Dt=JLAVSKO_ mtšMŠISKA ^ ENOTNOST Brez komentarja! . Člene 502 in 505 italijanskega kazenskega zakonika, po katerih je okupacijsko sodišče sodilo delavcem, je izdal fašistični režim. “Ilf, St. 15. - Ilrnduištvo ul. Monforl 3 - Tm Trst 21. julija 1948. SpodMono iu ubbon. postale II« gruppo Cona: 15 MC, 10 JL; 4 diL RAČUN ZA CONO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK«, TRST 11-5374, ZA JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVNIK« - UPR., LJUBL. 6-90 601-19. IB SPLOŠNI Z obsodbami ne bodo ustavili STAVKI ITALIJI Poslednjem času se je »mrzla 'fta# med taborom miru in ta-JHn vojnih hujskačev po vsem (lu Se bolj zaostrila. Zaostrila , Se je tudi v notranjosti držav ^iva reakcionarnih sil proti ."ednim gibanjem. In te reak-^arne si(e so tudi že odvrgle '0 demokratičnosti ter poka-svoje surovo lice. To se je ^alo zlasti v Italiji spričo o-.^Oa atentata na voditelja ita-demokratičnih množic ' Togliattija. (a atentat hočejo pripisati sa-Nerazsodnemu in zaletelemu ^ertiu študentu, kakor da ne bi dolge fanatične gonje pro-®semu onemu, kar je v Italiji ednega. In za ta atentat je ^ilno ravno to, da je bil izvr-u tem ozračju sovraštva in Me. ^nkcionarji so mislili, da je se-. Prišel trenutek, da zadajo na-^leniu delavskemu gibanju od ^en udarec, toda zmotili so se. '^nsko delovno ljudstvo je od V^lo na podli atentat s splošno °' zasedbo tovarn in protest- \ ^ demonstracijami, i roti temu ■' ^ je takoj brutalno nasto-i policija. A ljudstvo ni kloni-i j, anUo se je, borilo in iztrga. ij Mnogih krajih policiji in voj-iZ r0fc’ Po mestifl itali-tuic je tekla kri in itali-rcafccionarna vlada je tre-litj,, \ Takega odgovora si ni pri- ‘nr! n^de. Opogumljeni po zre-Volitvah, so reakcionarji ll,..1’ da bodo lahko vedrili in l|t|, '• kakor bodo hoteli, toda bi0-° se- [ SJia stavka je dosegla popo-Vse je mirovalo, vla-t s^ati, v delavnicah so gospo-S^vci, vsako življenje je % Italijanska splošna zveza b,- se enkrat pokazala svojo silo, italijanski proleta-,e soojo revolucionarnost. Ker Krušili te moči, so začeli li| (.1 v sami splošni zvezi de-Sti^vkristijanski zastopnik je ’ titl se stavka prekine. Na-Jitejj 13(1 ie tuai gibanje za od-;(!e ^ ^krščanskih)) delavcev od * a- Tako se je tudi ob tej L „0,Cajalo> da se Hlada poslu- X** sredstev, da bi razbila •j)!^ delavstva, da bi s svoji-W,.a.nimi aoenti vnesla razdor X ke vrste. Pol' Vlacti ni uspelo s Scelbi-r>i Q lCaH in z demokristijan-k ilospnti V s‘ndikatih samih, bi I Zak^ Gasperi dosegel s V(.a °nodajo. De Gasperi že ti I0”* ukrePe- «tJa zaščiti l!,Naletfl;a' del°’ družbeni red % t!iin Sn Sa))'" razvoi kolektivnega in J.n v imenu sindikalnih tj * rad uvedel zakonoda-j , avkam, pri čemer so fifji zed nfcgovi ameriški go-C Ssp Zakon°m Taft-Hartlev. ike0a ?ri Sc ^oji italijanskega v,n}udstva’ zat°bi 0° ^ ^ se , OJe rMlragrafe, pozabljali z oodovina „e da ustavija. *akoni niti z nasiljem. borbe tržaškega delavstva za napredek in pravico Gonja proti tovarniškim odborom in Enotnim sindikatom sploh se je končala z obsodbo 14 članov tovarniških odborov na osnovi fašističnega zakona. Po obsodbi je sledilo še suspendiranje teh obsojenih delavcev z dela in odpust 18 delavcev, da so se udeležili napada na urad notranje komisije Delavske zbornice v ladjedelnici Sv. Marka. Kakor smo že poročali, je okupacijska policija aretirala 6. t. m. 17 članov tovarniških odborov CRDA. Obtožili so jih kršitve členov 505 in 502 italijanskega kazenskega zakonika. Pri tem so si upali še nesramno trditi, da so vedno kazali razumevanje za potrebe delavskega razreda in da zato tudi ob tej priliki branijo resnične koristi organiziranih delavcev. Gospodje pri okupacijski vojaški upravi in njihovi tržaški valpti so pač mislili, da je sedaj nastopil u-goden čas za odločno ofenzivo Proti delavstvu. Njihov izgovor, da so bile stavke v ladjedelnicah nezakonite, češ da niso bile ekonomskega izvora, je toliko bolj smešen, ko so celo podprli stavko Delavske zbornice, ki je imela popolnoma političen značaj. Toliko bolj je ogorčil nastop okupacijskih oblasti vse napredno delavstvo, ker so bili dogodki, ki so se razvijali v zadnjem času, posledica šovinističnega nastopa delodajalcev in Delavske zbornice, ki so hoteli izločiti iz ladjedelnic slovenski jezik, katerega uporaba je zajamčena v mirovni pogodbi. Trdna enotnost Toda zmotili so se, če so mislili, da bodo s tem razbili enotnost delavstva. Krivični nastop oblasti, je imel za posledico še večjo strnitev delavskih vrst in vsega demokratičnega ljudstva sploh. 2e takoj naslednji dan so Enotni sindikati sklicali v prostorih Delavske športne zveze sejo in razpravljali o tem novem napadu na delavstvo. Na tej seji so ugotovili, da so bili Enotni sindikati kot temeljna organizacija vsega demokratičnega gibanja pri nas vedno glavni cilj za napade predstavnikov anglo - ameriškega imperializma v Trstu. To pot so naperili svojo ost proti tovarniškim Njegov novi napad proti Splošni zvezi dela in proti sindikalnim svoboščinam bo naletel na enak odpor, kakor ga je izzval ostudni zločin mladega prenapeteža pod vplivom, reakcionarne gonje, za katero nosi italijanska vlada odgovornost. Tudi ob tej priliki se je tukajšna Delavska zbornica razgalila in pokazala, da stoji na reakcionarnih pozicijah. Na predlog Enotnih sindikatov po skupni solidarnostni akciji se je zbornica izgovarjala na svoj platonski proglas, v katerem je. obsodila atentat, ker pač ni mogla drugače. In ravno ta zbornica je vedno poudarjala svojo navezanost na Italijo in svojo solidarnost z italijanskim delovnim ljudstvom, dejansko pa je to le solidarnost z onimi, ki italijansko delovno ljudstvo zatirajo in izkoriščajo ter pošiljajo nadenj svoje oborožene valpete, dq streljajo nanj iz svojih brzostrelk in tankov. odborom, ki so bili vedno trn v peti delodajalcem in Delavski zbornici. Najprej so napadali le posamezne člane teh odborov, nato pa so aretirale kar cele odbore. S tem so hoteli zadeti naše delavstvo v njegovih najosnovnejših pravicah. Preprečiti so hoteli zborovanja v tovarnah in uveljavljenje narodnostne enakopravnosti. Na protest Enotnih sindikatov pri generalu Gaitherju proti nezakonitim aretacijam je general Gai-ther poslal predrzen in ciničen odgovor. V odgovoru je poudaril, da so bili delavci aretirani zaradi kršitve členov 502 in 505 italijanskega kazenskega zakonika, zato bo imelo to vprašanje svoj naravni tok pred sodiščem. Dejal je, da je bil ukrep podvzet v njihovi osnovni pravici do dela brez vmešavanja in ustrahovanja s strani voditeljev, ki vodijo delavce po političnih ciljih Ce voditelji sindikata ne morejo prevzeti odgovornost za dejanja njegovih članov, naj podajo ostavko. O vsem tem so se pogovorili delavci na omenjeni seji in ostro kritizirali odgovor vojaške uprave. Zborovanje na Najbolj jasen odgovor pa je dala na spletke okupacijskih oblasti in njenih podrepnikov ogromna množica delovnega ljudstva, ki’ se je pretekli ponedeljek zbrala na trgu Perugino. To zborovanje desettiso-čev tržaških delavcev je ponovno dokazalo strnjenost tržaškega delavskega razred^ okoli njegovih sindikatov, ki ga vodijo že tri leta v težkem boju za izvojevanje vseh gospodarskih, socialnih in političnih pravic. Govorniki so na zborovanju poudarjali, da se reakcija poslužuje istih metod, kot so jih leta 1920 in 1921 uporabljali fašisti, ki so uničevali Slovencem vse njihove ustanove. Slovensko ljudstvo si je s svojo borbo samo priborilo pravice govoriti in pisati v svojem jeziku in te pravice mu ne bo nihče več vzel. Tov. Destradi, predsednik Enotnih sindikatov, je dejal, dg so Enotni sindikati bili vedno na poti reakcionarjem ter so jim povzročali velike skrbi. Enotni sindikati so velika zapreka vsem tistim, ki bi radi podjarmili delovno ljudstvo in ga vpregli v voz imperializma. Domača reakcija je skupno z gospodarji z onstran oceana mobilizirala ves upravni aparat, da bi uničila sindikat in tako preprečila delavcem vsgko udejstvovanje. Ta ofenziva se je začela v ladjedelnici Sv. Marka z geslom: tu se govori samo italijanski. To je geslo italijanskih fašistov in skvadristov. S tem geslom so organizirali tudi stavko, ki je bila le stavka delodajalcev in conskega sveta. Delavci se te stavke niso udeležili in tramvajski sprevodniki so opravljali svojo službo kljub metanju kamenja v tramvajske vozove. Odpust tov. Da-pretta in Zaccarije jz ladjedelnice Sv. Marka in tovarne strojev in aretacija članov tovarniških odborov Združenih jadranskih ladjedelnic, sta imela namen razbiti sindikalne organizacije in odtegniti po- Sklenili so poslati protestno resolucijo Združenim narodom in pisma Svetovni sindikalni zvezi, italijanski splošni zvezi dela in jugoslovanskim sindikatom. Istega dne so Enotni sindikati izdali tudi na vse delavce in meščana proglas. V proglasu so ugotovili, da anglo-ameriška vojaška uprava krši najosnovnejše sindikalne svoboščine in hoče razbiti razredno sindikalno gibanje, ki se bori, da zagotovi delavskemu razredu najnujnejše potrebščine. Enotni sindikati so pozvali delavski razred, naj strne svoje vrste in ostane bolj kot kdaj koli strnjen okrog sindikalne organizacije in odgovori z odločnostjo na vse izzivalne napade. Protestu Enotnih sindikatov se je pridružila tudi SIAU s svojim proglasom. Spričo vseh teh protestov in enotnega nastopa vsega delavstva so bile okupacijske oblasti prisiljene izpustiti 17 aretiranih tovarišev na začasno svobodo proti kavciji. Ljudstvo je pokazalo svojo solidarnost tudi s tem da je začelo zbirati prispevke za aretirane tovariše. trga Perugino | zornost delavstva od življenjskega I vprašanja zapore nad odpusti z dela. Nesramna gonja je dosegla višek s tem, da so hoteli zopet spraviti k življenju člene fašističnega zakona, ki ga je izdal fašistični režim v zaščito interesov delodajalcev, da bi preprečil s silo zakona vsako obrambno akcijo delavstva. Sedanji položaj je zelo težek. Oni gospodje, ki so likvidirali francosko letalsko industrijo in ki povzročajo brezposelnost v Italiji, mislijo, da je prišel trenutek, da tudi pri nas popolnoma podredijo delavstvo. Toda to delavstvo se bo še naprej borilo proti vključitvi našega mesta v Marshallov načrt. Da bi razumeli vso sedanjo pro-tidelavsko akcijo, moramo pogledati v preteklost. Ze v začetku tega leta so bili delavci deležni delodajalske pfenzive. Začeli so se množični odpusti z dela. Enotni sindikati so zahtevali od vojaške uprave, naj izda ukaz, da zaustavi val odpustov. VU je hotela z ukazom 109 odvrniti pozornost delavstva od njegovih problemov. 31. maja je potekel rok za ta ukaz in zaradi tega so delodajalci začeli podtalno spletkariti, da bi jim uspelo sedaj, kar jim je spodletelo januarja meseca. Tako so se začeli vrstiti odpusti za odpusti. Hkrati pa se je začela akcija Enotnih sindikatov, ki so stopnjevali svojo borbo za zaporo nad odpusti. Budnost Enotnih sindikatov ni bila všeč tem ljudem, ki sp s strahom opazili, da je o njihovi politiki ves svet obveščen. Zaradi tega jim ni preostajalo drugega, kot da skušajo postaviti izven zakona Enotne sindikate in odvrniti pozornost delavskega razreda od aktualnih vprašanj. Da bi dosegli svoj cilj, so si zadali nalogo, da onemogočijo delovanje razrednih sindikatov. Toda tudi to jim j J spodletelo. Aretirali so tovariše iz tovarniških odborov in so čakali, da nastopi velika splošna stavka. Bili pa so hudo razočarani, ko se jim niso uresničile želje in načrti. Nikdar pa jim ne bo uspelo narekovati Enotnim sindikatom metod borbe, ki jih bodo sindikati sami izbirali. Tov. Destradi je končal svoj govor z besedami: »Trenutek je zelo resen: ali se bomo borili kot delavski razred prednja straža demokratičnega pokreta v obrambi svobode in pravic, ali pa bom0 postali izkoriščana in teptana čreda«. Zborovanje se je zaključilo ob velikanskem navdušenju zbranih delavskih množic. Pretekli torek pa se je sestalo višje vojaško sodišče in sodilo ob- (Nadaljevanje na 2. strani) POZIV i/stun težaškim delavcem in demokratičnim ustanovam Ustanovljen je bil odbor za pomoč aretiranim tovarišem iz ladjedelnic. Sedež tega odbora je v prostorih Enotnih sindikatov v ul. Im-briani 5 pri strokovni zvezi kovinarjev. Ta odbor sestavljajo člani upravnih odborov vseh strok. Njegova naloga pa je nuditi stvarno pomoč družinam tovarišev, ki so bili aretirani samo zaradi tega, ker so branili demokratične pridobitve našega naroda in sicer slovenske napise v ladjedelnicah. Sindikalni položaj pri nas je danes zelo ogrožen. To pa zaradi tega, ker se vojaška uprava poslužuje proti Enotnim sindikatom fašističnih zakonov italijanskega kazenskega zakonika. Čeprav sama italijanska ustava prepoveduje njihovo uporabo, so se jih tukaj pri nas poslužili proti naši sindikalni organizaciji. Zato je potrebno, da začnemo odločno borbo, da tako stremo cilje mednarodnega in lokalnega imperializma, ki skuša škodovati 'koristi tržaškega ljudstva. Da bi jim ti njihovi načrti uspeli, so nas naši sovražniki hoteli, prisiliti, da bi stopili v splošno stavko. Toda stavkali bomo, kadar bomo hoteli mi. Sedaj pa je potrebna materialna in moralna solidarnost. Prav zaradi tega sc odbor za solidarnost z aretiranimi tovariši iz ladjedelnic obrača na vse tržaške delavce in ustanove, naj še bolj kot v preteklosti pokažejo svojo dejansko pomoč. To svojo pomoč naj izkažejo po svojih zmožnostih in prostovoljno z enkratnim prispevkom ali pa s tedenskimi prispevki do konca sedanje dobe za pomoč tovarniških odborov in drugim. Na tq način bodo delavci in ustanove pokazali svojo odločnost in strnjenost, ki bosta istočasno podobni splošni stavki. Tovarniški delavci, izobraženstvo in kmetje bodo na ta način stopili v borbo za obrambo sindikalnih pravic, ki zar devajo vse tržaško prebivalstvo. Ponavljamo, da bo zbirka namenjena v prid družinam aretiranih in obsojenih tovarišev in pa za delno kritje sodnih stroškov. Smrt fašizmu! Svobodo narodu! Odbor za solidarnost z aretiranimi tovariši iz ladjedelnic Delavcem iz tržaške okolice odvzemajo delavske knjižice s pretvezo, da imajo zemljo Urad za delo je začel sedaj odvzemati delovne knjižice tistim našim delavcem, ki so si že pred leti poiskali zaposlitve v mestu, ker sc ne morejo preživljati na kraškem kamenju. Pred dnevi so odvzeli knjižice dvema delavcema iz Padrič, enemu iz Ban in Bazovice. Tov. Grgič iz Padrič, ki so mu sedaj odvzeli knjižico. Je delal v Trstu že celih 30 let. Sedaj je na cesti. Na uradu za delo so povedali predstavniku Kmečkih sindikatov, da imajo že pripravljen seznam novih 80 delavcev, ki imajo malenkost zemlje in katerim bodo v najkrajšem času odvzeli delavske knjižice s pretvezo, da Se lahko preživljajo s kmetijo. Pri tem se sklicujejo na površino zemlje, ne vprašajo pa, kakšna je ta zemlja. Vsakdo, ki dobro pozna razmere na Krasu in v tržaški okolici,, prav dobro ve, da se lahko na prste seštejejo kmetje, ki se lahko sami preživljajo. Na uradu za delo prav gotovo ne poznajo, ali nočejo razumeti stvarnega stanja. Večkrat smo že pisali v našem listu o težkem položaju našega kmeta posebno pod okupacijsko upravo. O stanju polovinarjev in najemnikov bi bilo odveč ponovno pisati. Pod sedanjo oblastjo so gospodarji dobili potuho, povišali so najemnino za 28 krat, sedaj jo hočejo zvišati kar za 68 krat. Kdo bo to vzdržal? Vsak dan nakladajo nove davke vseh Vrst, tako da se človek med njimi niti več ne znajde. Ko so gradili novo cesto, so izginile številne njive, pašniki, vinogradi in travniki. In koliko Škode je bilo poleg tega še povzročene Mezdni sporazum za vrtnari e Na sedežu pokrajinske zveze vrtnarjev je bil pred dnevi podpisan sporazum med predstavniki sindikalnih organizacij, ki določa seznam plač za vse vrtnarje, uslužbene pri podjetjih za gojenje cvetlic, rastlin in sadnih dreves in za uslužbence v zasebnih vilah. Objavljamo zaključke mezdnega sporazuma (prva številka pomeni osnovno mesečno plačo, druga dnevno draginj, sko doklado). Stalni delavci Glavni vrtnar 8.000.— 520. Vrtnar gojitelj 7.400.— 520.— Pomožni delavec 6.425,— 520,— Pomožni vrtnar 6.425.— 520,— Vajenec, 16-17 let 3 615.— 374,— Vajenec 14-16 let 2.620.— 312,— Začasni delavci (plača za 1 uro) Glavni vrtnar 40.25 520,— Vrtnar gojitelj 37.25 520.— Pomožni vrtnar 33.50 520,— Pomožni delavec 33.50 520,— Navadni delavci Moški od 18-65 let 28,— 520,— » 17-18 » 24.70 457.60 » 16-17 » 21.50 374.50 » 15-16 » 19,— 374.50 » 14-15 » 17.50 312,— Žene od 18-60 » 20.60 468,— » 16-18 » 19,— 390.— » 14-16 » 15.65 327 — prizadetim kmetom. Zadnja tri leta pa je napravila izredna suša tudi svoje. Okupacijska vojska pa nemoteno nadaljuje svoje uničevalno delo, ruši zidove, uničuje travnike, njive, nasade in vinograde. Nočejo prenehati, še manj pa plačati povzročene škode. Dnevno prihajajo na Kmečki sindikat prizadeti kmetje in se pritožujejo o novi škodi. Kaj je ob vsem tem ukrenila tukajšnja oblast? Sedaj odjemajo delavske knjižice onim revnim kmetom-prole-tarcem, ki imajo nekaj metrov kraš-kih tal, kamenja in morda brinja. Tako se ne bo rešilo vprašanje Tržaškega ozemlja. Taki ukrepi so krivični in predstavljajo višek nesramnosti. Kdor se od pičlih kraških tal ne more preživljati, ima polno pravico poiskati si zaposlitve drugje. Po vseh demokratičnih deželah pa dobivajo kmetje vsakovrstne ugodnosti, da se dvigne splošno gospodarstvo in kmetijstvo. Toda vse jasno dokazuje, da tukajšnje sedanje oblasti tega nočejo razumeti, ker je vse njihovo delovanje nasprotno dvigu našega kmetijstva in gospodarstva. Skrajni čas je, da se krene na drugo pot, toda ne s takimi ukrepi kot sedaj. Sklenitev normativnega sporazuma za uslužbence spedicijskii) podjetij in pomorskih agencij Pred kratkim so se končala pogajanja za sklenitev normativne pogodbe za uslužbence spedicijskih podjetij in pomorskih agencij. S to pogodbo se je precej izboljšal položaj teh uslužbencev. Prinašamo kratek izvleček pogodbe, ki stopi v veljavo vzvratno s 1. julijem t. 1. Vsi uslužbenci dobe nakazilo «una tantum« in sicer uradniki I. kat. 7.000 lir, II kat 6.000 lir, III a. 5.000 lir. III b. 3.000 lir in delavci 3.000 lir. Delavci: Poleg tega so se delodajalci obvezali, da bodo dajali vzvratno od 1. maja t. 1. vsak mesec predujem na račun dokončne določitve mezd. Vozačem v mestu se zniža delovni čas od 60 na 54 ur na teden. Za izredno delo bodo računali odstotek od celotne plače z draginjsko doklado vred. Delavci, ki opravljajo neprenehoma več kot 8 ur nočnega dela. imajo pravico na pol dneva plačanega počitka. Nato določa pogodba, kateri dnevi veljajo za praznike. Delavci, ki so zaposleni pri podjetju nad 15 let, dobe dvajset delovnih dni dopusta. Delavci, ki se poročijo dobe 12 dni. Za časa bolezni ohrani delavec svojo službo 7 mesecev in dobiva celotno plačo tri mesece. Če se delavcu pripeti nezgoda, mu o-stane službeno mesto do njegovega kliničnega ozdravljenja ali pa do izjave o popolni nezmožnosti, dela. Delavec dobi celotno plačo 7 mesecev. Zvišana je tudi odpravnina v primeru odpusta z dela. Delodajalci prispevajo s polovico stroški za delovno obleko. Noseče delavke dobe tri četrtine mezde za dobo treh Stavka petrolejskih delavcev Stavka petrolejskih delavcev, ki se že dolgo časa odlično bore za zagotovitev svojih pravic, še vedno v Italiji in v Trstu. Vsi delavci so strnjeni in stavka je popolna. Zaradi tega je že začel trpeti tudi avtomobilski prevoz v Trstu. Omejen je zlasti prevoz avto-taksijev in avtobusov. mesecev pred porodom in šest tednov po porodu. Uradniki: Delovni čas je bil znižan od 48 na 45 tedenskih ur. Tudi uradniki imajo pravico do pol dneva plačanega počitka, če opravljajo izredno nočno delo. Uradnik, ki so nameščeni pet let, ohranijo v primeru bolezni svoje službeno mesto 6 mesecev. Celo plačo dobe za dva meseca, ostale 4 mesece pa 50 odst. Od 5 do 15 let ohranijo svoje službeno mesto 9 mesecev in dobe celo plačo tri mesece, po 15 letih službe pa ohranijo svoje mesto 12 mesecev in dobe celotno plačo 4 mesece. Gepiieme kokoši Mnogi kokošjerejci niso do sedaj razumeli pomena cepljenja proti raznim boleznim in so se posluževali večkrat zelo nevarnih in škodljivih sredstev. Na našem ozemlju bodo začeli sedaj cepiti kokoši proti kokošji difteriji ali davici, da se tako uniči bolezen in prepreči njeno razširjenje. Zato vabimo kokošjerejce, naj dajo pocepiti vse svoje kokoši. Zivinozdravniki bodo cepili y naslednjih krajih: Trst — Veterinarski urad v ul. Colonia -24 in pri Krematoriju v Istrski ulici vsak dan od 8 do 0.30 ure. Bazovica — vsako drugo soboto od 10 do 11 ure pri Zavodu za zdravljenje goveje jalovosti, gostilna Leban. Prosek — pri bikorejcu Dolenc vsako drugo sredo od 10 do 11 ure. Opčina Milje — v Plavijah pri bikorejcu Eler Anton vsak ponedeljek od 15 do 17 ure. Opčina Dolina — v Mačkovljah pri bikorejcu Parovel Maks vsak torek od 15 do 17 ure. V Boljuncu pri bikorejcu Strajn Jože vsak petek od 15 do 17 ure. Opčina Zgonik — pri Zavodu za zdravljenje jalovosti, posest. Gruden, vsak petek od 10. do 12. ure. Cepivo je brezplačno, kmetovalci bodo plačali samo delo živinozdrav-niku. Z obsodbami ne bodo ustavili (Nadaljevanje s t, strani) toženim delavcem. Odvetniki so opozorili sodišče, da je proglas Št. 4 VU ukinil vse fašistične zakone v okviru gospodarstva, torej tudi omenjene člene, ki se jih je posluževal fašizem zato, da je v svoji gospodarski politiki zabranjeval stavke. Sodišče seveda ni soglašalo s tem. Naslednji dan je sodišče ukinilo sodni postopek proti tov. Da-prettu, Zaccarijl in Dagnelutu, katerim niso mogli dokazati, da so sodelovali pri stavkah. Kljub temu da je obramba v celoti pobila vse dokaze v obtožnici, je sodišče obsodilo 14 tovarišev na 6 mesecev zapora z odgoditvijo in 16.000 lir globe. Tako so še enkrat potrdili, da so pri nas še vedno v veljavi fašistični zakoni. Končno so te delavce, kakor smo že omenili v začetku, še suspendirali z dela. Na to izzivanje so delavci v ladjedelnicah GRDA odgovorili z zborovanji in po svojih predstavnikih izrazili ogorčenje zaradi odstranitve z dela članov tovarniških od- borov. Delegacija delavcev iz la* jedelnic in predstavnik Zvez* enotnih sindikatov so tudi odšli n* urad za delo, kjer so govorili * štirih najvažnejših vprašanjih, 1° je: o prekinitvi delovanja tovarni ških odborov v ladjedelnicah, o odpustu tov. Dapretta in Zaccarije* o odpustu tov. Moratta in o odpustu z dela 18 delavcev iz ladjedeh niče Sv. Marka, ne da bi bil za*° naveden kakršen koli vzrok. Tečaj vrtnarje v Piran« Bodoče otroške vrtnarice, ki s0 eedaj na tečaju v Piranu, bodo t. m. zapustile tečaj do 15. septei"' bra, da se nekoliko odpočijejo. N* to se bodo vrnile k učenju še z* en mesec. Po končanem tečaju do napravile izpite ter dobile di' plome, nakar bodo nastavljene P0 raznih otroških vrtcih, kjer se do s pomočjo starejših In izku^ nih kolegic še učile in izpopotui6' vale. Skrb za zdrav naraščal odšlo 1160 otrok V počitniške kolonije je Pred desetimi dnevi so šle prve skupine naših otrok v letošnje po-čistniške zdravstene kolonije v razne kraje Jugoslavije. Iz Trsta jih je šlo 700 v Srbijo in Slovenijo, Kranj, Črnomelj, Postojna, St. Peter pri v rici in drugam. Šibki otroci so bili poslani v Bovec, kjer je primeren kraj in dober zrak. Ko se bodo vrnili otroci prve skupine, v polovici prihodnjega meseca, bodo odšle druge skupine na enomesečno letovanje. Za vse otroke iz Trsta skrbi Rdeči križ Tržaškega ozemlja. Odsek za socialno skrbstvo v istrskem okrožju pa je poslal 460 otrok v Sv. Pavel, Šmihel pri Novem mestu, na Štajersko in v Her-pelje-Kozino. Iz Slovenije pa je prišlo v Portorož 240 otrok, katere je poslalo ministrstvo za prosveto ljudske republike Slovenije. Otroci so povsod pod dobrim vodstvom vzgojiteljev, tako se ni treba staršem prav nič h -i- Domov že prihajajo pisma naših malčkov, ki se povsod počutijo prav dobro. prej naročijo lesene vinske Po90 je bilo junija lanskega leta v Pragi in ki so se ga udeležili tudi predstavniki nemških sindikatov, je bilo poudarjeno, da je osnovni pogoj za enotnost nemškega sindikalnega gibanja in združitev nemških sindikatov ne samo v conskem, ampak v vsem nemškem obsegu. Ta svet je med ostalim priporočil nemškim sindikatom, naj skličejo vsenemški sindikalni kongres, da bi bili nemški sindika* lahko po tem kongresu sprejeti v Svetovno sindikalno zvezo. Skoraj povsod so tudi v Nemčiji sprejeli canja vsenemškega sindikalnega kongresa. Težnja nemških delovnih ljudi po-cnotnosti je naletela na ogorčen odpor okupacijskih oblasti v zapadnih conah. Med tem ko je sovjetska vojaška uprava v Nemči v celoti odobrila program združitve nemških sindikatov, okupacijske oblasti zapadnih con stalno poskušajo, kako bi preprečile uresničenje tega programa. Poleg različni*-upravnih ukrepov izkoriščajo za-padne oblasti tudi svojo agenturo v nemških sindikatih zapadnih con. To rušilno delo naperjeno proti nemškemu sindikalnemu gibanju vodi znani Irv/ing Brown, višji uradnik vlade ZDA, ki nastopa v vlogi evropskega predstavnika i-eakcionarne ameriške zveze dela. Na njegovo pobudo so v Stuttgartu odprli celo poseben nemški urad ameriške zveze dela. Ta urad razpolaga z ogromnimi sredstvi in lovi na svojo stran podkupljive sindikalne funkcionarje iz vrst stare nemške birokracije, tesno povezane s Schumacherjevimi pristaši. Ob podpori oblasti ovirajo desni socialdemokrati na vse mogoče na- ki za to tiče v tem, da sindikat | sklepe p potrebi skorajšnjega skll-1 čine borbo delovnega ljudstva. Na vse načine skušajo dokazati, da je enotnost nemških sindikatov nemogoča stvar. Na neki konferenci v Druždanih- so ti gospodje izjavili, da ne morejo sprejeli nobenih sklepov, ker niso navzoči delegati iz francoske cone. Voditelji sindikatov biconije so tudi odklonili, da bi prisostvovali letošnjemu majskemu zasedanju izvršnega odbora Svetovne sindikalne zveze v Rimu, ki je ponovno pretresala vprašanje sindikatov v Nemčiji v upanju, da bodo morali zaradi njihove odsotnosti preložiti razpravljanje o tem izredno važnem vprašanju, kar pa se jim ni posrečilo. Delovno ljudstvo zapadnih con vedno bolj obsoja politiko anglo-ameriških oblasti, ki prepuščajo znanim hitleriJancem vodilne položaje v upravi in nočejo izvesti agrarne reforme, ampak nasprotno celo dovoljujejo, da nemški inozemski monopolisti bogatijo na račun delovnega ljudstva. Takšna politika je privedla do pomanjkanja in popolnega ©siromašenja delovnih ljudi ter izzvala val novih stavkovnih gibanj delavcev In nameščencev v zapadnih conah. Drug prepričljiv dokaz, da sta- ra nemška sindikalna Uro^fl čedalje bolj izgublja svoj d«' množicah, so pokazale vo*1 tretjo konferenc® pij* legatov za ------- . . svobodnih sindikatov Beru imenovana ((neodvisna sfli opozicija«, ki jo vodijo 0 v cialdemokrati, je doživela , pl’ litvah poraz. Dobila je kpl * kaj več kakor 1 četrtino ^ iji. sov. Velika večina delovne-^ jii stva ne le s sovjetskega z zapadnega področja j-oU rf glasovala za enotnost ih jel9’ litiki razbijanja Nemčije 5o skega razreda. Zaradi t®8 ^ voditelji opozicije odločuj monstrativno zapustijo renco. Za takšen korak t0 st K so 5 ^ rali odločiti zato, ker so ta*® K tevali njihovi gospodarji cije ob enotnosti ne* .. lov ne mogli spremeniti j|jlK-. vojaško bazo bloka ftoi0 j# držav. Toda ti voditelji ^ leteli na vedno bolj rai0zfe^t*^ nemškega delavskega hoče enotno in demoK* Jeno Nemčijo, razmerno nizko ceno 550 Ur 'a ^ logram. Sklenili so, da bo njih i*^ prodajala Kmetijska zadruga-dinili so se tudi v tem, da se v daljša rok za pašo čebel, ki s° .a[i poslali v Jugoslavijo. Razprav, so tudi o raznih praktičnih S s Od čedaškega pristana tio proseških „pašnfev“ Kaj potrebujejo na Kontovelju - Težave delavcev in kmetov obilnem deževju in slabem vre-•teu se je zopet prikazalo sonce. Iz ^a se lepo vidi v čistem zraku ves JtoSki greben, ki se strmo dviga od ^vina do Rojana. Sop hišic kljubuje ™rii in strmini, zdi se ti, da se bo ^ skupaj zrušilo v morje. Tržača-^ je vedno pred očmi ta vasica J11 zalivom. Jz starih hiš pa štejejo teačini, ki so bili nekdaj sami ri- ža nas ne zmeni*. V vasi je velika kriza za drva. Lani Je bilo v tem gozdu nad 500 suhih dreves. Ko so delali novo cesto, so porušili tudi mnogo borovcev. Poleg tega je tudi mnogo suhih vej, ki bi gospodinjam prav dobro prišle za kurjavo. Domačini so za to zaprosili občino, pa so ostali praznih rok. Problem kuriva je zelo pereč po KONTOV EL J, STRAŽA OB JADRANU ladij v tržaškem pri- f6' koliko je Wu. jkontovelj je prava opazovalnica; r*viio, da je v starih časih od tu ^ tamkajšnji graščak jadrnice, ki ^ Plule tam mimoš Od daleč se zdi . n»ša obalna vas nekam majhna, pa * vendar tisoč prebivalcev. Prvo je bilo tam, kjer pravijo se-J domač*»il «v starcdahe, nato pri 'Stntah in ob hribu vedno bolj gori J Proseku. . tvl naseljenci so se bavili največ ,'bolovom, nato tudi s kmetijstvom. Pa je ribičev še 15. večjih kme-u *• nekaj družin pa si pomaga ne-i, z zemljo in z drugim. Cvetii-^ tržaški trg goji 10 družin, ostali Ul b* delavci po tržaških tovarnah lll^toanjših podjetjih. Ker ni več to-jj dela na cestah, je sedaj v vasi *> nezaposlenih. bi šla oblast na roko, bi se de-(u Boij bi delali, če bi bili gotovi, jutri za v lonec*. Tako pravi ^{in. Bil je delavec, pa nima več i*-Sedaj se je še bolj oprijel male Žveplal je trte; odložil je bi J6’ 110 sem prižel mimo in sedaj !t pripoveduje marsikaj zanimivega 5Vt>je vasi. Prej gozd, 2daj niti suhe veje iaiS. pred leti so imeli naši de-S°zd, po domače pravimo »veliki I« Vci» in «vejna». Imeli so vsi svo-ko Je bila potreba so se li. ?upan in desetarji, se pogovo-n razdelili vaščanom drva za ku-2daj pa ni več tako. Gozd je , v roke tržaške občine, ki se ^---------- --------------------- vseh kraških vaseh, posebno pa v okolici Trsta. In vendar so bili nekdaj gozdovi tudi tod. Toda iz enega ali drugega razloga so izginili. Sedaj so začeli nekoliko pogozdovati tudi na Kontovelju. Nasadili so 300 orehov, 200 brestov in 100 lip. Nekaj Je že, toda še vse premalo. Lahko bi posadili mnogo več orehov In še drugega drevja. Delavci potrebujejo svoj avtobus Na Kontovelju, Proseku in Gabro-vici Je mnogo delavcev, žensk, uradnikov in dijakov, ki hodijo vsak dan v Trst. Samo iz Kontovelja jih 150 dnevno, iz vseh treh vasi pa nad 500, Hoditi morajo do Barkovelj, ali na postajo, ki je oddaljena, ali pa ž avtobusom, ki Je premajhen in predrag ea delavca ali žensko, ki gre v Trst, da se preživi. Potrebno je, da občina dodeli poseben avtobus samo za delavce, uradnike in dijake, ki bi vozil zjutraj v Trst, zvečer pa domov. Delavci bi mnogo prihranili na denarju in času. Kontoveljske hiše so stisnjene druga ob drugo, vmes pa so ozke ulice. Občina bi napravila svojo dolžnost, če bi izgradila nekaj javnih stranišč eno kopališče, pralnico in dve napajališči za živino. Domačini so za to zaprosili že lani, zdi se pa, da je Trst zelo, zelo daleč in ima gospoda na občini preslab spomin in razumevanje za potrebe naših vasi. Zaklad iščejo Glavne ceste so dobre, to-*-' poljske so kar obupne, tako da nK-.ajo kme- tje marsikdaj nositi vse na ramenih. Tudi za občinske ceste se nihče ne zmeni. S Med vojno je eksplodirala municija in raznesla »Goli vrh». Sedaj koplje* jo in iščejo zaklad, ki so ga baje Nemci med vojno tam zakopali. Takoj za Kontoveljem je Prosek. Tujcu se zdi vse ena sama velika vas aii trg. Pa je vendar nekaj razlike v običajih, govorici in značaju obeh sosedov. Prosečani očitajo Kontovelj-eem, da so preveč bahavi in oponašajo njihovo govorico. Pred desetletji so se grdo gledali, otroci so se kamenjali, ko so SH iz šole. Fantje pa so se radi poprijeli za vsako malenkost; tudi to je izginilo, vaščani se sedaj prav dobro razumejo. Na Proseku bi lahko bilo več vina in olja Prosek je precej večji kot Konto-velj saj ima skoraj dva tisoč prebivalcev in 335 hiš, Tu je bolj razvito kmetijstvo, posebno vinogradništvo. »Prosekar* je dobro znan v Trstu in drugod. Skoda je le, da ga ni več in da ni tipozirano. Na Proseku pridela 1200 hi. Najbolj uspeva mehka in trda malvazija. Malvazija pa, ki so jo prinesli iz Ronkov se ni dobro izkazala, ker postane vino čez nekaj mesecev kislo. Lahko bi bilo na Proseku več vina, več sadja, če ne bi ljudje zapuščali zemljo. Marsikdo, ki gleda od daleč, pravi, da ne more nič rasti, ker je sam kamen. Toda to ni res, ker na obalni strani, na bregu, so lepe njivice, druga nad drugo. Domačini jim pravijo «pašnji», in niso obdelane. Trava raste in robida se Je razrastla tam, kjer so bile pred leti lepe trte in oljke. Zanemarjeni ..pašnji" »Zapuščajo zemljo, ker se jim zdi pretežko delo. Se bojijo sonca, zato iščejo zaposlitve v mestu*. Tonko, krepak fant, ves ožgan od sonca, mi ponudi kozarec čistega Frosekarja in pravi koliko zemlje je neobdelane. »Ce bi samo fige posadili, se bi izplačalo, ali grah ali oljke*. »Pod strani* so bili pred leti lepi vinogradi in oljke, zdaj je zapuščeno. Samo tu je nad 120 tisoč m.2 plodne zemlje neobdelane. Njivice na bregu, dolge po 40 - 50 m, široke po 15 m, so neobdelane. In zemlje je dovolj in je dobra. Le pridnih rok manjka. Oljhe sekajo Tudi oijk je bilo mnogo svojčas. V vasi imajo še torkljo, pa ne služi več. Le Pepi Husljov pridela še nekaj olja, drugi pa lomijo še ostalo drevje in izkopljejo čok za ogenj. Oljke ne obrodijo več, ker so zapuščene. Na bregu ob obali bi lahko uspeval ves božji dar. Tam je sončna lega, v zavetju, zgoraj pa bi lahko napeljali vodovod iz Sv. Križa, tako da bi lahko*, ki šteje nad 200 članov. Najbolj-bi se bolj izplačalo; prvo sadje, povrtnino, zelenjavo, oljke, trte, cvetlice itd. Ce bi oblast šla na roko in pomagala, bi tu postal pravi raj. Domačini bi se lahko specializirali za razne kulture, kakor n.pr. za cvet- vah. Sami domačini so obnovili dvorano, podaljšali in popravili oder in galerijo, da je sedaj prav lepo. Zadnje čase pa se je začela dobro razvijati tudi fizkultura. Na Proseku imajo svoje nogometno društvo »Primorje* s 180 člani. Člani so vsi požrtvovalni, le nekoliko več discipline bi bilo treba. Društvo vodi Bukovec Jože, ki se zares zanima za svoje delo. Njegova je tudi zasluga, da dobro napredujejo. Letos so si napravili novo igrišče, ki pa ga bo treba še izpopolniti. O zapuščeni zemlji in kaj bi bilo treba ukreniti, da se to stanje popravi, bomo še obširneje pisali. Drva v vreči Stari kmet žene s paše nekaj krav in nese polno vrečo na rami. »Kaj pa nesete očka?* »Drva, moj dragi, drva za ogenj*. ZNAČILEN KOTIČEK PROSEKA lice, tako da bi skoraj krili potrebe Trsta. Pred leti ni bilo tako. Toda po prvi svetovni vojni, ko so naraščali davki in je nastajala kriza, so se ljudje naveličali in izgubili veselje do zemlje. Prosvetno življenje Prosečani in Kontoveljci imajo skupno svoje prosvetno društvo »Vojko*, ki šteje nad 200 članov. Najbo-šl so pevski zbor, godba in mladinski pevski zbor, ki ga vodi Zdravko Kante. Knjižnica je vedno dobro obiskovana, tako tudi čitalnica. Dra-matskl odsek je nekoliko zaostal, ker so odšli nekateri člani, pa se zopet spravlja na noge z novim naraščajem. Orkester vedno sodeluje pri priredit- Pasel je krave in spotoma nabral suhe čoke in veje in jih nese, domov da bo mati z njimi skuhala. Drv ni, elektrika pa je predraga. »Krave pa so dobro rejene*. »Za mleko so, morajo biti rejene, da imajo mleka. In vozit ne smejo. Na Proseku še ni bila nobena krava vprežena. To se ne sme, ker bi izgubila mleko*. Prav imajo, če je za mleko ni za vprego. Zato lahko še nosijo mleko v Trst, ker znajo očuvati živino. Letos pa bo še boljše, ker je dovolj krme. Vrnem se preko Kontovelja. Cesta se vije kot kača med skalovjem in trtami do Čedaškega pristana. Krasen je razgled od tod; morje, tam ob strani Trst in obris istrske obale. KRAVE JE NAPASEL IN NABRAL DRVA ZA KURJAVO teden trdno sklenem, h^n---- ter se naravnost ob- f K,leusvill'jew garalo, ^Wo • in večerji Z naravn... --S(<- n;,'a vrednim premagovanjem v jj?1 domov. Doma obujem copa-So~ ^ takoj k mizi in z velikim \ 4gnt natipkam pol strani. Po-S*irJavilušim nat* posrečenim in *am ne vem wai Sil roke na hrbtu ter se zač-K^ehajati od stene do stene %retie*,I',c V. svoji celici. Kadim S:a ci0, da je prav pionirska organa 5j;n ja dovedla naše najmlajše do ij(rc ''o stopnje zavednosti, sam0<1^n. ife pline in tovarištva, da človek j, • • • vsak T>a{ n bl raj ne bi verjel. Na vsa«. — l, ne bodo odšli praznih rok donl 0 in ne praznih glav. Videli so n1 • i sikaj, bili sp v ladjedelnicah, 0 skali so stari Piran v solinah t Vp videli na lastne oči, kako se P dela sol, videli so oljke in P it z me. In morje! 1« ( Morje, to je pa nekaj! „„ l80| »Vsak dan jih splava nekaj- ^ konca se bodo vsi naučili P1 lil(e ^ Mnogi niso imeli dp sedaj Pr! o(j e: ali možnosti, ker so oddaljen' je jezer in rek. V morju pa se je '* sa učiti plavati kot v deroči in ne ^ko ni reki. Tudi Milko z Bleda sC ^ t naučil plavati v Portorožu, č£P ,a) ^ že deset let živi pri jezeru, nje bo lahko ponosen, ko se bo v domov k mamici. ^ j,; p Pa ne bo prišel praznih Tok L ^ mov, ne on in ne drugi. nai » «Da jih vidiš, kako strastno . birajo školjke, kakor da bi . k ral bisere in razne kamne. Za ... I a in razne Kamne. - - mico pa so si že vsi nabrali loV ejei Na vih vejic«. Vzgojiteljica se 5 *i iiiieje* J ko mi to pripoveduje. Zavon) ^ L bo po ljubljanskem kolodvor -^ L se bodo vrnili vsi ogorelih, P. vjlt L lic, s školjkami in šopi loV°r (;0ri L , vejic. Ta rastejo kot grmovje-«^ h pa mora mamica kupiti vej'c 'k trgu. To so ti dečki, kaj ne" ^ riiz boj ^femissi "S«1' V Kopru marljivo rušijo bivšo kaznilnico, kjer je posebno V — ^ vojne trpelo na stotine naših ljudi. Kjer Je bila prej koprska p bodo sezidali na novo krasno šolo za koprsko deco. KRUH (Nadaljevanje s 3. strani) pirček. Obrnil je žepe, stresel prah. v žuljavo dlan, si zvil cigareto, jo prižgal in se spet naslonil na ograjo. Puhal je modrikast dim za vetrom, zvijal ustnice, skušal delati kolobarje ter sc rahlo nasmehnil, kadar se mu je posrečilo. Soseda je še naprej pridigala o kapi, o hvaležnosti in vesoljni pokvarjenosti. Med drugim je tudi povedala, da jaz kajpak držim z beračem, ker sam nič nimam, uBaron baronastin pa je Ul pa tam kaj malega pripomnil, da bi se predstava prenaglo ne končala. Nasmehnil sem se in stopil od okna. Zvil sem si cigareto, prekrižal roke na hrbtu in se spet odpravil na sprehod od stene do stene. Zdaj se nisem več zatopil v unotranje duševno delo«, pač pa sept res razmišljal. Kaj pa je prav za prav kruh? Nekaj čisto navadnega in preprostega: iz pšenične ali druge moke Zgneteno, skvašeno, v različne oblike razrezano in v peči pečeno te- sto. Poznam bel in črn kruh. Bel le pekovski, ki mu pri nas kmetje in delavci pravijo sapa, ker nič ne zaleže, ali pa pečen doma in dobro podprt z maslom, jajci in mlekom, da se kar topi v ustih. Crn kruh je lahko ržen, ki je precej drag in v časteh tudi pri nekateri gospodi, ker pravijo, da je zdrav; ovsen, ki se s svojimi resami otrokom zatika v grlu, da morejo kajkrat celo bruhati, ter koruzen, s katerim sem se na kmetih največkrat srečal. Kadar ga je mama vsajala v peč, je vsak hlebec posebej prekrižala in rekla: «Bog in sveti duh naj ga dvigneta«. Toda bog in sveti duh sta ga vselej stlačila, da je bil komaj dva prsta visok. Ta kruh je bil dva dni čudovito svež in sladak, potem pa je otrdel kakor kamen in če ga je jedel stari oče, je točil sline in tožil, da ga peče zgaga. Kruh, ki ga je meni rezalo življenje, je bil najrazličnejših vrst in po navadi tudi skop in grenak, da sem lahko taval po cestah, zalival grižljaje s solzami, preklinjal in razmišljal. Toda v najhujših urah sem se v mislih vselej vrnil u svojo vas; ustavil sem se sredi poti, se zravnal, se nasmehnil in si rekel; zib kaj, kruh tudi ni vse. Okoui-nokou je ob kruhu celo umrl, kakor pravijo pri nas«. Spomladi leta 1919 se je pojavil v naši vasi čokat, širokopleč, bradat možakar, oblečen v še dokaj dobro ohranjeno vojaško obleko in z majhnim, lastovičjemu gnezdu podobnim oprtnikom na tršatem hrbtu. Mož je zelo malo zahajal med ljudi. Le redkokdaj ga je kdo srečal na kolniku med njivami in travniki. V vas pa je prišel samo vsak teden enkrat in še takrat se je vedel zelo bojazljivo in previdno. Počasi in neslišno je odprl vrata v trgovino, jih zaprl za sabo brez najmanjšega šuma in se s hrbtom naslonil nanje, kakor bi se hal, da bi ga kdo napadel iz zasede. Potem je preplašeno švignil Z velikimi črnimi očmi po prostoru, sklonil glavo, glasno pihnil sapo skozi nos in s pritajenim, motnim glasom zašepetal; «Tri štruce kruha in pol kilograma sira». Ko mu je trgovka pripravila, je stopil bliže, položil denar na mizo, spravil kruh čez ramo p oprtnik in prav tako naglo in neslišno odšel. Planil je od hišnih vrat, se nenadoma ustavil, se ozrl na obe strani, stresnil z glavo in bliskovito švignil pod cesto. Spustil se je čez travnike in izginil v vrbovju ob reki. Govoril ni z nikomer. Ni bilo človeka u uasi, ki bi se lahko pobahal, da jg. z njim izmenjal besedo. V gozdu pa si takoj naletel nanj. Ce si šel po kolniku, ki je vozil preko pobočja, je nad tabo zašumelo listje in mož je skočil pred te pogledal s snojimi živimi očrni, stekel nekaj korakov po kolniku in potem naglo planil pod pot, kakor bi se nečesa prestrašil. Ko si pogledal za njim, je bil že kdo ve kje v grapi. Vaščani so se spočetka nekoliko pozanimali zanj, toda ko so dogna-H. da nabira staro železo, ki ga je Po gozda nastlala vojna, so ga prepustili usodi. «Naj nabira. Saj nikomur ne dela škode. In saj- prej ali slej ga bo tako raztreščila granata«. Stare klepetulje bi kajpak rade do vseh potankosti poznale njegov življenjepis in so marsikaj ((izvedele«; da je bil doma nekje od Ka- nala, da je bil študent, ^ je omračil um zaradi ^ub^io ^ podobno. Toda koliko ^ a(i, * W tem resnice, se ni dalo f(k ^ mož ni zahajal nikamor 1 ^ P lagal svojih nesreč. ^ain0,-h poletju je sredi najhv]$‘< I dni stopil ti našo zakaje" j/ s Prišel je počasi in nesli«™« e i hinji je bila tema in mar ,e p preplašena odskočila, Jc,0 ložil roko na rame in ll no zašepetal v obraz: .. Ali imate kaj kotanje?* ^ph j Kalanje? Ne, nič nl1 I rekla mama. - — »Nič?« je hušknil mo vam raste trta okoli še pripomnil 2 užaljeni Očividno ni verjel. t„nčirO -<(J 4 Zvečer je mama nat^ je ^ sala to srečanje. Kove^. da je mož tisti nokoli izgovoril rtokou in ^ nas ------------- f°w Od Usteaa dne se' imenovali ime se ga je prUel0 .""in « 0y naglo razneslo po b® i*nc ni ninr. kem času drugače. .(Nadaljevanje na UPI J M i ? J :"v: — KMETIJSKA PRILOGA ŠTEV. Kako prihrani živinorejec ^saj 20.000 lir pri vsakem teletu Poletna setev povrtnin Skoraj ga ni kmeta-živinorejca, ne gledal z nekako zavistjo 'lele. kadar to sesa iz krave ma-^ ono mleko, ki bi ga drugače r ^hko prodal za lep denar. In *arja potrebuje naš mali kmet 'posebno in ob vsaki priliki, da "ihn prehrani svojo družino na 'InH in skopi kraški zemlji. Ne _e Pa pustiti teleta brez mleka, [■bi mu sicer upadlo in celo po-r° ter bi tako prišel ob izkupi-! 1 na katerega živinorejec tudi rai čaka. Postavljen je pred tež-vPrašanje: ali naj se odreče ki ga tele neobhodn0 potre-? 2a svoj razvoj, ali pa naj za-^ tele. Aodili so se na žalost večkrat /'eri, ko je bila cena teletom Vroma nizka in pristojbina za ^ie znatna, da je kmet zavrgel , samo zato, da je lahko prodal ki bi mu ga sicer popilo omenjeno odločilno vpra- | ------------- -------- «ali tele, ali mleko«, so bili *° še vedno postavljeni živino-1 tudi v drugih deželah, čeprav , tako navezani na izkupiček kakor ravno naši mali j*lie živinorejci. i9 Podlagi razmišljanja in po-»anja pa so napredni živino-j1 *n mojstri v tej stroki uspeli l to vprašanje vsaj deloma in Kmeroma ugoden način, po-iz gospodarskega vidika. Pri-ii §o za tele nadomestek mle-koraj bi rekli umetno mleko) ‘zfci ceni. In kolikor lahko te-('apije tega nadomestka, toliko ''Pega mleka ostane živinorej-na razpolago za prodajo, ali o koli drugo umno upo- dajanje teletu (tudi drugi mladi živini), služijo podrobna navodila,, ki so priložena vsakemu zavoju «Lattola I.C.A.o, ki je v bistvu rastlinska mlečna moka (živinska mlečna moka pa je posušeno mleko). Cena tej moki je danes (v prodaji pri Kmetijski nabavni in prodajni zadrugi v Trstu - ul. F. Mer-cadante 4) lir 180 za kg. Iz 1. kg moke pripravimo 10 litrov mlečnega nadomestka. Torej vsak liter tega nadomestka, ki se je v praksi pri napajanju telet izkazal za enakovrednega polnemu kravjemu mleku, stane 18 lir proti 60. liram, ki predstavljajo danes srednjo ceno za polno kravje mleko. Pri vsakem litru nadomestka, ki nam ga tele izpije namesto kravjega mleka, prihranimo torej 42 lir. Seveda ni mogoče teleta, vsaj v začetku ne, napajati samo z nadomestnim mlekom. Prva dva tedna mora tele uživati, oziroma sesati materino mleko. In šele potem ga polagoma privadimo na nadomestek tako, da njegovo telo stalno pridobiva na teži. kakor če bi bilo hranjeno edino z materinim mlekom. Naslednji obrazec nam pokaže koliko mleka porabi dnevno tele srednje teže in koliko tega mleka lahko nadomestimo z nadomestkom pripravljenim iz mlečne moke »Lattolo I.C.A.* Tele porabi dnevno mleka 5 litrov od 1. do 15 dne 5 16. » 35 9 36. » 49 » 11 50. » 63 » 11 64. » 00 » 13 naravnega 5 litrov 6 » 6 » 3 » :— » nadomestka — litrov 3 » 5 » 8 » 13 » Skupaj nadomestka — litrov 60 » 70 » 112 » 338 » Skupaj 580 litrov ^kršn ^Oomestek mleka se prodaja na k v obliki prahu ali moke. Raz-i so tvrdke, ki izdelujejo in L i:‘io tak nadomestek pod raz-'hieni. Najbolj priporočljiva je aLattolo I.C.A.a, ki so ffozo poznali že pred vojno tu-PPzedni živinorejci na Primor- l^olo i.c.A. prihaja na trg v Polnih zavojih po 5 kg. Iz vsa-\ kilograma te moke pripravi-| 0 litrov mlekovega nadomes-i ki ga potem podamo teletu, L*® Popije namesto mleka. Za j^hje te tekočine teletu se po-■ ilosu» v Umagu. Posebno pozornost posvečajo odkup semenske pšenice. Pri tem pazijo, da je seme sortno čisto in da je zdravo. Od semenskih sort, ki pridejo pri nas v poštev, se odkupijaj o predvsem «Mentana» in dVirgilio«, zatem pridejo v poštev «Gentil-rosso» in «Roma». Mnogo žita je letos okuženega po trdi žitni sneti. Da se v bodoče prepreči pojav te bolezni, bo v;a semenska pšenica v Silosu in pri kmetih pred setvijo razkužena z primernimi razkužili. Okrožni kmetijski oddelek je že preskrbel iz Slovenije razkužilo «Ortostan». Dr. J. Kmetijski oddelki istrskega °-krožja izvajajo intenzivno propagando za setev poznih povrtnin. Takoj po žetvi žitaric morajo biti vsa ustrezajoča zemljišča zasejana s povrtninami. Časi prevelikega pridelka in krize pri prodaji pridelkov so za nami. V deželi, kjer je ljudska oblast, ne poznamo omejitev pri potrošnji poljskih pridelkov. Cim več se pridela, tem več se potroši. Možnosti oddaje pridelkov so velike. Kar ne bo moglo sprejeti tržišče, bomo predelali v tovarnah »Ampelea« in «Arrigoni». Same tovarne že kontrahirajo s kmeti količine fižola za stročje, paprike, kumare in drugih povrtnin, ki jih bodo prevzele, tako da je danes naš kmet lahko brez strahu, da bo moral oddajati pridelke po prenizkih in nedonosnih cenah, ali da jih bo moral celo vreči v morje, kakor se je že pred leti dogajalo. Vrhu tega pa je kmetom zajamčeno, da bodo vse pridelke z lahkoto oddali po zelo ugodnih vezanih cenah, kar pomeni, da bodo lahko po nižjih enotnih cenah nabavili umetna gnojila, stroje, orodje in drugo industrijsko blago. Katere kulture pridejo predvsem v poštev? Nizki fižol v stročju brez niti, tipa Tegoline, zgodnji grah (Ekspres, Senator), kumarce za vlaganje, paprika (peperoncini). Te povrtnine naši kmetje lahko sadijo v neomejenih količinah. Naše tovarne imajo možnost, da celoten pridelek predelajo. Razen omenjenih pridelkov bomo posvetili posebno pozornost zelju. V juliju je najpripravnejši čas za sajenje vsako vrstnega zelja in na splošno raznih vrst kapusa. Od vrst zelja pride pri nas v poštev nanoško. Nanoško zelje je predvsem najbolj odporno proti vremenskim neprilikam (suša, mraz), z druge strani pa ga lahko uporabimo v kuhinji kot presno hrano, ker se dolgo časa ohrani in ostane uporabno. V kisani obliki pa se dobro in dolgo časa ohrani kot zelo priljubljena in cenjena ter zdrava jed. Za zeljem pridejo v poštev cvetača (Erfurtska in »Zgodnja iz Jesi« (Precoce di Jesi), ohrovt (verza), brokoli, zelena (se-dani) in čebula. Izven obalnega pasu imamo velike možnosti gojitve zelenjave v dolini reke Mirne. Tukaj moramo, vsaj v določenih predelih, opustiti nerentabilno kulturo koruze. Upoštevati moramo podnebne, talne in tržne razmere. Naše delo mora biti načrtno. Opustiti moramo anarhično produkcijo v kmetijstvu. Uvesti moramo pravo kolobarjenje. Le na ta način bomo zvišali pridelek do sedaj nedoseženih rezultatov. Naši kmetje so si že na čistem, kar se tiče upoštevanja podnebnih in talnih razmer. Vedo, katere kulture na določenem terenu boljše in katere slabše uspevajo, toda vsi se še ne strinjajo z navodili oblasti glede zahtev tržišč samih. Ne smemo se oslanjati le na tisto, kar je bilo. Vzeti moramo v poštev sedanje razmere. Praksa je dokazala, kdo *ima prav. Saj je stvar popolnoma jasna. V dolini reke Mirne se je n. pr. priporočalo kmetom, naj sadijo čebulo. Vsi se niso odzvali pozivu. Neverneži pa so ostali z dolgim nosom, ko je en sam kmet dobil 400.000 lir za pridelke čebule na enaki površini, na kateri je drugi kmet dobil za buče le 5000 lir. Tudi za izvoz čebule imamo velike možnosti. Ne smemo pa gojiti le belo čebulo, čeravno da večji pridelek kot ostale vrste. Saditi moramo 1/4 bele in 3/4 rožnate ali rjavkaste sorte. Naši kmetje se morajo povezati s svojimi kmetijskimi oddelki. Vsa navodila, katera dobijo naši KLO, morajo zajeti najširše ljudske množice. Opustiti moramo vse predsodke in neodločnost. Vse, kar ljudska oblast ukrene, gre v prid ljudskih množic. Upoštevali in izvajati nasvete in navodila, pomeni delati za srečnejšo bodočnost poe-dinca in skupnosti. jur. ./. Važnost pi®twe Plevel zatiramo na polju z vsakoletno menjavo pridelkov (s kolobarjenjem), z jesensko praho, s setvijo plevela čistega semena in s pletvijo. Za pletev imamo raznim krajem in zemljiščem primerne ročne motike, ročne okopalnike in razruše-valcc in tudi take za vprežno živino. Precejšnji stroški zji ročno pletje in pa skrb za čimvečji pridelek nas sili. da se bomo morali posluževati strojev namesto preprostih ročnih motik. Koder so težke zemlje, bo treba uporabljati stroje z vprego. Plevel odjemlje hrano kulturnim rastlinam, jim škoduje z obsenče-vanjem in pospešuje s tem posebno v vinogradih razvoj bolezni, zlasti v vlažnih letih, kot je letošnje. Bolezni so glivičnega izvora in se razmnožujejo pod ugodnim vplivom toplote in mokrote. Zato ne zadošča zq zatiranje samo uporaba raznih sredstev, ampak tudi zatiranje plevela. Pletev ima še drug važen pomen. Po dežju, zlasti po nalivu, se zemlja sesede in na površju se zbije zemeljska skorja. Sesedena zemlja nima zadostne luknjičavosti, zato ne pridržuje za rastline potrebne vlage, se kmalu posuši in sestve trpe prezgodaj na suši. To opazujemo na setvah, ki ob suši še vedno uspevajo, medtem ko na navadno orani njivi venejo. Skorja, ki nastane po dežju na površju, povzroča trojno škodo: 1. ovira dostop zraka h koreninam; 2. zabranjuje dostop ponočne rosne vlage v zemljo; 3. pospešuje izhlapevanje. Nikakor ne smemo trpeti skorje na polju, temveč jo moramo po možnosti čimprej razbiti. Iz tega razloga je važno, da ne okopavamo le tedaj, kadar se razpase plevel, ampak že prej; čim večkrat tem bolje. Tudi po žetvi žita je zemlja vle-žana in pokrita s skorjo. Nemudoma jo je treba preorati ne samo zaradi plevela, ampak tudi iz navedenih vzrokov. Pogoji za Mlekarstvo je poleg vinogradništva ena najvažnejših in v nekaterih predelih celo edina panoga našega kraškega gospodarstva. Zato se bomo danes malce pomenili o tej panogi oziroma mleku, ki je tolikšne važnosti za prehrano, za izdelavo sira in drugih mlečnih izdelkov. Pogoji za uspešno mlekarstvo so visoka mlečnost, ki jo dosežemo s skrbno rejo po načrtu, dobra i cenena krma, prava in vestna molža in dobra kakovost mleka in mlečnih izdelkov. MLEKO Najvažnejša redilna i..ow v mleku je tolšča. Cim več maščobe je v mleku, tem več je vredno in tem okusnejše je. Mlečna tolšča je v sveže namolžer m mleku porazdeljena enakomerno po vsej tekočini. Ko se mleko umiri in ohladi, splavajo lažje tolščne kapljice na površje in tvorijo plast smetane. Pri prodiranju skozi mlečne plasti morajo kroglice premagati precej- ZACETNI PRIJEM PALCA IN KAZALCA PRI MOLZI S PESTJO PRAVILEN PRIJEM VSEH PRSTOV PRI ISTI MOLZI šen odpor. Ta je tem manjši, čim tanjša je plast mleka. Zato dobimo največ smetane v plitvih nizkih in gladkih latvicah. Ce so stene hrapave, obvisi na njih mnogo smetane. Pri stresanju — pinjenju — tolščobne kroglice popokajo, mast pa se združi v zrna, tedaj nastaja presno maslo. Beljakovine so v mleku razpršene. Najvažnejše so kazein! ali sir-nine in albumini. Simina se sesede pod vplivom kisline (mlečne, solne, žvepleve, ocetne) ni pod vplivom sirišča (izvleček iz sluznic telečjega želodca, ki se prodaja v obliki tekočine ali prahu). Albumin se strdi pod vplivom vročine Že pri 70.° C in tvori na dnu posode tanko plast. Veliko albumina Ima mlado mleko - mlezva ali ko-lostrum. Albumin je lahko prebavna vrsta beljakovine. Mlečni sladkor je važen za prehrano. V mleku je v raztopljenem stanju. Mlečnokislinske glivice ga pretvarjajo v mlečno kislino, ki povzroča zakisanje mleka. Ta sprememba se vrši v poletnem času zelo naglo. Pozimi, ko je temperatura nizka, se mlečnokislinske glivice ne morejo razvijati, zato ostane mleko dolgo časa sveže. Najugodnejša temperatura za mlečnokislinske glivice je 20-25<> -C. Ce mleko prekuhamo, te bakterije uničimo, na njih mesto pa stopijo maslenokislinske bakterije, ki razkrajajo beljakovine, če mleko dalj časa stoji (mleko porjavi in nazadnje zgnjije). Rudniške snovi so deloma razpršene, deloma raztopljene. V mleku so velikega pomena, ker pospešujejo rast in utrditev kosti. Sveže, zdravo mleko je pozimi bele barve, poleti pa malo rumenkaste (rastlinska barvila). Takoj po porodu je mleko, zlasti od dobrih molznic rdečkasto in rumeno. Sveže mleko ima prijeten sladek 6kus ter živalski duh. Da se ta duh polagoma razgubi, naj se kuha mleko v odkriti posodi. Polno mleko pri vretju kipi, posneto pa vre kot Voda. uspešno mlekarstvo Vsaka krava ne daje enako dobrega mleka. To je odvisno od pasme, krme, molzne dobe, od števila in načina molže, ou starosti krave, reje, snage, gibanja na prostem, vremena in dobe pajanja. Visoka molznost Je posledica odbire plemenskih krav, dobrega krmljenja in vestne molže. Voda, ki je v rastlinskih celicah zelene krme, ugodno vpliva na mlečnost; zato Je dobro, da pripravimo za zimsko krmljenje pese, korenja in silažo. KAKO MOLZEMO Mleko se tvori v grozdastih žlezah - jagodicah ali alveolah iz snovi, ki pridejo p0 krvi v vime. Al-veole imajo podolgovate hruškam podobno obliko, so pa zelo majhne (v en kubični milimeter jih gre okrog 400). Celotno število alveol v vimenu znaša nekako dve milijardi. Dobre molznice jih imajo več, slabe manj. Vsaka alveola je obdana s krvnimi žilicami dovod-nicami in odvodnicami, ki donašajo snovi, iz katerih se tvori mleko, odnašajo pa odpadline. Te žilice se združujejo v veliko, žilo dovodnico in odvodnico, ki se vidita na vampu že od zunaj. Notranja stena alveol je obdana z malimi celicami, ki predelujejo sestavine krvi iz mezge v mleko. Nastalo mleko se zbira v notranjosti mehurčka in steče po fini cevčici v večjo, te se združijo v glavno cevko, ki vodi v zbirališče ali cisterno. Ta pa se zožuje v seskov kanalček, ki ga zapira mala mišica, sfinkter imenovana. Vime drži 2-3 litre mleka, ker pa namolzemo pri dobrih kravah pri vsakem obroku okrog 6-8 litrov mleka, je to znamenje, da se tvori mleko v glavnem med molžo. Zato moramo molzti krepko in nepretrgoma. Dobre molznice imajo veliko in mehko vime, ki je pred molžo napelo, po molži pa ohlapno. Ce tako vime potipljemo, se čuti pod prsti zrnato; v njem IZMOLZAVANJE /IMENA še gospodinje molzejo navadno z rokami, v velikih obratih pa molzejo tudi s stroji. Stroji za molže so največ na električen pogon. Z uvedbo elektrike v kmečkem gospodarstvu se nam tudi v tem pogledu odpirajo nove možnosti. Prav molzemo, če posnemamo sesanje teleta, ki seskov ne vleče, ampak iz njih mleko le stiska. Najboljši način je švicarski način molže, kjer molzemo s celo roko. S palcem in kazalcem primemo sesek zgoraj, da mleko ne more nazaj v vime, z ostalimi prsti pa ga krepko iztisnemo. Najprej izmolzemo prva dva, nato pa še zadnja dva seska. Molsti moramo krepko in brez odmorov. Nazadnje izmolzemo s krepkim posegom navzgor z obema rokama še vsak sesek posebej, da ne ostane nobena kapljica mleka v vimenu. Ce molzemo površno, oslabi delovanje žlez. Mlečnost se zmanjša, zaostalo mleko pa povzroča tudi obolenje vimena (volčič). Dokazano je tudi, da so zadnji curki mleka najbolj mastni. Kdor slabo molze, pokvari lahko najbolšo molznico, oškoduje se pa tudi gospodarstvo, ker dobi malo in slabo mleka. Molzemo vedno ob določeni uri trikrat na dan. Ce mislimo, da bomo dobili z dvakratno molžo več mleka, se motimo, kajti čim manjši so presledki med posameznimi molžami, tem več mleka dobimo, ki je tudi bolj mastno. PRAVILEN PRIJEM SESKA Pred molžo oskrbimo, da je hlev snažen. Krmljenje, nastiljanje ali krtačenje živine med molžo ni u-mestno. S tem živali vznemirjamo in zaprašimo mleko. Preden sede; mo k živali, ji umijemo z mlaiiM vodo vime in ga zbrišemo s snažna suho krpo. Ko vime brišem0 zbrišemo tudi okolico vi®* na, da se nam ne natro® med molžo prah in dlaka V h mleko. Roke imejmo snažne in 3U JP he. Molžemo sede, da odpravim0 j delo hitro in temeljito. Neposredn0 med molžo vime z roko podrt1' mo, da krava mleko pripusti. 6/ curke mleka pomolzemo v P03® _ no posodo, ker je navadno P0® ta bakterij in nesnage. Nikoli Pa storimo tega v steljo, ker s število škodljivih bakterij v še pomnožimo. Krava mora imeti med n^ltve; teni # j hlevu imi nio® »Tsl let IVltlVc* 111'J J II f ILCI .. ■ prieten občutek. Ce se premika * Am brca. je največkrat kriv8 3*a. molža ali pa boleče vime. Ce i®8 ^ krave razpokane seske, ji*1 P L masi«*?! V molžo namažemo s čisto mastjo ali pa s posebnim 'v8i Jttia vazelil nom. Med molžo naj bo v ““V, teh popolen mir. Vpitje in surovo n8 tan nanje živ;|li vznemirja in k®i ra pridržujejo mleko. ^ bo zdraviti Oseba, ki molze naj o«j ^ snažna, pokrita, če le mogoče l() ^ ima za molžo poseben predpasn ^ >ia ki ga pp delu odloži. Dr. I B. O razkuževanju hleVo® so namreč dobro razvite mlečne žleze, ki predstavljajo velik in izvrsten aparat za proizvajanje mleka. V mesnatem in mastnem vimenu je premalo prostora za mlečne zleze. Mastno in mesnato vime po molži le malo ohlapne in je skoro zanesljivo znamenje slabe mlečnosti. Mleko pridobivamo z molžo. Na- Našc domače živali, posebno krave molznice, so po večini obsojene, da žive leto in dan v hlevu. Le malo teh živali gre za nekaj ur na svež zrate takrat, ko jih ženejo na pašo. Drugače živi ta živina priklenjena v hlevu. Čistega zraka, snage, svetlobe in gibanja so naše domače živali prav tako potrebne kot človek. Nečista tla kvarijo zrak, v takih Ueh se za-rejajo glivice v neznanskih množinah. Ako zaide kužna bolezen, katero povzročajo posebne vrste glivic v itak že nezdrav hlev, mori bolezen mnogo hujše, nego v lepo oskrbovanih hlevih. Staje je treba večkrat temeljito očistiti in razkužiti, posebno je to neobhodno potrebno, ko zaidejo razne bolezni v naše hleve. Slinov-ka in parkljevka, vranični prisad, jetika, rdečica itd. povzročajo našim živinorejcem ogromno gospodarsko škodo. Kakor znano, so te bolezni nalezljive. Kužne kali ostajajo v nekaterih primerih leta in leta v vlažnih tleh. Te kužne kali je treba zamoriti, hleve je treba temeljito razkužiti. Kako naj to naredimo? Nekateri živinorejci mislijo, da razkužijo hlev že s tem, v okuženem prostoru zažgejo brinjeve veje. S tem se staja pač nekoliko razsmradi, ne pa razkuži. Razkužiti se pravi, zamoriti kužne kali, kar dosežemo le z razkuževalnimi sredstvi ali pa z vročino. Hočem navesti nekaj najbolj znanih razku-ževalnih sredstev: L Živo apno je zelo primemo za razkuževanje hlevov. Rabimo ga tako, da zmešamo 1-2 1 sveže ugašenega apna na 20 litrov vode. 2. Soda za pranje. Zmešaj 3 kg sode na 100 litrov vode. 3. Zeleno milo. Zmešaj 3 kg mila na 100 litrov vode. 4. Kreolki (2%). Eno žlico kreolina na 1 liter vode. 5. Sublimat. Dobiš ga v lekarnah samo na recept, ker je hud strup. 6. Formalin (1%). Pripravi se tako, da denemo 30 cc formalina na 1 liter vode. To bi bila glavna razkuievalnu sredstva, katerega uporabljamo za razkuževanje. Toda preden uporabimo razkužila, moramo hlev temeljito očistiti gnoja ostankov hrane itd. Ako smo imeli v hlevu sli-novko in parkljevko, ali kako drugo hudo nalezljivo kužno bolezen, je priporočljivo zamenjati z novo tudi staro leseno opravo, kot so n. pr. jasli, lesene stene itd. Star les naj se požge. Tla (in v teh je največ prena- // m sMf hj \~£y\ MASIRANJE VIMENA PRED MOL2Q a) leva stran — b) desna stran nje trt, ki jo napolnijo z aI>!\tjj vodo. Sploh pa se je treba # 1 pravila, ves hlev mora biti P® X razkuževalnim sredstvom. Predmeti iz železa, ki so v n. pr. posode za vodo, brzde, nagobčniki, verige pustimo časa v vreli vodi. Konjske odeje, oglavnike ter . J pr< oN“7> 8( ge predmete iz usnja, vrvi, S posteljnino moramo dobro ter s ščetko in milnato vodo okrtačiti. Živali je najbolje po vse® . H oP1* lesu oprati z milnato vodo, * ter parklje pa naj na spodnji*1’ p]a cefranih delih malo izrežejo- j j g Ko bi se povsod držali navodil kot sredstva v boi1’ . j*.' kužnim boleznim, bi se te t*0 ^ * toliko ne širile in bi bil8 1,11 šalcev bolezni) je treba zelo te- meljto razkužiti. Ako so tla iz sho- j živinorejcem ohranjena m8 jene zemlje, je nujno potrebno, da ra težka ura. jdK8* V n« m DOBRO JIM TEKNE to zemljo 10 cm na globoko izkopljemo ter jo nadomestimo z novo. Okužen gnoj in izkopano zemljo moramo na njivi podorati. Tla iz kamenja, škrilj, iz cementa opeke je treba najprej temeljito očistiti, nato pa politi z apneno vodo, kar je najbolj poceni, ali pa s 3% raztopino sode v vroči vodi. Splošno je pri nas v navadi, da skušajo tla razkužiti, tako, da jih s čopičem za belenje sten nekajkrat poškropijo z apneno vodo. To je popolnoma napačno. Na onem mestu, kamor padejo kapljice apnene vode se morebiti zamore kužne kali, medtem ko ostane večina tal nepokrita z razkuževalnim sredstvom. Tla moramo popolnoma politi, ter namočiti s sredstvi, katere rabimo za razkuževanje tako, da ne ostane nepremočen niti en drobec v našem hlevu. Stene je najbolje na novo ometati, posebno kjer so, kot je navadno, luknje v zidovju. Obenem je treba stene dobro prebeliti, ravno tako tudi strop. Nekateri na-rede to * brizgalnico za škroplje- N VPRAŠAJI . ODGOl/O^h Jožef Marušič, NabreP^ ^ dvorišču pred hišo imam & foškovo trto, speljano 00 lwa , ki 1 .................. ’ 35 kg grozdja- i:H’ pf^V zdje zdravo, k° P m t staro približno 20 let, no 30 do nja je grozdje ne zoreti, se na vsakem 6r°Z spodaj navzgor suše i*-U t pecljem vred. In ko t!roZ^C0v6‘ S <5.* ri, je pol grozdov suhih 8 * veš4(<|P ostali grozdi so kisli. Rad ,g d8**, ali je to bolezen, ki b* se,vjti. s kakim sredstvom oZ“r je le trta take vrste? Odgovor: Kakor imam0 sporo na listju, obsta)8 ^ grozdih oziroma jagod8*1 .gtiro(7 i8*3S spreminjati barvo, *).°:’n0.aPIj3n> grozde z 1 1/2 - 2% ŽveP e no brozgo. Da se 3kr° neicollA / prime, mu dodajte tudi lepiva, zadostuje nekolik0 j ^ spora larvata). Bolezen tako, da v času, ko za^^jpi* dei magli koraki ^ socializem v FLRJ uspehi v izvedbi petletnega plana v prvem polletju 1948 3^ sa - ,, »mo ide ,5 ^slovansko gospodarstvo je tv' 'vem polletju drugega planem II ieta doseglo velike uspehe, vil vni pokazatelji izpolnitve golega plana prvega polletja lid ,leta izkazujejo, da je bil vse-alj gospodarski plan v celoti M izpolnjen, marveč tudi io hL P1'6862®11- Presežek prora-p) dohodkov nad proračun-'e“ * izdatki dokazuje, da se fi->nD * v FLRJ še nadalje učvršču. »Ik ^ vrednost dinarja bo v tem ■vil ^atno narasla. veh prvega polletja ni razvi-o iz tega, da so planske industrijske proizvodnje pčno za 61% večje, kot so v’ ‘ani, marveč tudi iz tega, da )8ll' ovečane naloge bolje izvr-* kot lani. Tako je na primer polletju minulega leta zvezna in republiška indu-izpolnila svoj plan z ^“dst, dočim ga je sedaj (100,8 odst). Zvezna indu-I 3e lani izpolnila svoj plan '/e"' letos pa s 106%. Pri repu-ff industriji je izvršitev plana Čuvala za 5,4% v primerjavi ■n«:1'11 polletjem preteklega leta. ati'1 3ačji je dvig zunanje trgo-rj|t Jugoslovanski izvoz je zna-' Prvem polletju 1948 leta 5 V primerjavi s prvim polle-V* 18i7 leta 94,2 % celotnega lan-Uvoza. Kar se tiče financ ** ??aia izpolnitev splošne aku-‘i® 112,9% presežek skupnih [tl 'kiskib dohodkov nad skup-KO proračunskimi izdatki 13 mi-,ji,' 864, 530, 853 din. -r0r strm Sp omenili je zvezna smo že T?uMiška industrija celotno iz. svoj plan proizvodnje z itJiš’ ?vezna industrijska proiz-! tl sama Pa z 106%. Od tega MT-ha težka industrija izpolnila pian s 103,4% zvezno rudaril® ^7.1%, zvezno elektrogospo-ol i,0 s 100% zvezna lahka in-H s 111,9%. u , “liska industrijska proizvod-® dosegla 96,8%. Slovenija in " °nija sta plan presegli in do-Jad 100%,»najnižji odstotek, dosegla republika Črna gora. '>tla izpolnitev plana prome-dosegla 108,7%. Plan grad-Va je dosegel 95,1%, skupni 100,4%. Industrijskega bla-Podeželje je bilo proizvede-97,7%. 7se te rezultate je značilno. ni samo povečini stood-1 izpolnjen, temveč celo pre-ako je bil plan splošne aku-,le presežen za 12,9%, plan 'dhskih dohodkov skupno za .Presežek skupnih proračun-“hodkov nad skupnimi progah izdatki znaša že v pr-™Uetju okoli 14. milijard novega načrta pre- skrbe in trgovine se je dvignila Življenjska raven prebivalstva, po sebno pa se je izboljšala preskrba delovnih kmetov z industrijskimi proizvodi. Razen tega se je ogromno povečala zunanja trgovina, ki je velikega pomena za izpolnitev plana. Izpolnitev in preseženje polletnega plana je rezultat skladnih in požrtvovalnih naporov delovnih ljudi Jugoslavije v rudnikih in topilnicah, v tovarnah in električnih centralah, na poljih in gradbiščih, v prevozu in v znanstvenih laboratorjih. Najširše množice delovnih ljudi so pravilno razumele in spremenile v dejstva novoletni poziv tov. Tita, naj vsak delovni človek posveti svoje moči izpolnjevanju svojih dolžnosti. Ti ogromni uspehi so velikega pomena v družbeno ekonomskem pogledu za vso Jugoslavijo. Dejstvo da je presežen plan za prvo polletje 1948, ki je znatno večji od lanskega, najbolj dokazuje ogromno ustvarjalno moč jugoslovanskega delovnega ljudstva In velike rezerve za na- daljnje povečanje proizvodnje, za pospešenje In kakovostno izboljšanje izpolnitve plana. Ta uspeh v prvem polletju bo omogočil hitrejši napredek v prihodnjih planskih letih. S tem je tudi materialna osnova za prehod y socializem vedno močnejša. Tako dobivajo narodi Jugoslavije vedno močnejše orožje v borbi za odpravo gospodarske, tehnične in kulturne zaostalosti države, za stalni dvig živ-Ijenske ravni, za popolno likvidacijo kapitalističnih elementov y mestu in na vasi. Vse to vpliva tudi na napredek kmetijstva, kjer se proizvodnost dela in prinos stalno veča. Veliki uspehi v prvem polletju drugega leta plana so svetel kažipot tudi za bodočnost in porok, da je jugoslovansko ljudstvo na pravilni poti Nove delovne zmage NA PRAŠKEM STADIONU Črna gora svojo prvo železniško progo. Ob 11. uri se je namreč iz Nikšiča odpeljal prvi svečano okrašeni vlak po mladinski progi Nik-šič - Titograd. To progo so končali Že 5. julija. Dolga je 56 km in veže dve najvažnejši gospodarski središči Črne gore, hkrati pa ljudsko republiko Črno goro z ostalimi bratskimi republikami. S tem bo omogočena lažja gospodarska izmenjava in hitrejši razvoj LR Črne gore. To progo so začeli graditi v aprilu 1947. Prebili so 9 predorov v skupni dolžini 2984 m, izkopali 13. julija, na sedmo obletnico milijon 359 tisoč m3 zemlje in po-upura ljudstva Črne gore Je dobila I ložili 10 km postajnega tira. Sindikalni dogodki u svetu O* 7 — - rl 1 mm . _ J __ V * • • . ■ • _ Aedbo Španski delavci nadaljujejo svojo junaško borbo proti Francovemu terorju. V zadnjem času so izbruhnile številne stavke v deželi Baskov, čeprav so jih frankistične oblasti s silo zatrle Tako je v Bilbao stavkalo večje število delavcev v ladjedelnici, ki so zahtevali izboljšanje svojih mezd. Falangistič-ne oblasti so aretirale devet delavcev z obtožbo, da so vodili stavko. Železničarji na progi Bilbao-Por-tugalete so začeli gibanje za znižanje storilnosti dela v protest proti znižanju plač. Ta njihova akcija je povzročila zastoj prometa na tej važni progi. De’avcih v delavnicah tramvajske družbe v Burceni so stavkali z zahtevo po povišanju mezd, ki so prenizke v zvezi z draginjo. Frankistične oblasti so pod-vzele ostre ukrepe za razbitje stavke in dale aretirati 14 delavcev. Kljub nasilnim ukrepom oblasti nadaljujejo delavci svojo borbo in organizirajo nabiranje pomoči za politične podpornike in njihove, družine. Pred kratkim je Francova policija aretirala 34 ljudi pod obtožbo, da so nabirali pomoč za politične pripornike ter so še na druge načine delovali proti Francovemu režimu. <($voboda» stavke na Japonskem Ameriški časopisi pišejo, da je glavni štab generala Douglasa Mac Arthurja na Japonskem prepovedal protestne stavke, ki so jih začeli uradniki in drugi japonski delavci. Najbolj važna teh stavk je trajala 24 ur in se je, je udeležilo 124000 članov zveze nameščencev državnih prevoznih podjetij. Nato je hotelo stavkati 400.000 članov te zveze in Mac Arthur se je zopet skliceval na svojo prepoved stavkanja, da bi preprečil razvoj stavke. Marsikdo se še spominja, da so hoteli na Japonskem feb, 1947 organizirati splošno protestno stavko proti nizkim mezdam in plačam in da je tedaj ravno tako Mac Arthur prepovedal stavko. Da bi se izognili ukrepom iz leta 1947, so se japonski sindikati posluževali naslednje taktike: ogibali so se spfošnih stavk in so tu pa tam v raznih pokrajinah trenutno ustavljali delo. To je paraliziralo delo toda ni ga ustavilo. Sindikalisti so imenovali ta način stavkanja »taktiko počitnic«. Čeprav ni taktika predstavljala splošne stavke, so jo kljub temu prepovedali. Predsednik japonske vlade je javil, da japonska vlada preučuje zakonodajo, ki bo podobna ameriškemu zakonu Taft-Hartley, da bodo lahko nadzorovali »uporniške sindikate« in pridobili zaupanje zavezniških velesil«. Kljub vsem prepovedim so člani zveze nameščencev državnih, občinskih in drugih prevozniških pod- jetij organizirali stavke. Zato jih je policija mnogo aretirala. Predstavniki japonskega zveznega sindikalnega sveta so poslali članom zavezniškega sveta za Japonsko prepis vloge, ki so jo v tej zadevi poslali generalu Mac Arthurju. V tej vlogi protestirajo proti aretaciji in številnim nezakonitim obsodbam sindikalistov za časa stavk. V njej tudi omenjajo razne primere policijskega terorja na Japonskem. Nekateri člani sindikata so bili obsojeni na pet let prisilnega dela in 75.000 yenov denarne kazni. Druge so odpustili, druge zopet začasno aretirali. Vloga opozarja na dejstvo, da taki ukrepi preprečujejo razvoj močnih in svobodnih sindikatov in so velika ovira za demokratizacijo Japonske. Končno zahteva sindikalni svet v imenu petih milijonov delavcev razveljavljenje obsodb in takojšno izpustitev aretiranih oseb, Preganjanje sindikatov v Birmani ji Tudi v Birmaniji se vrši ofenziva proti sindikalnemu gibanju. Birmanska vlada je dala aretirati predsednika Kongresa vsebirman-skih sindikatov, njegova tajnika in blagajnika. Hkrati je policija aretirala tudi razne člane delavske komisije. Istega dne so izvršili tudi preiskavo v prostorih Kongresa, areti- rali vse navzoče in zasegli dokumente in prostore. Akcija policije pa se ni omejevala samo na središče ustanove, temveč se je razširila tudi na teren. Bila so izdana zaporna povelja proti večjemu številu sindikalnih voditeljev, ki morajo zato ilegalno delovati. Masovne aretacije so samo del zatiralnih ukrepov proti delavcem, ki s stavkami branajo svoj življenjski obstoj. Stavkovno gibanje je pričelo najprej 1.800 delavcev birmanske pretro1ejske družbe- Ti delavci so ustavili delo z zahtevo po osnovni mezdi 35 rupij in z zahtevo, da se mezde prilagojujejo tržnim cenam. Cene osnovnih žvljenj-skih potrebščin so se od 1. 1940 namreč povišale za 600%. Končno se je stavka razširila na vsa industrijska podjetja, ki so last Angležev. Ko je pretila nevarnost, da se bo stavka razširila tudi na železničarje in pristaniške delavce, je vlada stopila v akcijo. Plačani provokatorji so napadli uredništva listov, ki so kritizirala vlado. V delavski četrti je bila proglašena policijska ura. Da bi razbili stavko, so uporabljali vojaške transporte in uvedli cenzuro na tisk. Končno so proglasili stavko za nezakonito. Policija je napadla stavkajoče delavce pred delavnico birmanske petrolejske družbe, pri čemer je bilo ranjenih 100 stavkajočih, med katerimi je tudi 20 žena. Ob tej priliki je bil tudi težko ranjen tajnik Kongresa sindikatov in so bili ubiti razni sindikalni funkcionarji. V sami pokrajini Batataung so aretirali 300 stavkajočih delavcev, v drugih krajih pa so jih zaprli nad 450. Čeprav so vrgli proti delavcem vse policijske in vojaške sile, so se delavci odločno borili naprej. Kakor po vsem svetu so se voditelji raznih družb poslužili raznih plačanih agentov, da bi z njihovo pomočjo uničili in si podredili sindi-* kalno gibanje. Kljub vsemu nasilju se borba nadaljuje in poskus, da bi zaduši v krvi mi1ado birmansko sindikalno gibanje, je povsod naletel na odločen odpor de’avcev, ki se bore za svoje družbene in sindikalne pravice. Tržaški tiskarski zavod Odgovorni urednik ŽAGAR BOŠTJAN K n UH r *> tekla, Okoutnokou je po-l,.®r° šelezo, odkopaval gra-L'9i prenašal in odpiral — in da ni raztreščila. Hodil je prelco pobočij, pregledo-Orine in vse jame, spal bog tiščal štruco pod pazduho, e*ot’aI z velikim krivalem, 4 kosmatimi ustnicami in Vihal sapo skozi nos. Vsa 0a je bila že zdavnaj pri-in kadar je ob sobotah .Plašno hitel v trgovino, so 3e oddahnili in rekli: «De-.Strašili so otroke z njim H^žtovali, ker je bil pošten. J j 0 pozabil sekivo v gozdu, 'V uesel za njo: sekira se je 5ama vrnila in se zasekala tH. *a 1928 je Okouinokou po-železo in je postal be-poletja je več dni zapo-jfc|* sklonjeno glavo usmajal dPki me^ travniki, posedal 3 se s plašnimi koraki ^ hiH. Cim bliže je prl- 1 \e>n bolj neodločeni so biti j koraki. Na ovinku *e je U*ta<-'il, stresel glavo, se okrenil in naglo odšel. Nekega popoldneva pa se je le odločil. Počasi je prišel po vrtu, zavil okrog hleva in se ustavil na tnalu pod tepko. Dolgo smo čakali, da bo vstopil, toda ker se ni zganil, je mama odprla vrata in ga vprašala, kaj bi rad. Okouinokou je samo za spoznanje dvignil glavo in kakor grešnik s pritajenim glasom zašepetal: «Kruha», Dobil je kos kruha, ga spustil čez ramo v oprtnik in šel. Potem je prihajal vsak teden .obiskal nekaj hiš in ljudje so mu radi dajali. Ko je nabral dovolj kruha, je izginil. Na obrazu se mu je poznalo, kako hudo se je moral boriti, da je zlomil svoj ponos. Vidno se je postaral in je zares postal berač. k Vse ima svoj konec, tudi staro železo. Zanj bi bilo treba nove vojne», so govorili ljudje in gledali za njim, ko se je zdaj že z muko spenjal po strmi stezi, ki je držala v gozd. Tako je Okouinokou preživel do zime. Ko je pred božičem padel prvi sneg in se je vas že pripravljala na praznike, se Okouinokou dolgo ni prikazal. Ljudje so ga pogrešali in ugibali, kam neki je iz- ginil. Skoraj psi so mislili, da je odpotoval p druge kraje. Toda Okouinokou ni nikamor odpotoval. Prvi teden po novem letu ga je našel Smonov Izidor, ki je zmeraj stikal po hogtah za lisicami: Okouinokou je ležal p stari, na pol razpadli oglarski koči — in je bil mrtev. Sel sem ga gledat. Okouinokou je ležal na gnili slami; oči je imel odprte, brado popolnoma osivelo, obraz izpit, zobje so mu izpadli in izza dlesen se mu je cedila sokrvica. Na njegove prsi je bil prislonjen majhen lastovičjem gnezdu podoben oprtnik — in desnica Okouinokoua je ležala med kosi zmrzlega trdega kruha. Popoldne se je zbralo precej ljudi. Postopali so okrog koče, kadili slab tobak in modrovali, kakšna neki mora biti taka smrt, in če ga bodo pokopali v. blagoslovljeno zemljo. Proti večeru je prišla komisija. Z njo je prišel sna lice mesta« tudi pogrebec Ivanc, ki si je strokovnjaško ogledal mrliča, se grenko zakrohotal in rekel: sllaha, kar poglejte ga: dvakrat na leto vidim kruh, ta ti pa ob kruhu umre, H ja...« je pomolčal za hip, kakor bi zasledoval retiko misel: «2e vidim.- tudi ob kruhu ni vse». Potem je posekal tri mlade, pri tleh ukrivljene gabre, da bi naredil vlače, akajti kdo ga bo nosil, hudtča trapastega, iz teh grap«. Na vlače je položil nekaj smrekovih vej in nanje polegel Okouinokoua. «No, zdaj te moram pa še zvezati, drugače mi med potjo smukneš v kakšen grm po granato«, mu je rekel in odrezal dpe močni leskovi trti ter jih opekel na ognju, da bi .Uh laže zvil, S prvo mu je zvezal noge, drugo pa je pretaknil pod mrtvečevim hrbtoin skozi gabre in mu potem pokleknil na prsi, da bi ga močneje zategnil. «Tako», je zadovoljno rekel, ko mu je naredil na prsih velik vozel, Kzdaj pa imaš, privezan si »okou in okou«. Nato je krepko pritisnit čile, bziknil rjavo slino v sneg, zavlekel vlače po kolniku in jih spustil po plazu v dolino. Okouinokoua so pokopali z vsemi častmi, celo župnik se je dal pregovoriti in je opravil pogrebne molitve Na spomlad so mu vaščani postavili hrastov križ. Ker niso vedeli pravega imena, so napisali nanj: Tu počiva OKOLI IN OKOLI umrl ob kruhu za božič 1929 Okouinokou je v naši vasi še danes živ. Kadar koli se kmetje srečajo in tarnajo, da pečejo kruh samo dvakrat na leto, tolažijo drug drugega: «Le potrpi. Saj kruh tudi ni vse. Okouinokou je ob kruhu celo umrl«. In pri teh besedah se nasmehnejo in zdi se mi, da, je v tistem smehu skrito neko veliko spoznanje in hrepenenje po pranem kruhu. In nemara je tudi ubaron Oaro-nasti. kdaj potoval skozi našo vas in slišal zgodbo o življenju, ki ga je živel Okouinokou. Toda čemu? Podobni ljudje so živeli in živijo tudi drugje. Nekateri so s svojo smrtjo, drugi s svojim težkim življenjem razširili spoznenje, da je najhujši glad glad srca. Zdaj pa se ljudje že nasmihajo, ker čutijo, da je vsako jesen sicer manj kruha, toda več sonca v srcih. Vse zvesto pričakuje tistih pekovskih mojstrov, ki bodo pekli kruli iz kraljestva tega sveta in se bodo, prav zaradi tega, nasitila tele* sa-, duše in srca-. Važnost kmetijske šole v Škocijanu za napredeit aašega hmetijshega fispidarslia v Istri S 1. septembrom t. 1. se bodo ponovno odprla vrata naše šole, ki je namenjena splošnemu in kmetij sko strokovnemu izpolnjevanju primorske mladine. Verjetno vas je tudi med vami, mladinci, kot je bilo že dve leti do sedaj, večje število, ki bi radi posvetili svoje sile kulturnemu in gospodarskemu napredku našega podeželja, pa je potrebno, da vas še mi malo podkrepimo v tej vaši še podzavestni volji. Ljudska oblast ne bi bila ljudska, če ne bi posvetila največ pažnje ravno vzgoji mladine. Minuli so časi, ko je bila izobrazba dostopna samo onim iz «boljše hišen. Danes so šole dostopne vsakomur, vse do najvišjih stopenj, samo da se čimpreje odkrijejo talenti med našo mladino. Teh je dovolj', saj je to dokazovala 4 leta narodno osvobodi'na borba. Z eno bese- V PRAGO GRBiMOt do, na vas računajo povsod, posebno pa še v kmetijstvu, kjer je vprašanje strokovnega kadra najbolj pereče, kar je razvidno iz takojšnje zaposlitve naših dosedanjih absolventov. Naš prvi letnik, ki je končal lani, je že ves zaposlen in to iz dneva v dan na odgovornejših mestih v kmetiiskem, državnem in zadružnem sektorju. Ti naši bivši gojenci se bodo na dolgo spominjali kmetijske šole, ki jim je za njihov položaj v produkciji dala pravočasno potrebno izobrazbo. Dvig kmetijstva je mogoč samo s pravilno razdelitvijo dela. To delitev zahteva znanost in tehnika, ki se na tem področju vse bolj uveljavljata. Zato je potreba kmetijskih strokovnjakov ogromna. In kmetijske šole morajo svoje gojence usposobiti za to njihovo bodoče delo. Vam mladincem se tu nudijo velike možnosti. Vprašanje vaše izobrazbe ni v gmotnem stanju vaših staršev, ampak v vaši sposobnosti in veselju do poklica. Ce imate to, vam bo vse osta'o pre-srbljeno. Oblast dobro ve, čimbolj vas bo podprla v vašem stremljenju, čim preje in čim plodnejše sodelovati v povečanju življenl ke ravni naše vasi, tembolj ji boste priskočili na pomoč- V šoli boste dobili v najboljših pogojih vse potrebno znanje. Nudi se vam možnost, da ne boste s svojo pridnostjo nadoknadili samo ono, kar so vam v vaši mladosti zabrajevali vaši tuji gc»pcllarj'i, nego boste tudi pridobili mnogo novega znanja. Vsak dan boste obogatili svoje bistre glavice z nečim novim. Navdušenje vam bo raslo iz dneva v dan. Vsak dan boste bolj samozavestnejši in na kraju boste le priznali, kakor vsi naši gojenci do sedaj, da tudi kmetiški poklic zahteva celega človeka in še več strokovnega znanja. Z dnevno prakso po posestvu boste praktično izpopolnjevali svoje pridobljeno znanje. Ob učnih urah pa boste podpirali svoje bistre glavice, ki bodo postale pretežke, ker bodo hotele vse več znati. Vesela družba novih tovarišev, vsakdanje nove skrbi in dolžnosti vas bodo prisilile, da boste samo že pred prazniki mislili ng dom. Nove poti, ki jih boste tedaj zapazili pred seboj, vam bodo začrtale v naprej smisel življenja. Tudi tovarišicam je odprta pot v kmetijstvu, saj je toliko del, ki zahtevajo ženske prirojene vztrajnosti. Učni program je obširen. Seznanil vas bo z vsemi panogami kmetijstva. Splošni predmeti: slovenščina, kemija, računstvo, fizika itd. vam bodo dali podlago s katero boste prebrodili mnogo težav in odstranili vse pomanjkljivosti v znanju materinega jezika. Vaša mladinska organizacija, torej vi saz mi, boste rešili marsikateri problemček v tovariškem duhu. Koprska mati gojencev »Dijaške matice« bo z isto ljubeznijo kot do sedaj, skrbela za vaše želodčke. Potrebno zelenjavo si boste na praktičnem pouku sami pridobivali, sadie sami nabirali. 'Kc dom, zdi se pa, da se bodo v J'}i‘ krajšem času in da bodo zače'1 dati. V Materadi velik0 zanimanje Materačani Pri< 'ifi planirajo teren, * j, zs' pravljajo kamenje in nabirajo spevke. V vasi vlada veliko manje in dobra volja. Kdo vodi vsa del* J'1' Vso zadevo vodi iniciativo1 ^ bor v Kopru. Tehnična dela P^0e ^ vsa pod vodstvom okrožnega hrav|ja t 1 nega odseka v Kopru, ki načrte in ves potreben mo' Prav gotovp bodo letos pod 3 vsi domovi, ponekod bodo jej0 tudi dvorane. Na vsak način h ja ? napraviti v Istri take domov0: se bodo z njimi lahko pokako^^ ^