Stari in mladi Slovencc. K. Kazanije. 0. Insfitutio, admonitio, praedicatio. <S. V poslednjem pomenu bi se je rad poprijel, kakor se rabi česki in poljski kazati t. j. pridigati, in kazanje, kazatelj, t. j. pridiganje, pridigar; vendar mi znamnja rečnekoliko prevnanje. 0. Kaže sez besedo, s telesno ponašo, z vsim življenjem in vsega tega jc (reba iskrcnemu učitelju duhovskemu, sicer je kazitelj, ne pa kazatelj. Kakovu. 0. Kakovii-a-o je že navadno v nsl. 8. Pišem res kakov-a-o qualis in kolik-a-o (juantus, rad bi pa tudi kakovistvo, kačistvo qualitas in kolikustvo, količistvo quantitas. Kasati sg. O. Kasali sg p. na nebesehi, dela i delu, greha i grehn, slovesy ljutimi sego kasajeti se itd. tangere, ter kosn^ti p. ašte iliti koje slovo kosneti, samogo ne kosni; — s§ na pr. da se bi jem kosnula. S. Konj kasavec suecussorius habd., pišete Vi, in večkrat sem že premišljal, s kterini glagolom se vjema slovanski kosnuti — kasati: ali kosili (seči), kdsiti (obedvati), kusiti (okusiti-šati jedivo ili pivo), ili kasati natn. kavsati se, kasneti ali muditi se. 0. Kosa in kosori falx je stsl. (udi (rus. kositi schief, sclirag hauen, niaben; koso schief, scbrag,) k%siti edere; kusiti cf. gr. ftvta-Oai lat. gus-tare, guslus (k vocabulum slav. pprpgrinum esse docet); kasati mordere, k%su nsl. kos ali kus cauda niutilatus; kflšinu-nivu, tardus do kisna sero, kusiineti lardare (cf. nsl. okašati se). 8. Prav dozdeva se mi, da je nsl. kasali ali kesati (ksati) se Vaše kasati sg tangere t. j. terkati se na pprsi, čelo, ier razodevati tako svojo žal — tem več, ker nkesati se" v mojem pomenu drugi Slovani nimajo. Kajati se. 0. Kajati ali žalovati, lugere, — sg, kaj^ — eši sg nsl. kesati se poenitere, kajanije ili kajaznl poenitpntia. S. Kajati je nsl. časih kar grajati ali karati vitupprare, kajati se bi bilo kesati in pokoriti se poenitere, in ker je brati že v mojih brizinskih spominkih, ker ga govorijo beli Kranjci, govorijo in pisarijo bližnji nii Hrovatje itd., zakaj bi ga sedaj ne pisaril i jaz ! Kvari. 0. Kvari f. daoinum (škoda, zguba) mon.-serb. cf. magy. kar. <Sf. Pa ne, da bi bila tuja? Zriaineriivo je i to, da je stsl. ženskega, nsl. in scrbski pa moškega spola: kvar-a n\i-u (kvariti, vkvarjati se). Kvičati. O. Kviča,-eši grunnire, de sue (grunzen). & Mcnda tudi o druzih zlasti mladih živalili na pr. zajec k v i č i ali k v e č i. Kladgzl. 0. Kladicl, kladenici fons, puteus, canalis; kladgzi peregrinum esse arguit syllaba finalis-g z I. 8. Drugi menijo, da to ne velja (vid. Glasn. X, 12); pomenljivo je, da je tako pogostna v starih knjigah slovanskih (cf. nsl. klasti-kladati, klada itd.).  Klepati. O. Kakor nsl.: tundere, pulsarp, significare. S. Mika mp, kar pišete o tem: radix klep liabet vim i) sonare, pulsare nsl. klepati koso, žila klcplje, klepec klapper, klepetati, klepetec, klopotati, klopotec, croat. sklapati crcpitare rum. klopot campana; 2) claudere nsl. skleniti, odkleniti nam. sklepniti, sklepati, zaklep, zaklopiti, sklopiti, — se, oklen band, klep kettenring, serb. zaklapati, zaklopac; 3) c a 1 u m n i a r i russ. klppati cf. and. klnppa ags. klapjan lat. crepare russ. kropotii. 0. Na to primerjaj stsl. kleplčij qui significat, klppalo (bulg. lautpbret) campanae genus, klepalice canipanula, klopotti strepitus, sonitus, klopotiniku strepitum faciens, klopotna igra; klpplca tendicula, klcta, kleluka, kleti doinus, cella, conclave, kleliniku cubicularius; klevelati obtrectare, kleveta caluninia, confumelia, klevptari, — liniku accusator, calumniator (vid. klgti, klctva ius iuranduin, maledictio). Klikii. 0. In kliči clamor, kakor kliknati, klikali, kličati cf. kričali, kričava clamor, eiulatus. >S'. Nsl. klic, klicati, pa ludi klikne, vzklikniti, vzklik. Kljuka. 0. K I j u k a je slsl. dolus na pr. vfl nemlžc kljuky nesli, in k 1 j u k a v u fallax, subdolus p. kljukavo pisanijp. 8. Torpj budi Kljukec ni imel zastonj tpga imcna! Nsl. je kljuka tudi, karstsl. ključi uncns, iincinus, kljukast aduncus, ključ clavis, ključar in ključnik clavigpr, ključili claudcre, iisl. sključili, priključiti; ali ključiti in ključati se jc slsl. convenirp, ključimu in ključajemti conveniens, congruons, ključiniosti aptitudo. Kiiutu. *S. Znamenivo je, kar pravite o knutu: ^,la fonfibus linguae palaeoslovenicae hoc vocabulum non legitur, ncque aliae Iinguae s I a v. praetpr russ. id agnoscunt". — Pa še pri tem pišete: ,,aRnordisch" : knutr (liniitr) nodus (gnodus), ,,golbischff bnuto! Kje je tcdaj ,,knut-a" doma ? Kovaristvo. 0. Kovu stsl. tudi seditio, insidiae p. kovti kujušlc insidias struentes; zlasti pa kovarstvo astulia , kovarslvovati niacbiriari, insidiari. S. Kakor kovati cudA-e, je kovariti, kovaren, kovarnik astutus, kovarstvo t. j. zvijaštvo. Kokotu. S. Kpr pravini kokotati, kokos, stsl. tudi kokoša gallina; kaj bi ne rekal petelinu svojemu tudi kokotii gallus! Koliba. 0. Tuguriiim gr. Mdvptj, kolibica (uguriolum, kolebiti movere, kolebati agitare, lacerare, — s§, kolybeli cunae. <S. Mpnda vendar ni iz gerškpga; iniajo kolibe in kolibice sploh Jugoslovani, in kmetiču, ki si je postavil hišico, kakoršne so časi ob vodah, na ladijah itd., pravijo pri nas kolibar, kolibnik. Ivoli. 0. Koli in kole quando; do koli in kole quousque, po koli aliquando, otii kole a quo lempore; koli adv. (juantum, quam, quomodo, quid. iS. Prav zdi se mi, da je Slovencu Iastno: koli čgsto, koli veliko, svotlo, dobro, — koli krali ali kraty quoties ; ni mu treba pisariti tolikrat kako, koliko, kajalikej veliko dobro, lepo. Koni. 0. Koni a) initium, b) koni — kodi hrov. apud, c) post, iuxta cum gen. S. Mika me stsl. iskoni dokoni, kar jc brati že v brizinskili spominkili; konati, dokonati za končati; konica mi je ostri koncc ali špica ; končina finis, pa morebiti (udi pred- mesfje na pr. šempeterska, krakovska končina; konečnik ali celo končnik codicillus. Roriti. 0. Koriti kogo contumeliose tractare, — se illudcrp. •S. Kako morete s tirn primerjali nsl. ,,okorpn, neokoren, tvrdokorpn" pertina.v v istem pomenu ? \ekdaj ste pisali scr. kr punirc; tpdaj bi koriti vjemalo se in karati. Ali je strinjali s pokoriti subiicere, pokoriti se subditum cssp, obedire, pokorinii obediens tako, daje okoren, neokoren (cf. oslušen, okreten — neukreten tisti, kteri se ne zna ali pa noče pokoriti ali kloniti, ponižati, bodi si telesno ali vnanjp, bodi si v duhu ali nolranje ?