mi megli živeti življenje enakopravnih državljanov, da bomo novi državi. S tem je s svoje strani na dostojen način proslavilo ta zgodovinski dan. Ma tem ne izpreminja r.ić dejstvo, da smo ;e ravno včeraj oglasili s svojimi pritožbami radi vsega tistega, kar se je m kar se še dogaja z našim ljudstvom in ki nain greni čustvovanje vsake minute. Mi ločujemo z debelo črto državo od njene uprave" Pomembnosti včerajšnje proslave no- mc&li ,v božjem maru snovati za svoj poh-čemc "krčiti niti z ugotovitvijo, da so ji v!tični; kulturni, socialni in gospodarski na-prvi vrsti dajali intonacijo ofieielni krogi.! Pr,edJek' \ resnici pa je pot. ki jo je mo-V naravi stvari je to. In ravno to dejstvo raI° JM«tvo hoditi od t eda) do danes, nas upravičuje, da izpregovorimo danes pravl *nžev <» katerem se vrati odkrito besedo na naslov teh krogov. dafPome™k: spomenikom kratenja pravic _____j ,ir___j in svobode našemu narodu! jim predočimo, kak prepad zija med1 besedami, ki smo jih čuli onega dne, ko je pri-j:a v naše kraje italijanska zasedbena vol k a, in pa med današnjim dejanskim položajem našega narcdla v mejah Italije. Ko je poveljnik te vojske general Petitti di Roreto stopil na tržaška tla, je nosil si- ocr sabljo ob boku, toda, v roki nam je v zavest, kako so se gledie nas doslej iz- Italrja je ravnokar proslavila svoj vstop v svetovno vojno, ki ji je prinesla končno narodno ujedinjenje; razširila nje meje in pritegnila tudi pol miljona Jugoslovenov v njeno državljanstvo. V tem zgodovinskem trenutku naj bi prišlo državnikom shodu me bodo sHiale samo besede, temveč | nerji, ki so začeli preiskavo, da bi izslediti ta-«la tudi pridete do stvarnih in praktičnih za-1 jinstvenega tujca, o katerem se misli, da se ktjučkov. Danes je bolj potrebno kot nikdar!skriva v Genov*. prej, da strnemo naše vrsti, kajti sovražniki i ---- so začeli nevarno dvigati glas opozicije. Morda i JUSOSlS VIJ8 uničijo <*zad_j Sej« narodne skupščine. Nadaljevanje veriiikacijske debate. BELGRAD, 24. Dana šnjo sejo narodne skupščine je otvori! začasni predsednik dt. Peleš ob 10.25. Predsednik belgrajske občine, posl. Dobra Mitrović (rad.) je poslal skupščini akt, , v katerem prosi, naj se izjavi, ali je položaj poslanca inkompa-tibilen s položajem predsednika belgrajske občine. Prečita se tudi akt, ki je bil poslan skupščini po dr. Lukiniiču. preko notranjega- ministrstva in se tiče mandatov muslimanskih poslancev, Alića. Ajanovići in Kurbegc'vića, ki še nimajo predpisanih let. Oba akta sta bila izročena verifikacij ske mu odboru. prinašal obenem oljkino vejico. Svečano je zagotovil, da prinaša mir v deželo, da sc bomo mogli vsi, vse stranke, svobodno razvijati in udejs Ivo vati. Za nas, ki nam je bila bodočnost zakrita in ki smo zato trepetali medi nado in strahom, je bila ta zagotovitev iz tedaj najkompetentnejših ust pravo blago vest je. Oživela nam je vera, da bomo primerne nagrajeni za žrtev, ki smo jo morali doprinesti za evropski mir in veličino Italije, da se tudi za na*-, uresniči' veliki cilj svetovne vojne, ki je bil, kakor so trdili: svoboda vsem nare dom I Čutili smo se odrešene od mučne misH, da bi nas kdo fiotel smatrati za pre- neverjali velikemu crliju, Id ga je Italija saro a skupno z zavezniki določila svetovni vojni! Služilo bo ugledki države, nje najvišjim interesom in tudi nje varnosti, ako popravijo, kar se je grešilo in ako bodo odslej svoje postopanje s svojo jugoslotven-sko manjšino usmerjali v skladu s slovesno besed'o generala Petitti di Roreta, dane ob prihodu zasedbene vojske na naša tla Čim prej, tem bolje! Kajti v hudi zmoti se nahajajo državniki Italije, če menijo, da ne bo trkalo tudi na njihova vrata —-manjšinsko vprašanje. Italija more uspevati le kot demokratična država. Ideja demokratoma pa je ideja pravičnosti in ena- msgance, da bi nam hotel krojiti krato kopravncsti. Tudi italijanska demokracija usodo premagancev, da bi hotel izvrševati rad nami geslo starega veka: Vae vietis — gorje premagancem! se bo morala pridružiti demokracijam ostalega sveta. V tem znamenju je tudii nje bodočnost! Italija Gospodarska politika vlade v poročilih ministrov Rossija in De Capitanija v poslanski zbornici RIM. 24. V začetku današnje seje poslanske zbornice je predvsem državni podtajnik za preisveto Lupi odgovoril na tozadevne! vprašćtnje ^poslanca Bresdtanija, da je naučni minister že septembra L I. poslal šolskim oblast v.om okrol-ni^o proti preklinjanju v joli. Sploh se vlada bori proti tej navadi, n«; najde pa v tem ozira nobenega pripomočka v kazenskem zakoniku, ki kaznuje preklinjanje le takrat, ko je združeno z motenjem javnega miru. Fri nato sledečem nadaljevanju raz- Baldwinova brzojavka Mnssoliniju. - Odgovor i talijanska ga minister. predsednika RIM, 24. Novi angleški ministrski predsednik Baletom je poslal Mussoliniju sledečo brzojavko: «čatst mi je Vam sporočiti, da sem danes sprejel od! kralja ponujeno mi ministrsko predsedbištvo. Moja najiskrenejša želja je, da bi i nadalje vladali isti prisrčni! odnošaji med našima državama in da bi obe vladi zasledovali iste skupne cilje. Na to brzcma!e d'Italia», ki je najvažnejši filofašistovski list je objavil v svoji včerajšnji številki uvodni članek, po katerem se da zanesljivo sklepati, da je vznemirjenje radi sedam i h sporov v fašizmu ie prekoračilo meje te stranke in se začelo posploševati ter celo vzbujati precej močno ogorčenje proti fašistom. Mussolini — naglaša «Giornale d'Ifalia» omenjenem članku — je postavil kot podlago fašisrtovskeimi nauku in fašistovskemu delovanju tari stvari, med katerimi se poleg reda in discipline nahaja tudi hierarhija. Treba je pri znarti, da .je dežela jasno pokazala, da se zna tem trem načelom prilagoditi, ter se je vrgla na delo z vztrajno in tiho resnostjo, tako da se ni več ne sliši o stavikah in izgredih. O fa šistih se ne more reči ist'o, kajti tu pa tam se spuščajo v spore, berbe in celo spopade, ki so v popotnem nasprotju s temeljnimi načeli, kakor jih je postavil Mussolini fantovskemu nauku in delovanju. Niso razumeli vsi fašisti pdmena ustvaritve narodne milicije kaikor 4,'udi ne pomena pravila, da je vsajk pristaš fašistovske stranke obenem tudi vcijak narodne milicije. Jasno pe, da je hotel Mussolini dati na ta način fašizmu vojaško uredbo, da ga bo mogel držati v mejah sttoge discipline. Toda dogajajo se incidenti, pri katerih fašisti nikakor ns upoštevajo vojaškega duha. Celo v visokih krogih narodne milicije se doganajo slučaji, ki prcd-stavljajcii pravo kršitev načel vsaike vojaške organizacije, pri čemer se je lahiko opazilo, da prevladuje uporniški duh »nad vojaškim duhom, kair se ne sme trpeti v stranki, ki si je dala tako uredbo in ki hoče vliti s svojim zgledom ljudstvu tisti smisel za red, disciplino in fci-ierarhšjo, ki ga mere in mora dvigniti k odločnemu napredku v razvoju proizvodnje in v izkoriščoiiH-u vseh tvornih sil. Zborovanje bančnega udruženja. RM, 24. Včeraj je imelo bančno udiuzenje svoj leini občni zbor. Prisostvoval je tudi fi nančni mnnister De Štefani. Hrvatskem sploh. Zahteval je, naj se po-zovejo Radič in njegovi poslanci in ae jim stavi gotov rok, v katerem naj bi prišli v v Belgrad1, dla se verificirajo njihovi mandati. Ako v tem roku ne bi prišli, naj se jim mandati razveljavijo. V svojem nadalj-nem govoru je po©l. Vilder navedel celo vrsto dokazov in primerov o nelegalnem načinu agitacije pri volitvah na Hrvatskem, nakar je dobil besedo minister pravde Laza Marković, ki je najprej izjavil, da na-naredne* in državno edinstvo ne more biti nikdar predmet okoriščanja stranke, nato pa odgovarjal na Vilder je ve napade, in med splosnim in večminutnini hrupom in nemirem obdolžil -demokrate, da je razbitja državotvorne fronte kriv en del demokratskega kluba, ki je nasprotoval sistematični politiki, katero je vodil Pašič, To db se je jasno pokazalo- o priliki zagreb-škega kongresa. Naravrtcst senzacijo je Sledilo je nadaljevanje razprave o po-j zbudila Mar kovic eva izjava, ld jo je podal ročilu verilikacijskega odbora glede spornih in Radićevih mandatov. Prvi je dobi: beseda dr. Kumanudi, ki ie s strogo pravega stališča kritizarai postopanje večine v verifikacijskem odboru, ki se je izrekla za uničenje demokratskih mandatov v Črni gorr in thnoš^kem okraju, dočim o Radićevih mandatih nI hotela razpravljati z izgovorom, da niso predložena pooblastila, čeprav je dolžnost vseh narodnih poslancev, da svoje pcverilnice predlože. Nagla-šal je, da volitve dne 18. marca niso izraz narodne volje, ker so se vršile pod pritiskom oblasti, in z velikim terorjem. Poziva večino, naj ne uniči Vujkotičevega in Mtjavicevega mandata, ter s tem pokaže, da so ji predvsem pred očmi interesi države, ne pa strajike. Kumanudi ju je odgovarjal niinisteir Uzu-rrovič, ki pat ga je takoj prekinil posl. dr. Bošković (dem.) z raznimi medklici. Uzu-nović moi je nato vznemirjen zakllcal: «Vi pridete tako še pred preiskovalnega scidnika«!» Ta naslctp ministra Uzunoviča je povzročili med demokrati silen vihar in so padali neprestano klici: «To je grožnja" Doli s spletkarji! Škandal, da se na tak način postopa s poslancem v naredni skupščini !» Predsednik je v splošnem hrupu ob 11.30 prekinil sejo, ki je bila zopet ctvor-jena črez četrit ure. Minister Uzunovič je nadaljeval svoj govicr, poudarjajoč, da so se vrštle volitve popolnoma legalno (Pri-b i če vic: «Preganjali ste nas! Zakaj pa Radića ne pokličete na odgovornost? Jaz sem ga poklicali»>). Sicer pa nai Kumanudijeva izvajanja ne bo odgovarjal, češ da ne zaslužijo replike, ker niso bila cibjektivna, Posl. Simone vic (rad.) je branil stališče večine veri£ikacij.s'kega odbora. Seja je- biLa zaključena ob 13. in sklicana prihodnja za 16. uro. Popoldanska seja. Na popoldanski seji naredine skupščine je prvi gcivorii predsednik zemljoradni-škega kluba Vojislav Lazić. V zaključnem delu svojega govora se je bavil Lazić z žalostim pojavom pri zadnjih volitvah, kjer so se cisnovale stranke na plemenski osnovi. Obtožil je radikala, da so pripomogli muslimanom organizirati se v Bcisn? nai venski podlagi, kar ni prineslo narodu nobene koristi. Ravno tako je škodljiva organizacija SLS v Sloveniji, ki je tudi osnovana na čisto verski podlagi. SLS so z medMkri p^otes?tirali, češ da so oni — socialisti'. Zanimava je bila izjava črnogorskega avtonomaša Rista Poipovića, ki ni govoril k predmetu, temveč je podal formalno izjavo preid) skupščino, da črnogorski avtono-misti niso separatisti, niti pretidržaven element, kakor so jih označile druge stranke, temveč da so samo proti današnji ureditvi države, toda set na vsak način za legalno borbo. Užaljeni ssj samo radi zločina izvedbe ujedinjenja, a faktično niso pro ti 'državi. Aleksa Mijcvić (dem.) je govoril k poročilu vsriffkaoijskcga odboira glede svojega lastnega mandata, ki je sporen. Na-slanjaioč s« n:a svoje c^dvojeno misij jenje, j Da se ministrski predsednik zaveda nevar-| no®ti v vsem njenem obsegu, je dokazal favno Otvoritev zasedanja senata, _ Počastite* *c z brzojavko, ki jo je poslal predsedniku M amonijevega spomina. ; shoda narodnih sindikatov v modenski po- ptm oa \r- ■ L- t 'krajini Pošiljam — pravi g. Mussolini v tej RIM, 24. Vcera, ,e senat imel svojo pr-o brzojavki — tebi, drugim prijateljem v Modeni cejo v tem zasedanju. Sen. D'Ovidio je mestu in vsej pokrajini izraze popolnega Jmel slavnostni govor v spomin petde- bratstva in toplih simpatij. Ako je res, deakor ^etletnice Manzonijeve smrti. Veiikega mi zatrjuješ, da je modenska pokrajina poptrf- "*rid!ružil minister za kolonije Federzoni. Nato fe bila seja zaključena. občudovanje tem večje in moj pozdrav tem prisrčnejši. Prepričan sem, da se na vašem! Popotnik, U Je nosil s seboj v kovčegu ostanke človeškega trupla. GENOVA, 24. V Reccco je prišel pred par tedni tuiec, kž je bi! zelo slabo oblečen in je spioh vzbujal s svojo zunanjostjo precejšen sum. Bil je brez vsakih sredstev in brez stanovanja: Dobri ljudje so se ga usmilili in mu dali na razpolago prostor, kner je mogel borno prenočevati Tujec je inrea s seboj dva kovčega, ki sta predstavljala vse njegovo imetje. Pred včerajšnjim pa fe ta čudni tujec nenadoma izginil, pustiv&i oba ikovčega v svoji sobi Včeraj so hišni ljudje kovčega odprli. V enem je bilo stlačeno nekaj stare obleke m perila, v drugem pa se je nahajaj zafbojčeki, ki je vzbujal v prisotnih veliko radovednost. Toda njihova radovednost se |e kanalu topremeniia v nepopisno grozo. Ko so zabof6ek odprli, so našli v njem človeško firapinjo tu druge dele človeškega telesa, ki so se nahajati t stanju popolnega razpadat Smrad, ki je planil iz zabojčka, je bil tako strašen, da so morafc vsi prisotni z grozo zbežati. O odkritju so bili tak« obveščeni karabi- sianja^oč _ ld ga je predložil že pri razpravi v verifi-kacijikean cdSboru, je kritiziral tudi interpretacijo člena vodilnega zakona, ki govctri o tem. da pcilitičnr uradnik nie sme biti poslanec. Zahteval je, da se zakon izpo-podni s točnejža interpretacijo. ! Za njun je govoril Aleksa Stanojevič, poslanec vele sr bske stranke, ki se je ne glecSe na predmet bavil z vprašanjem revizije ustave ter na kratko izjavil, dla bi bilo sploh najbolje, da se usiava kraljevine Srbije' in sploh vsi stari! srbski zakoni razširijo na vso države. Poslanec Dušan Bošković (d)em.) je k poročilu verifikacijskega odbora pripomnil, da se pritožbe demokratov gjede radikalnih mandatov niso uvaževale, dasi so bile podprte s polnovrednimi dokazi. Navaja številne peiimeire nepravUncsti, ki so jih vršili radacaliski državni organi, pa jih je verifikacijski odbor enostavno zatušal. Nato je govoril min. za notranje stvari Vujičić o spetem mandatu demokratskega poslanca Mijovića, za katerega je zahteval, ida se razveljavi, češ da je bil Mijovič politični uradtoik. Nočna seja. Seja je bila nato cb 7.45 prekinjena ter dodočeno nadaljevanje ob 8.30. Nadaljevala pa se je Šele po deseti uri. Prvi je govoril posl. Vilder, Jd se je bavil z mandati Raaićeve stranke ter z razmerami na v imenu vlade in ki se glasi: «Izjavljam z naše strani in v imenu vse vlade, da nimamo sporazuma z Radićem in da vodimo svojo politiko.* Kjo je končal minister Marković, je pctsl. Davitcfiovic zahteval besedo radi osebnega pojasnila. Izjavil je, da sta soglašala z njim, ko je odipotc-val jeseni na zagrebški kongres, tudi dva radi-kalska ministra, ki ©ta sedaj zopet v vladi. Končne: je apeliral na radikale, naj vladajo sicer, kakor hočejo, toda ohranijo naj narodno in državno edinstvo, ki je bila ustvarjeno s krvjo tolikih žrtev. Seja je bila zaključena ob 11. ponoči Prihodnja seja je radu jutrišnjega držav-nega praznika c^drejena za petek ob 10. Protinemški iz&redi v Ptuju. — Poslanec Schauer ranjen. — Odmev v skupščini. LJUBLJANA, 23. O binkoštrih praznikih je imelo nako nemško društvo v Ptu;u veselico. Po veselici je prišlo do več spopadov med Nemci in jugoslovanskimi nacijcnalisti. Nemški državni poslanec Schauer iz Celja je bil zadet s kamnom v glavo in se je zgrudil težko ranjen na tla. BELGRAD, 23. Povodom dogodkov v Ptuju med or;unaši in Nemci na zabavi n^l^iškcjIa pevskega društva, pri katerih je bil ranjen nemški poslanec Schauer, je zavladala v nemškem poslanskem klubu velika razburjenost. Nemci označujejo dogodke kot napad reedgo-vornih elementov na zastopnika narodu. Trdijo, da je poslanec Schauer težko ranjen. Tekom včerajšnjega dne so hoteli poseliti notranjega ministra Vujičiča, da bi pri njem vložili osebno protest in zahtevali, naj se krivci dogodkov v Ptuju kaznujejo. Ker pa je bil notranji minister bolan, ko pose ti'i njegovega pomočnika Ranka Trifuroviča, kateremu so obrazložila r,a.devo in zahtevali, naj sc postopa po zakonu. Pomočnik -notranjega ministra jim je odgovoril, da bo zahteval takoj brzc avno poročilo o poteku dogodkov in1 ko dobi potrebne in objektivne podatke, bo poročal notranjemu ministru, ki bo o stvari odločal. V vsakem slučaju pa sc bo postopalo po zakonu. V bel-gradski javnosti pričenja prodirati mnenje, da delaio Nemci v Sloveniji ravno na to, da se čimdalje bolj izzivajo narodni elementi, ker hočejo svoje delo razširiti na podlagi onega prestiža, ki so ga vživali pod Avstrijo. Neugoden vtis Radičevega govora. ^ELGRAD, 24. Radičev £]ovor na proslavi 100-letnice rojstva Ante Starčevića je bil dva clni predmet razprav v vladnih in parlamentarnih krogih in celokupni bel-grajski, javnosti. M»cra se odkrita reči, da je Radičev gtorvor, časi je bil nekoJiko pomirljiv e^tši od njegovih prejšnjih, vendar izzval veliko nezadovoljstvo v vseh političnih krogih, kakor tuidi v vladinih, izvzemšl sevedla kluba dr. Korošca in dr. Spaha. Vsa belgrajska javnest brez razlike sloji na stališču, da ta govor Stjepana Radića ne mere nuditi nobene podlage za sporazum v interesu države. Zlasti se zatrjuje, da se predvseml ne more trpeti, da bi Radič neprestano grdil in psoval sribski narod, ki ga imenujo nekulturnega, ga primerja z divjaki itd. Vsekakor se bo polMični položaj z ozirom iia zadnji govor Stjepana Radića mnogo izpremenil, ker njegove ekstremne izjave o hrva teki irepubiiki! nc morejo ruti) najmanje ugladili peti za sporazum glede jedinstvene države na pcdlagl vidovdanske u&Lave, na katerega edine in izključno more pristati radikalna stranka. Značilno je, da se ta politična izprem.err.ba vidi tudi v pisanju skoraj vseh belgrajskih listov. Večina listov trdi,, da je položaj v tc-liko spremenjen, da sjodi'jo gotovi opo-zicionaln.i krogi, da je sedaj ustvarjen u^Ov-den teren za koalicijo. Stavka srbskih profesorjev. BELGRAD, 24. Do sinoči je pedalo 864 profesorjev in učiteljev srednjih šol svojo ostavko. Od teh jih je samso v Beogradu 241. Od skupnega števila je pedala ostavko 45 ravnateljev. Pričakujejo se še od»go-veri iz 18 krajev. Ako dospejo estavko tudii iz teh krajev, potem je gibanje srednješolskih profesorjev popolnoma uspelo, Vsi profesorji sej pedali indiivMuelno in n« kolektivno osdavko z utemeljitvijo gmatne bede, kakor dovoljuje zaken. Profesorski svet belgrajske filozofske fakultete je imel včeraj sejo, na kateri je sklenil dati srednješolskim profesorjem popolno moralno pomoč. Velika železniška nesreča. OSIJEK, 24. Na postaji Senejci, ne daleč od Osjeka, se- je dogodila predvčerajšnjim po krivdi železničarjev velika železniška nesreča. Na pctniiki vlak, ki je dočel cb 8. zjutraj in stal na postaji \\ ure, so se zaleteli z vso silo štirje tovorni vagon«, ker so jih pričeli železničarii premikati, predno je vlak odpeljal s posrtaje. Udar je bil tako pilovii, da je z vlaka, ki je bil nabito pota potnikom , popadalo več ljudi. Med potniki \e nastala velika panika. Mnogo jih je bilo ranjenih, neki mlajši človek pa je padel pod kolesa, ki so mu odrezale nogi. Uvedena je bila stroga preiskava. Poljska Poljske represalije radi izgona Poljakov iz Nemčije. VARŠAVA, 24. Vsled izgona 78 Poljakov Sov^eti u,paJ(> da ^ dosežen sporazum i fz nemškega ozemlja je vojvoda Foaneranski žagajo takojSnjo sklenitev dogovora ki Nova mternacijooala. HAMBURG, 24. Mednarodni tocijalistični zbor je sklenil ustanoviti novo internacijona-lo, ki se bo imenovala » Socijalisti ćtta interna* cijooala delavcev«. V tej internacijo nali se bodo združile vse obstoječe; soc^aftsU?ne in-ternacifonale. Analiia Lord C ur zon prejel roški odgovor. LONDON, 24. Krasin je izročil lordu Curzonu odgovor ruske vlade na angleški ultimatum.. in pre- dobil povelje za izgon dvakrat toliko Nemcev iz Poljske. Nemčija Tudi Nemci so zadovoljni z Baidwinoan. BERLIN, 24. Berlinski listi večinoma z veseljem pozdravljajo imenovanje BaMWi-na za novega angleškega ministrskega predsednika ter izražajo svoje zadoščenje radi tako; naglo rešene vladne krize. Posebno se poudarjajo njegove vrlme jnia polju narodnega gospodarstva, se hvali moža, ki je gledal na vprašanje odškodnin bolj s praktičnega, kakor s političnega staličša. Vendar bo Baldwin najbrže sledil politiki Bonar Lawa za ohranitev sporazuma. posebni pa angleško-francoskega prijateljstva. Vendar se pa na splošno meni, da bo« politika novega angleškega ministrskega predsednika nudila Nemčiji možnost za( življenje in ohranila njeno enotnost. Na drugi strani pa: napada Bald-wina «Vorwaerts». ki mu očita, da* je za- jati bi jo morali tucg — doma! Jok! Njihova morala je dvojna: c na velja aa sosed«, druga pa za domačo hišo! Res je: sneti na tujem pragu niso lepa stvar, ie manje pa so v čast na lastnem! Koncert pevskega zbora «UčHcljske Zveze*. «Piccolar» od pon deleča (večerna izdaja) je pisal: Peli so zelo zanimive moderne slovenske zborne pesmi, s katerimi so nudili navzočim glasbenikom vrsto skladb, kaj dragocenih po svoji sestavi, često izvrstno zadetih v Sega vi igri fraz, nekatere v resnici navdahnjene od boli, ali mrene poezije, ki jih povija. Posebno n vre- )e treba otneniti melodiozne pesmi Lajovica, nai bi med katerimi ugajajo zlasti «Pomladni spev p, - ? — J--- d- —•---- n-------- Grbčevo dovolil Angležem pravico ribolova V spornih mjerno kolorirane Ravmkove, vodah, dokler ne bo mednarodna konferenca!«0^1 «">li>o», Adamičeve In Mokranjčevo. rešila vprašanje. Ruska vlada je tudi priprav- domotožnega slovanskega učinka Zbor, se-ljena plačati odškodnino radi artacije in! stoječ iz juh,sloh učiteljev — četudi tu pa tam obsoditve dveh angleških podanikov, vendar nestalen vsled svo>e sestave — ie kazal pred pa zavrača trditve o kršitvi angleško-ruskega; vsem v sopranih harmoničen zvojfcin v pastoz-trgovskega dogovora. V slučaju sporazuma bo^i sigurnosti basov izvrstno skupnost v sklad-Čičerm vodil pogajanja z angleškimi za stop- ; nosli in živahnosti kolorita. To m zaslutfa samo ^ ! pevcev, marveč tudi učitelj Srečka Kumarja, Angleška vladna kriza. \ ognjevitega glasbenika iz šole Tembanerjeve, ne bo vstopil v novo ministrstvo. Grki žrtvovali Karagač namesto odScod-nine. LAUSANNE, 24. V grško-turškem sporu se je zgodil čudež: Našel se je način, po katerem bo dobila Turčija svojo1 ofđ-šk o dnino, ne da bi Grčija plačala niti vinarja. Grčija misli namreč prepustiti Turčiji Karagač, mesto s 25 tifeoć prebivalci, ki je za Turčijo velikega strategičnega, po- ... j : litičnega in. trgovskega pomena, Karagač stopnik imperialistična tendence napram j ^ ^ desnem fcegu Marice nasproti na inozemstvu. ! Drinopoljui fti je bil prisojen Grčiji Komunisti zažgali policijsko palačo. j podlagi nrudanijskega dogovora, ki je clola- BERLIN, 24. Iz Gelsenkirchena v ruhrski to reko za grško vzhodno mejo. kotlini poročajo, da so komunisti zasedli in Grki ^ trdovratno ovirali delo konfe- ^^rrS^. P5?^jeb^°re^|rence z vprašanjem pripadnosti tega me~ p ' ' 'steca. Sedaj bi bilo to vprašanje rešeno. ranih. DNEVNE VESTI Proslava 9 letnice napovedi vojne na bojiščih, j iz vrste tistih sodnikov, ki se ne zadiovolju^ Nekoliko tisoč vojnih pohabljencev in mnogo jejo s tem, da bi sodili, ampak sem ter tje drugega občinstva iz vseh strani Italije se je tudi dekretwajo kak zakon. včeraj zbralo ob velikanskem vojnem pokopališču v RedipuJjah, kjer je pc.kopano 30.000 vojakov padlih na kraški planoti. Prisotni so bili: Vojvoda aoslski, ministrski predsednik, on. Mussolini, kateri je bil prišel dan poprej v aeroplanu v Viden;, coate di Torino. voj\*o-da Bergamo. videmski princ, general Diaz, general Pettiti di Roreto, general Castellini, minister Boraldi tržaški prefekt Crispo Mon-cada, tržaški župan sen. Pitacco, poslanci Ba Pri prvi priliki pa bomo zopet enkrat slišali: Saj vsi hočemo sporazum in mirno življenje med obema plemenoma dežele, le tistih par agitatorjev noče tega. Toi je vaša teorija, gospoda, v praksi pa delate kar cd danrs do jutri tako kakor je ravnokar nastopil gospod Brelich. In mi naj kaj takega mimo sprejmemo? Naš narod na Goriškem, kateremu so celo srednjeveški grofje sodili v njegovem jeziku, naj bo sedlaj lomil in jecljal italijanščino pred nelli. Bilucaglia, Giunia, Pesante, Suvich, in s^orji^i sodnikom« plačeval drage tolmače še mnogo drugih dostojanstvenikov. Vojvoda jn prevode, gledal kako se že itak dtcJgo Aostski,nekdanji poveljnik III. armade, >c imel sodni^sfcc! postopanje še bolj zavlačuje na pokopališču slavnostni govor, v katerem je in vse to na, sv^ zemljana kateri živi že Zaiorer kolesarii na olan proslavljal junaštvo padlih vojakov, po govoru tisoč let m od katere plačuje pošteno da- s^sice vrste^ Zatorej. Kole&arpna plan ie oo^ožil v kapelici pokopališča venec. JW;vek! .Saj n«mo koze!* Ne par «agitator-žica ljudstva je okrasila grobove. On. Mussc-; ves naSod je proti takemu postopanju! . . t -i__i.C.. ri.irnfairn eo r«r»tam Ifif-r prizorih. Na koncu cmeaija pohvalno gentno spremljanje gospe Margerita Borto-lottijeve. Konjske dirke, ki so se imele vršiti včeraj, se niso vršile radi nacijonalnih slavnosti ter so bile prenešene na ;utri, v soboto, popoldne. Obgnski in deželni zakon v slovenskem prevodu, ki ga izda Narodna knjigarna v Gorici, izide po nedelji koj prve dni in ga bodo županstva, ki so ga naprej naročila, nrejela še iste dni po pošti. Knjiga je potrebam težko pričakovana in želeti bi bilo, da bi naše občinstvo pridno seglo po nji. Drultvene vesti «šolsko društvo» podružnica pri Sv, Ivanu priredi v nedello dne 17. junija t. 1. vrtno veselico na vrtu Narodnega doma v korist otroškemu vrtcu. Toliko v znanje bratskim društvom. Obenem se vljudno prosijo vsa pevska društva v Trstu m okolici zas sodelovanje s pevskimi točkami. Prijave naj se blagovolijo poslati na podružnico Sofckega društva, Guar-diella 702. — Odbor. ^Charlefeva tetka*, veseloigra v treh dejanjih, se ponovi v nedeljct, 27. t. m. ob 17.30 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Nalašč se fe izbrala talko ugodna ura, da omogoči okoličanom priti k igri- — Režijci vedi g. Gccrbač. Poskrbelo se je za okusno opremo. — Je tcazadnja predstava« ki jo uprizori M. D. r. - Sv. Jakob v tej sezoni; nadejamo se torej obilnega obiska. M. P. D. - Sv. Jakob. Jutrišnji sestanek odpade, ker kna dramatični odsek generalno vajo za nedelfsko igro. - Preds. Športno društvo «Atieno d»eio», ce dajo j^erii so prišli rakih novega predsednika in cianes že brco ubogi, zapuščen; slovenski parL — j Včeraj zjutraj, je krčmar Suvich odkril tat- vi^imo, čemu jc bila odrejena la spremeni- | pred srojim pragosa! Tuds italijanski listi vmo ter jo naznanil orožnikom na policijskem ba. Zelo- se je mudilo gospodu predsedniku perečajo, da so «j ugasiovenski fašisti« nasilno kemisariatu v ulici Sanšta. Brelichu. 19. moja je nastopil svojo novo motili neko nemško slavnosi, da so brez r»-; Nasilen berač. Pred sinočnjim jc prosjačil službo rn že 23. maia sta. izvedeli dve - enega peveda napali udeležence s kamenjem na trgu Liberta 32-letni Fran Gorzan, brez L-; ci= irn/>li ri7'invr> -^a in težko ranili nekega Nsoica. iMi obžalu- staiacga bivailšča. Njegovo beračenje bilo slcvenski strani, ki sta imeli razpravo ^ ^^ ^ kcr sodi, vse drutfo prej nego pSevno, kajti mož je one, gon-ki pretun za goriško oit.iu-o, o^ je da in kamie21 nfyta primerno sred- ki se niso zmenili za njegovo moledovanje, sloven ka razpsva zabranjena, rn tej pri- styo za reševanje narodnih sporov, da ne ozmerjal z raznimi nesramnimi psovkami. Dva liki se je izvedelo, da je bilo prvo dele* t.q- zdravita, marveč zastrupljata. Kljub temu pa mestna stražnika sta zapazila po cen janje ne- vega predsednika, da je zbral okrog sebe da ofcsoj?.mo t-udi mi, nam graja v italijanskih pohlevnega berača ter ga hotela aretirati. To- eltrbi nov predsednik. Gospod Cechet nc ^ S€ moglo dogoditi tkaj hudega?! Pa še neka^'. Mihaleskul, ki se nahaja v ulici ^ Geppa, fc bi bil mogel kar meni nič teb odpraviti to, kar je včeraj še za Ijalo, kar je veljalo ves čas njegovega; bovanja v Gorici in še sto let prej. Tu je '§£'^^h domovin"ru'šena"raz^ napraviti z^ rač^ tvrdke. Možu se je očivid bilo treba poslati posecnega moža iz njh na-Lh je že praV| čc ital^anski »o tožilo vlačiti steklenice s seboj, zato jih j* slavnoznane tržaške «zakonodajne šole»f jisti obsojajo krivico v Mariboru, toda obso- kratkomalo prodal ter si pridrial denar. PODLISTEK WILKIE COLLINS: 6espa v beSem IZFOVEDBE GOSPICE HALCOMBE b6 Tačas je bil grol Fosco v Limmeridge House sprejet kot gtrst, toda na željo gospoda Fairlie-ja se gospoda nista sestala. Občevala •ta pismeno in grof Fosco je s tem sredstvom seznanil gospoda Fairlieia o potankostih smrti njegov« nečakinje. Pismo s tem poročilom ni vsebovalo' nič takega, kar bi ne bilo že znano; le v pripisu je stalo nekaj poseb^ iiega: ta pripis se je nanašai na Ano Ca-therich. Začel je s tem, da sporoča gospodu Fair-Heju, da so našli' Ano Catherick (o kateri mu bo mogla gospica Halcombe kaj več povedati, ko pride v Limmeridge House) v okolici Blackwater Parka ter jo takoj izročili v zdravniško oskrbo in nadzorstvo tja, odkoder je zbežala. To Je bil prvi del pripisa. V drugem delu je opozoril gospoda Fairlie-ja, da -se je duševno stanje Ane Catherich vsled tega, ker ni bila toliko časa pod nadzorstvom, zek> sovraštvo do gospoda Percivnla Glyde. To sovraštvo izvira že od poprej, vendar pa se sedaj pojavlja v novi obliki. Nesretnica si je vtepla v glavo žaliti in nadlegovati gospoda Percrvala, sebe pa povzdigniti v očeh ostalih bolnikov in 6trežnic s tem, da se izdaja za njegovo soprogo. Ta fiksna ideja se ji je bržkone porodila tedaj^ ko si je izgovorila tajen sestanek z gospo Glyde; pri tej priložnosti se je najbrž zavedla o svoji čudoviti podobnosti z umrlo gospo GIyde. Ni izključeno, da ne bi s pismi nadlegovala sorodnikov umrle gospe Glyde in zato opozarja gospoda Fairlie-ja na to dejstvo. Ta pripis je bil predložen gospici Halcombe, ko je prišla v Limmeridge, poleg tega so ji bile izročene obleke in stvari, ki jih je gospa Glyde prinesla s seboj v hiSo svoje tete. Te predmete je gospa Fosco v skrbno napravljenem zavoju odposlala v Cumiterland. Tako so staLe stvari, ko je prišla gospica Halcombe v začetku septembra v Limmeridge. Kmalu za tem je zopet obolela, da ni mogla iz sobe; nrene šibke telesne moči so podlegle duševni bolesti, ker je Se vedno žalovala po sestri Ko je približno v enem mesecu okrevala, je ostala Poštena > na upravništvo. 733 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov-pe najvišjih cenah plačuje edini grosisS ielleli Vita, via Madonnina 10. I. 32 Vesli z Goriškega Iz Vitovelj. Dne 12. t. m. je bila v tukajšnji občini izvanredna slavnost tza hišo g. Persiča Antona iz Vitovelj hiš. št. 2. Ta dan so se poročili kar trije iz te družine, in sicer 2 hčeri in mlajši sn. Ob tej slovesni priliki so se spomnili šolskega društva ter nabrali zanj 53 L. Hvala vsem darovalcem! Novoporočencem pa obilo sreče! DAROVI G. Jo s. fieroe — Osek poslal «Šolskemu društvu^ 89 L namenjenih dnevu «Za deco» srčna hvala! naso Hali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4-- Kdor išče službo, plača polovično cena SLUŽKINJA, 15—17 let stara, se išče. Pojasnila via Gelsi 6/1II. vrata 22, Biščak. (742) GAŠENO APNO se prodaja po L 30— m3. V večjih količinah (na vagone) veliki popusti. «Gas Conrpressi» Chiarbola sup. 355 pri «0spizio Marino» pod Skednjem. (740) TRGOVSKI POMOČNIK z večletno prakso, išče službe v trgovini jestvin. Gre tudi za potnika z manjšo plačo. Naslov pri upravništvu. (741) KRONE L 1.70, goldinarji L 4.55, 5kronski komadi L 8.85, 20 kronski zlati L 81,— Via Pondares 6/1 44 SREBRO, zlato in"briljanle plača več kot drugi; Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 V "V SKLADISCE oetove kisline, ivepSa' in modre ssiice. ANTON GAMBEL Trs« — Via Corotteo št. 1 a - Trs« IB II II II II il II II II IB II II II IC SI II Znana Lozarjeua gostilna na Sv. Jakoba trsa v llutellsnl se preda. Cena ca MOBO Lir. — Po&itKe dale odvetniška pisarna dr. Dinko Puc-a u Ljubljani. 273 ibaeiiiiiiesiiiiisiiisbsiieemeb MLADENKA zmožna vseh del, išče službe pri mali, dobri družini v mestu. Plača po dogovoru. Naslov pri upravništvu. (692) 9 KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR ISCE SLUŽBE, ITD. • INSERIRAJ V »EDINOSTI« © ZAHVALA. Iz globine srca se zahvaljujemo za vse ganljive dokaze sočutja povodom smrti našega nepozabnega strica ozir. brata in svaka vit s. Antona Pipanu mornariškega višjega kurata v pok., župnoga upravitelja v Škrbini Po-ebno se zahvaljujemo vlč. g. dekanu Nemcu, C. g. katehetu Pahorju iz Komna in č. g- kuratu i Oblaku, ki so stali pokojniku v zadnjih urah ob strani, vsej častiti duhovščini, slavnemu županstvu | in spoštovanemu uoiteljstvu za v.se izraze sožalja in častno spremstvo na zadnji pot: iti za darovane. ! vence in cvetje; dormčetmi in komenskemu pev-' skemu zboru za krasne nagrobnice, ter sploh rstm, 'ki so prihiteli v tako obilnem številu izkazat po kojniku zadnjo čast. Bog vsem obilo poplačaj ! ŠKRBINA, 22. u.aja 1023. (276) ŽaSuicii osls'i- vojak v Firenze, nenadno preminul Njegovi zemski ostanki se bodo prepeijali na domače pokopališče. Ostalim Iskreno sož?lje. V AJDOVŠČINI, dne 22. maja 1923. ("275! večkrat v prisrčnih besedah povpraševala po gospici Hakcmbe. Razume se, da se je to vršilo potom grofice. Namesto da bi odgovot-rila na ta pisma, je dala gospica Halcombe tajno nadzorovati hišo v St. John Wood in početje njenih stanovalcev. Toda pri tem ni prišlo nič sumljivega na dan. Tudi tajna poizvedovanja o življenju gospe Rubele niso imela drugačnega uspeha. Ta se je bila nastanila s svojim možem v Londonu pred kakimi Šestimi meseci. Prišla sta iz L v ona m 6ta takoj tedaj najel* neko hišo v bližini Leice-sterskega trga, di jo pripravita za sprejem tujcev, katere je imela v velikem številu privabiti na Angleško industrijska razstava leta 1851. Bila sta solidna človeka in sta redno plačevala svo$e obveznosti. Zadnje poizvedbe so se nanašale na gospoda Persivala Gliđe. On je Hvef v Parizu m sicer zelo zmerno v ozkem kroga angleških in francoskih znancev. Toda v kljub vsem neuspehom teh prizadevanj ni mogla gospica Halcombe mirovati, zato se «e odločila, da otriiče najprej zavod, kamor so v drugič vtakniti Ano Catherick. 2e poprej se je silno zanimala za to ubogo bitje, zdaj pa se je to zanimanje še povečalo; hotela se je prepričati prvič: alt je res. da se skuša Ana Cacherick izdajati za gospo Glyde in drugič (če je to res), kakšni nagibi so jo siliti k tci orevari. CENTRALA TRST <» Delniška Slovnico L 15,009.000 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. AflHrani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank Saksar Stala Bank V ALP AR A! SO: Banco Yugo$law® de ChiSe IzvrSuJe vse banžns posle._ 80F* PREJELA VLOGE Hili bo hranilne knjižice in na tekati račun tsr JIH obrestuj* 90 3 V/o. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. —— Daj« v najem varnostna predale (safes) ■ Zavodov! uradi v Trstu: Vi« Cassa di Risparmia štev. 5 — Via S. Nico!6 žtav. 9 Ttiefii il 1*& 1713,2676. Elaisina m\i oi 9.30 do 12.30 la oi tUS da 16.