Raznofcrosfl. Ali so res zatrli vero v Rusiji? Monakovski list »Gral« priobčuje članeik iz peresa kneza Obolenskega o verskem pokretu v Rusiji. Tajne verske organizacije se ustanavljajo na Kavkazu in ob Črnem morju. Vladni ikrogi to vedo, so pa brez moči, kajti v kavkaških go.rah je težko izslediti dobro skrite organizacije. Mladi inženjerji, delavci ter komunistična omladina že dolgo ho<Ji-' jo na Kavkaz na počitnice in nihče ne more tem letoviščarjem braniti, da bi ne preživeli počitnic ob morju ali v gorah. -Boljševiki vedo, da so kolektivna gospodarstva na Kavkazu, ki jih je zelo mnogo, močno podobna po svojem ustroju in načinu življenja verskim združbam, sektam in celo samostanom. Na zunaj je pa vse tako normalno, da je težko najt-i razlog za preganjanje. — Povratek k veri, ki zavzema med prebivalstvom Rusije vedno vecji obseg, se pa ne omejuje samo na mlado pokolenje. Neki ruski C-uhovnik je izjavil, da zanimata zdaj ruski narod le samo dva problema in 3icer kruh in Bog. Če prav je strogo prepovedano govoriti o veri, ali delati za njo propagando, se govori o veri povsod, fcjer se sestajajo ljudje. Posebno veliko je zanimanje za vero med ženskami. Tajne verske organizacije, takozvana viteška bratstva, ki jih je začela ustanavljati nedavno ruska mladina, se hitro širijo. Dva tedna živ z razparanim srcem. V nekem strokovnem listu poroča dunajski zdravnik dr. Petrowych o možu, ki je 13 dni, torej skoraj dva tedna, živel z razpočenim srcem. Srce je ntripalo v tem času z neverjetno življenjsko silo. Pri dviganju nckega bremena jc mladi mož hipoma začutil bolečino v levi strani prsi in dih mu je zastajal. Spravili so ga v bolnišnico. Znamenja so kazala, da mu je počilo srce. Ko so ga po smrti raztelesili, so videli, da je res tako. Živ pa je ostal toliko Časa le zaradi tega, ker je kri lahko uhajala v prsno duplino in ni ovirala dosti delovanja srca. Čeprav gre le za izjemen, izredno redek primer, vendar dokazuje to žilavost človekovo. Čarobna nra. y času, ko so začeli razmižljati o uporabi električne silc v porabljive namene, je sestavil neki nemški učenjak uro, ki si je od nje obctal, da bo šla 50 let, ne da bi jo bilo troba navijati. Njegova ura je bila zasnovana na dveh elektromagnetih, ki sta po vrsti odbijala nihalo, čigar nihanjc je prcstrozalo majhno kolesce in ga prenašalo na uro. Gonilno silo sta dovajali dve modeninasti plošči, zakopani v zemljo. Njuno oksidiranje je dajalo električno moč in tako naj bi bila sestavljena čudodelna ura. Ker bi bili lahko medeninasti plošči, ki je bilo od njiju vso odvisno, vzdržali vsaj 50 let, si je izumitelj obetal, da bo njcgova ura pravilno merila čas najmanj po. stoletja. Ura je bila srečno narejena in šla je samo — eden dan! Drugega dne jo je namrcč neki zlobnež ali babjevernež uničil. Umetni človek ni novost. Zadnja leta večkrat beremo o poskusih, riapraviti stroj, ki bi bil po zunanji napravi podoben človeškemu tclesu in ki bi lahko izvrševal nekatera dela kakor pravi človek. Češki pisatelj Čapek je napisal o tem umetnem človeku, ki ga nazivlja robot, celo dramo. Vendar moraroo ligotoviti, da ti poskusi, Ju:.sq bolj podobni igračkanjp, irišo niti novi. Robote so poznaii že stari Egipčani. V zgodo^vini beremo, da so v Egiptu že 1. 1285 pred Kristusom poznali stroj, ki je bil po zunanjosti podoben človeku in ki ga je bilo treba samo sprpžit.i, pa je i-:vrševal določeni posel. Kralj Ptolomej i Philodolphos je napravil takega urnei,-' nega sužnja, ki je nad njim vihtel pahIjačo iz nojevih peres in ga hladil. Slavni učenjak Albertus Magnus je iznašel stroj, ki je bil tudi podoben človcku in l_i mu je odpiral vrata. Leta 1770 je iznašel Švicar Peter Alojzij Drog umetnega človeka, l_i je bil tako umetno sestavljen, da je mogel celo avtomatično kopirati njegove risbe. Kakor vidimo, ni na našem ljubem svetu nobena stvar nova. Mcderna Robinzo_>a. V Berlin je prišlo pismo od profesorja dr. Fr. Ritterja, ki se je naselil s soprogo pred tremi leti na neobljudenem otočiču v Želvji K siaipfnf (GTifapagos) blizu ravnika. Ta .otočič, ki sta" si ga izbrala nova Robinzona, se imenuje Floreana, fcer se odlikuje po posebno bujnem rastlinstvu. y teku zadnjih 24 mesecev so samo le dvakrat obiskali otočič tuji ljudje. Zadnji izmed obiskovalcev je bil neki »Robinzonov« prijatelj, ld mu je prinesel jako koristno darilo, močnega mladega osla. Ritter in žena opravljata sa- "ma vse potrebne posle, živita od sadja in zelenjave lastnega pridelka ter ves čas shajata brez mesa in kruba. Prvc mesece sta prebila v zasilni, v naglici postavljeni bajti. Pozneje sta morala zgraditi močnejšo hišo in visok plot, ker so zaloge živil privabile sicer ne nevarne, a nadležne glodavce, miši in druge. Dr. Ritter in njegova žena se nista naveličala samote in pišeta, da nikakor ne pogrešata nemirne Evrope. Družba dveh udomačenih opic jima popolnoma zadostuje. Otočič Floreana se jima zdi pravi raj. Ne moreta prehvaliti zdrave in okusne prehrane, ki jo jim daje ikrompir, banane, pomaranče, iimone in sok sladkornega trsja. Le redkokedaj se prikaže daleč na obzorju dim mimoplovečega parnika, ki spomni »Robinzona« na nekdanjo sitno, težko, hrupno življenje. »V sličnih trenutkih sva dvakrat srečna, da sva se poslovila za vselej od stare domovine«, sklepata pismo. »Nikakor naju ne pomilujte, če nama nočete zavidati.« Kako si lisica pomaga v sili? Lisica kaže svojo duhovitost pred vsem po zimi, kadar leži v gozdu sneg ter ji preti smrt od lakote. Pritava iz gozda ven na polje. Mukoma premika noge, se od časa do časa vleže, naredi pet korakov in zopet počepne. Takoj je videti, da je bolna in onemogla. Naposled mora poginiti. Zadnji krč preleti šape, ki postanejo potem nepremične. Izbuljene oči ugasnejo. Tako leži lisica prav dolgo, od 50 minut do dveh ur. Vrane in sra- ke zapazijo kosilo. Z veselim kričanjem pohlepno krožijo nad mrtvo lisico. Previdno se spuščajo na sneg, postrani gledajo mrhovino in se naposledz o&prtimi kljuni zakadijo y plsn. A lisica v tem trenutkri __Qr_adno oživi. Besno plane ir_ed ptice in zagrabi včasih tudi dve ali tri vrane. Lovec je velikokrat opazoval ta prizor. Nekoč je bil priča še zanimivejšega izjemnega postopanja. Lisica je ujela mlado vrano. A ta plen se ji je menda zdel prepičel. Zdrobila je ptici peroti in noge, ne da bi jo zadavila, ter se skrila poleg v grmovju. Pohabljenec je divje vpil. Na krik je kmalu priletelo več vran. Zdaj je skočila ptica iz grma, ujela in zadavila še največjo vrano. Ista usoda je takoj doletela tudi mlado pohabljeno vrano, ker je ni potrebovala lisica več za — vabo!